líhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.j za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr
Ljubljani v sredo 25. novembra 1857.
Gospodarska skušnja

4. poleti se morajo prešiči vsak dan v cisti vodi kopati
ali pa saj z merzlo vodo veèkrat poli vati
?
kod
(Sredet
va ali o
k
se živinče kak
kol
P
rani). Če si vol ali krava kak rog odbije kar se pri kravah bolj pogostorna nahaja kakor pri volih ker jim niso rogovi tako cversto uraščeni kot volom
.i« .Y .	«v	*i i« V	-a	«1	IN _	• x
9
5. se mo*ajo na vsaki dragi dan štrigljati ali s kakim
štrigljem ali pa s kako ojstro metlo.
omeniti, da nekteri
Pri reji prešičev moramo pa
v
se
je
mislijo, ce presic bolj v merzlem svinjaka leži, popred mola za ovezo (flajšter) najboljše zdravilo. Če je pri	in otolsti. Toda take misli so krive in za rejo
odbitém roga notranje jedro nepohabljeno
kar se malo preeicev ravno tako malo pristojne kakor za govejo živino.
kadaj
pripeti

ee
Ujo jeuiu ucpuuauijcuu, AMA OV »umv x	------ ----- ----- j------1— --—«
flaster okoli jedra ovije, in tumpec Kdo *>o v°la, W ga pitati misli, v merzel hlev zaperl
kmali zaeeli, okrog jedra pa
»
je krajei od odbitega
>
vendar živinčeta tako ne kazi
obraste, in akoravno Menim, da amen kmetovavec gotovo ne!
9
ka
kor da bi bilo do dobrega omaljeno
V	_
Zakaj v pre-
merzlem hleva se o večjem mrazu tudi veliko ogelca za osnovo toplote pri živini porabi, kteri ji služi, da se bolj
Živino obvarovati, da si rogov ne odbija, kar se pri
redi
In tega ogelca ne more
živmce
v svoje pitanje po
bodenji naj večkrat primeri
9
je naj boljše, če se govedini, rabiti, in po tem takem gré brez vse koristi v zgubo
tisti, ki
poeebno
lice (kugle) iz terdega leeá napravijo. Po ti napravi	za puanje namenjemft preeicev ne v prevročih svi-
opueti živina večidel prehudo ecrčnoet in togoto do eiluih njakih pariti, ne v premerzlih premetati pušati; če tedaj
ee po navadi rada bode, verh rogov krog
Iz tega prebrisan kmetovavec lahko previdi, da ne
terdega leeá napravijo. Po ti napravi	za pitanje namenjenih prešičev
ne
?
prevročiu
svi
in čeravno ee pozneje tudi včasih se ^	pritisne, ee jim mora tudi bolj nadebelo naetiljati
bojev iu bodenja
?
bode
rogovih
U IJUUCU U . IU VV»tt»ll« DV- j/uuuvjv	' VV.V/— - -
vendar ji ni nikdar tako nevarno, kakor pri proetih
Pri vsih vunanjih poškodovanjih in ranjenjih, ki ee
upjvečkrat pri taki živin? nahajajo, ki se rada bode
9
je
najbolje, ce se rane z
d
m
h o m izperejo in
bolje, ce se
vzame
enažne deržijo. Za to izperanje je pa na) ieeti del hadega jeeiha, drugo pa vode. Po jesihu z vodo zmesanem se rana očisti, vročina zmanjšuje, in presilne
muhe poleti
odganjajo, da
v rano ne silijo
Od reje prešičev kaj

Kar presičjo rejo zadeva, nahajamo sčmtertje dovelj
in prav nemarnih pogreekov. Veliko veliko je takih mislijo, da prešič blato ljubi, ker ga pogoetoma vidij se po njem rad valja in rije; torej ga tudi najraji v blatu
9 9
ki da
ležati pusté, kar mu pa nikakor ne tekne. Preeič je snažna
žival
9.
mokro in blatno leziece mu
ni nikdar všeč.
Če ee v blata ali pa
lazi rad valja, delà to le zato,
da ee v vročini nekoliko ohladi. Ce mu pa evinjak s suho
steljo naetelješ, ee boš kmalo prepričal, da v suhem rad
in ne bo ti je z blatom ne s ecanjem ogcrdil ni-
pociva
koli.
9
Zato mora kmetovavec pa tudi vedno ekerbeti

da
sviniak vedno le s euho šaro naetilja, ako ga pa neenaz
VV	«1	V • V « *	j	0
mu bodo
prešici vedno nemirni
nega in mokrega pueca,
io ne žreio, kakor bi imeli. Ce jih pa v euhem derží
J	W ~	^	m	-m P	M
9
mu
bodo požerli, kar jim da, leze pri miru, in ee reae in po
pravljajo, da je veeelje
9
Prešiče poleti kopati
je velika potreba; če ee bolj po
gostoma kopljejo, bolj jim tekne. Kdor jih nemore v vodo pušati,
twpijvjv, WW.I j--- ------ ---- J---
iih mora večkrat z merzlo vodo polivati
V	f .	.M	W	A	« ^	. â	A
prešičorejci dajo prešiče večkrat strigljati, in pravijo jim štrigljanje prav dobro stori
Nekteri
da
9
Pri reji prešičev ee mora kmetovavec naelednjih vodil
deržati
9
1.	Sviojak mora čeden biti;
2.	se mora pogostorna e euho eteljo naetiljati
3.	korita, iz kterih prešici žrejo, morajo, preden ee jim jesti dá, osnaženi biti;
da jih prevec mraz ue zatare.
9
Da. se prešici od druge klaje bolj ne epitajo kakor od
' •	•	V •	«	V
t
9
je našim kmetovavcom ze od nekdaj znano.
Po baron Babo-vem listu v B. Cor
Natoroznanske reči.
Mravlja. *)
Pomladansko eolnce pripeka in pregreva mravljišče na emerekovega gojzda, iz kterega je eneg večidel že
mi žarki : in vendar je mravljišče se kot da bi bila kuga pomorila njegove prebivavce.
kjer
kraji
zginil pred mertvo
Le ene mravlje ni viditi, vee še epé v gorkem stanu, »j© ee skerčene ena druge tise. Kot silna vojeka kralja Ma tiaža v votlem hribu, čakajo tudi one povelja od zgorej.
Pa eolnce pripeka bolj in bolj in edeu zaspancov ee prebudi. Vzdigue glavo iz černe trume in z zaepanim
ocesom krog sebe pogledu
zmotil
cuti
vee ee epi. Ali ee je
9
? ali se ni cas se vzdigniti iz ležišča? Pa eaj vendar kako gorkota od zgorej puhti. Stegoe toraj nožice, si pomane oči in še na pol zaspau se napravi iti gledat, ali je že čas zapustiti gorko posteljo, v kteri je že štiri meece tičal. Gré po veliki ceeti, pa ne more dalje; terdne barikade ali zapahe, ktere je earn v jeseni napravljati pomagal, mu zdaj jezijo pot. En čas hodi okoli male terdnjave in išče kake majhne špranje, da bi ee ekoz njo
splazil
9
pa ni je dobiti. Jezen zgrabi en brun in ei priza
deva ga izdreti, vleče in vleče
• V
------------, ------- ..www pa nic ne opraví, Fu-
pade druzega, tretjega, pa vee njegovo prizadevanje je zastonj. Vee je umno in terduo eozidano, kot da do eodnega dneva terpeti.
Nevoljen gré tedaj nazaj in zgrabi e čeljustmi pervega zaepanca, na kterega po ereči naletí, za vrat in Zaepanec se prebudi in debelo gleda, kot da bi hotel reči:
po
moralo
ga etrese
55
Da
te zloděj! kaj mi hočeš
Ta ga pa začne s tipavnicami tipati in
božati
in
zaspanec je predramljen in v trenutku vé, kaj mu je početí
Iz v današnjem listu
pohvaljene „slovenske Kolede."
3Ï4
Oba gresta dražih badit. Kmalo jih je deset na nogah io do malih vrat pelje, se je pozimi tu in tam zasula vsi gredó oad
barikade, ktere
se združeni moči deseterih ko
jo bilo otrebiti io v zgornjem nadstropj
y
treba
bilo tudi se
renjakov več ustavljati ne morejo. Pridejo veo, solnce jih ene nove potreba. Vse to mora biti se danes storjeno
skonca blisí, pa se ga kmalo privadijo
*
in žeiodec, kteri je
cez m cez
2 debelimi
pajcevinami preprezen
y
se tudi
Pridno se lotijo delà, postopača med njimi ni viditi
v
močno oglasa. Ga utolažit poisčejo kake siadkarije in zra- jo odnaša
tem kotu eden s celjustnicami koplje in rahljá zemljo
y
drugi
y
ven se veselja na glavo postavljajo, se cukajo in drage
Potem gredó domů in tù je kmalo vse na
tam spet tretji postavlja terden zid in vcasih
burke uganjajo
nogah; kot hudournik vrejo vén pri
vsih vratih in
pride tudi polir pogledat, kako gré delo od rok. Ce kaj ni dosti terdno, morajo podreti in iz novega začeti.
Pa po terdnem delu je tudi dobro počivati, to vsak
mravljišču se vse giblje in mergolí, kot voda, ki v kotiu dobro vé in nobeden mravlji ne bo zamerii, ce se od delà vre in kipi.
Ko so ee vsi
se je pomlad že vernila in ko so se na solncu popoinoma ogreli, jih gré nekolike na
prepričali, da
malo oddahoe in svojemu želodcu kaj boljsega privoši
(Dalje sledi.)
dno stanišča. Tù leží v dobro zavarovanem kraji kupčik
drobnih belih zemic, drobneji
od prosá. To so
jajčka, ktere
y
bo babice přetečeno jesen izleglo. Matere so kmalo pomerle delavci so pa jajčka na varen kraj spravili in zdaj o gor-
jih toplo solnce
Jezikoslovni pomenki

mravljisce, da
kem vremenu hlté ž njimi na ogreva in jih obudí k življenji.
Ker smo zgorej nekaj od deiavcov omenili, moramo
prebivavce mravljišča bolj natanko pregledati.
Poleti najdemo v vsakem mravljišču troje živalic. Perve so možke mravlje, ki se od navadnih mravelj le po perut
kadar
_ _	_	Pa ko se
y	*	- _	k .	. m	V	.	V j «V	f i*	«	...	.	.	^
nicah locijo
in tudi krilate. Zadnjič so na vadne mravlje, ki nikoli ni- naših krajih (potem ko so Serbi in Horvati naselili se le
y
y
potem najdemo babice, ki
so vece, kot možki
takavci po Vuku z ozirom na Kekavce,
ki izgovarjajo 1 na koncu	besed.
Spisal J. Kobe. (Dalje.)
„Vsakdo vidi, da so verlo majhne	te razlike,
se od dveh različnih narečij in ljudstev	govori
se pomisli, da jih je naj več moglo in	moralo postati v
majo
imenujemo
«••v v
Ijisca
tudi navadno le mravlje sem) za ilado in dve sto let, tedaj lahko more biti, da so ker možki in babice sploh ne hodijo iz mrav- Serbi in Horvati sčm se naselivši bili en narod pod dvěmi
perutnic. Teh je naj vec, te
IIIU , IlVI lUU^ni IU wmmivw	"w
ampak so le doma in navadne mravlje jim strežejo
1J1PI/U ^ UIIIJJUII pv AV UUUIM	MMfi^^MV	w-j v J-— ~ w. ~	-------
jim donašajo jedí, zidajo tudi pohištva i. t. d. z eno besedo, Bosnjaki one skerbé za vso naseibino. To so delavci, kteri nimajo nobenega spola.
raznimi imeni, kakor na priliko nekteri pišejo: -Serbi io
u
n
Da
jezik teh Horvatov
b s ke m u naj bližj
vidí
lahko vsaki iz listine pisane v čakavskem narečji, ki sem Navadno mesca vélicega serpana zletijo možki in ba- jo bil našel leta 1841 v knižnici grofa Blagaja na Boštanji, bice iz mravljisča in se dvignejo v zrak, kjer se sčmtertje ki se tako glasi:
„Mi Gregur knez Blagajski i vece. Damo viditi vsa-
svigaje zenijo
Ko so nekoliko časa veselja pijani okoli
ferkali, popadajo na tla. Mozki
9
niso zdaj za nobeno komu, komu se pristoi, i pred koga lice pride taj naš list
V	m w	f V « •	À	* -m V	«	—	_
drugo rabo, kmalo poginejo; babic pa že delavci cakajo. otvoren, da pridoše pred nas sudac Ferenae s pođteržci Berž ko eno zagledajo, jo zgrabijo, ji polomijo perutnice (cum suboppidanís) i sudac Franac s Čelvikočami skazajuče
nam, kako su im izgubljene pravde od sione ruke, ke su pravde imili od naših prvih, proseče nas, da bismo im ta
in jo tirajo slovesno v stan. Eni delavci ostanejo za stražo vedno pri babicah, jih pridno pitajo in jim strežejo na vso
moč, ker one so zdaj upanje cele naselbine, brez njih rod pomerl.
milost učinili, da bismo im dali stare zakone u njih
y
i mi izvidivše od starih
potvrdili ih
naših kmeti, kako je njih
Ko začnó babice jajčka leči, so že delavci priprav- stara služba i pravda navadna bila, tako im učinismo za Ijeni, ki jajčka v nalašč za to odmenjeni kraj nosijo in konom, da imaju davati od puna sela (de toto fando) miru lepo uredujejo. Babica potem tudi kmalo umerje, le málokterá sudini (dicastici) od svetoga Križa dne u jeseni, jošte od
tri mernike, plača 1 pšenice,
zime ali celó pomladi docaka.
puna sela, ki derži pun žrib
rejo, UIUJV uuum.	»V, «« «« — —	—	J — ~ /-J--y J------"	«« «*	OVU , ivi
si potem sama perutnice izterga, zleze pod kak kamen ali dinu libricu popra, a libricu voska odavsib, o mesopustu
Po ženitvi delavci vse babice, kolikor jih uloviti mo- dva ovsa o svetoga Martina dne, ter jednu kokos mladu
tirajo domu. Se vé, da se tudi marsiktera
zgubi; ta
3 jajca, jošte o božicu su dužni za tri mere soli
v kako luknjo in napravi ondi novo samosvojno naseibino.
dvoenadeste kuri ter
petdeset jaje, 6
sirov to imaju davati
Pomladi je perva skerb deiavcov, jajčka na solnce a ki bi ih (qui eorum) nasadil vinograd nenarediv zidinom
nositi; če je solnce prevroče, hite ž njimi v mravljisce v kada bude on vinograd daval 25 vidar vina, dužan je pol pervo nadstropje, potem v drugo i. t. d.; proti večeru pa, triu vidro davati od njega vina, a kada bude daval oo
_	_	v	« a	a t	t V fl	i	« •	«	__1	^ /\	ti	•	m	m	. â	_ ~	_ ^
ko solnce ze
y
medií, jih
nosijo spet kvisko in
nazadnje, ko
vinograd 50 vidar
vina, ima
se je solnce že skrilo, jih nesó sopet v dno na odmenjeno 5 vidar: nakon toga
y
ako
davati od njega polni dohodak on vinograd daval 100 vidar
mesto, zapahnejo
sopet vse
duri, postavijo
k vsakim vratom
vina, da nema veće davati od njega, a ki bi vinograd oa
stražo in trudna družina gré k pokoju.
sadil
y
ali
kupil
y
Noč je minula, zlato solnce je že izšlo. Tudi v mrav- sledan ga je
da dohodak plačae, ki je više pisao, (in eo) stojeće držati, ki bi posai svitlo
ljišču se je jelo gibati, straža odpahne duri in pokuka včn, poklonit se gospodinu svojema pa gosta megla pokriva zemljo, vreme je neprijazno ,in kmalo deževati začne. Straža zapahne sopet duri, zadela
y
joste
y
ki
ih koli imil
svinje, ter bi ih bilo desetero, izbrav gospodar troe ih još
ih sebi ostavi, nerizstaca toih troe izbrav
oko božica, ter
vse špranje in gré v stan. S tipavnicami ošverka vsacega, gospodinu najbolje gre, ako 02 m kio ima iuu svinj, kterega sreča, ta se precej oberne in oba gresta nazna-novat vreme. Tipavnice švigajo od kraja do kraja in kmalo vsa družina vé, da dežuje in da bo treba danes domá
ih kto imil 100
y
da
vece ne dae od njih nere edno, a gdi bi ih mogal tko od njih desetero hraniti a bilo ih osmero, da smo voljni još mu uzimati, jošte kada e grad dilati, odložiti zida i
ostati.
po
krivanje ili hiš dilanje, dležni su 2 težaka slati k gospod
Pa pridna mravlja nikoli rok križem ne derži. Čeravno skomu meštru, dokle se obajdu okolo, a kada se obajdu
i
dež zunanje delà overuje, je vendar domá eno ali drugo tada je
y
reč popraviti treba.
Tù se je steber, ki je do zdaj strop podperal
y
poderl
vladanje dležno dilati, a kada se vladanje obajde tada su nam opet dužni po dva težaka pošiljati, jošte ako
se komu smirilo od njih, ter bi cloveka ubil
y y
treba ga je na novo postaviti.
Pot, ki
plati go-
v drugem nadstropji spodinu kervni osud poltretu nadeste miru, da ga nimamo
eće bantovati i usilovati a njegovom
blaga,
ni viaa uzi« brali z radostjo domačo povést „Post
Bohioč ek
iati ui zamirati, jošte zvestivse nam gospodinu svojemu, (sic!) v Benedkah", kteri, čo jeizvirna, gré doslej go
a sa voljni suca (sudca) postaviti izabravse iz meju sebe, tovo pervo mesto med izdélki te verste
Mično berilo je,
oga im drago svoga brata, jošte ki bi se tat, ali ki ini ki serce povzdiguje in unema za vse lepo, dobro in res ad človek med njimi naša!, da ga je dužao njih pristav nobno. Taki sostavki so ugodni za požlahnovanje duše in
pristaldus lictor) kaštigati onom kaštigom, ča bi ga pravda serca. pitala
jošte tečca (cursor) koga
bismo mi o svom dvoru
Druga
„Fedor in Olga" je
sana
v enakem smislu pi
»
otom niednim nisu dažni, jošte naš travnik, ki je pod put
toda poslovenjena. Vsak sostavek natanko pretresti
«V»	■ a.	_	_
dležni su mu vsi davati ednu grivinu čieslito, da bi preobširno bilo, omeniti pa moramo, da nam
y
F
Erj
Mravi
a
je gosp
— ——■	------' i---------------f — j- Í---r-«	„ iva i a v i|a tako prikupila, Utt JU
ri lesčici (coryletum) da su ga dležni opravljati i ograi- Novicah ponatisnemo; potem je učeni gosp. prof. Robid ati počamše od lesčice do ribnjaka i vsemu naresivati, ča
da
jo v
s svojim sostavkom „Koled
ali P r a t i k
iu je potribno, i da su nam dležni sinokoše pokositi, is- domaće razložil
prav po
raviti i privesti ona sinokošu, ka se sinokoša zove mali-opolje od me dome, i ki bi ih koli malin imii, da nam
naju mliti prez vagána. i na to im dasmo taj naš list
, pisan u Prumni u pondilak ervi po svetoga Jurja dne lit gospodnjih 1553."
tvoren pod našu visuču pečat
pésnikov se pésmi sédo:
y
kaj je pratika in vse, kar je v nji
Tadi
je vec v „Koledi" oglasilo, med kterimi gré „Človek" gospoda J. S. pervo mesto. — Z eno be-Vsi sostavki so tako mično -bravni, tako gladko
in umevno pisani
9
priporočiti. Podobna je po vsem, kar se tiče notranjega Iz tega lista se vidi, da so pred tristo leti Oakavci duha in unanje oblike „Drob ti ni cam." Komur so te pri-
da zamoremo „Slovensko Koledo"
živo
neizversivnem naklonu še i imeli, ki ga danes Vuk pri ljubljene, se bo jih pogreša
prikupila tudi „Slovenska Koleda"
y
(Konec sledi.)
ktera
je prava njih sestrična, samo da ima še pratiko pridjano.
Slovanski popotnik

* Slavni gospod prof. dr. Mik i
• /
nas je zopet s
važnim plodom svoje učenosti obdařil. V zboru učene
kademije dunajské 4. februarja t. 1. je namrec govonl o
* Gosp. dr. Imbro lgnjatijevič Tkalac napove-duje novo izdanje pesme Ivana M&žaraniča „Smrt Smail-Age Cengiča", poznané po narodu kot najkrae-neji plod novije jugoslovanske književnosti. Izdal jo bo v korist penzionskega zavoda za vdove in sirote pravoslavnega obreda v Dalmacii. Ker je krasna pesem tudi krasno tiskana
20 kr., se je nadjati, da bo tudi med
i
h staroslověnské ga jezik
?
govor ta je
atisnila akademija v 8. zvezku svojih modroslovsko - zgo-ovinskih spisov, iz kterih je v posebnem nstisu na svetio rišel pod naslovom:
r>
D
Wurzel
d
Altsl
h
Gospod Mi kl
• /
piše v vvodu: „Das Ver
ieichniss enthàlt sowohl die Verbal- als Pronominal-vurzeln der altslovenischen Sprache: andere slawischen î prach en sind háufig berucksich tiget worden. allein Wur~
:eln derselben. die im altslowenischen nicht nachweisbar
in njena cena
Slovenci našla mnogo kapcov, kterim jo živo priporočamo. Kdor jo želí imeti, nej posije 20 kr. gosp. dr. Tkalacu v Zagreb, kteri ob enim naznanja, da se natiskuje v Lipska njegovo delo v nemškem jezika „Das Staats-
recht des Furstenthums Serbien", ktero bo do
j
novega leta na svitlo prišlo. Veljalo bo 2 fl. 24 kr. do
. 12 kr. Kdor želí to delo kupiti, naj se oglasi tudi pri gosp. izdajatelji.
y
y
ind nur dann aufgenommen worden, wenn sie fur dieses Ufschlusse zu bieten oder sonst von Interesse zu sein
ichieo.
In das Verzeichniss sind daher aile Formeu
Kratkočasnica.
(Na zdravje rujavega hudíča!) Nek gostivničar
lufgenommen worden, welche in For m en- oder Wort- je imel natákarco, ktera je kaj rada sladko vince lízala, »i Id un g als Wurzeln behandelt werden. Die Verande- Včasi se ga je tako naserkala, da ni mogla jezika obraćati.
rangen
y
denen die Verbalwurzeln
bei
der
iQterliegen, sind verschieden
Wortbildung Kadar je šla v vinski hram kakemu gosta po vina
y
se je
y
je
nachdem die Wurzeln gotovo mogla popred tudi sama prepričati, ali je kapljica
rocalisch oder consonantisch auslauten; sie sind ferners	dobra ali ne. Ker si je pa mislila, da dva ali trije bolj
rerschieden, je nachdem dieser oder jener Vocal als Wur-	natanko razsoditi morejo, je tudi kuharco in pestinjo v
íelvocal auftritt. Wir theileo daher die Verbalwurzeln	hram povabila. Gospodarju se je čudno zdelo, zakaj so
nach dem Auslaute in vocalisch ausiautende und in conso-	njegovi ženski posli večkrat tako židane volje. Prepričati
aantisch ausiautende, und nach dem Wurzelvocal die er-	se je hotel sam, ali je govorica, da ga hodijo v hram serkat
stern in si eben, die letzteren in dreizehn Classen." —	resnica, ali le opravljanje; skrije se tedaj za sode v hramu
y
Miklosičevih del ni treba priporoč&ti nikoli — le ozna- Ni dolgo, kar priskaklja natákarca po stopnicah in kmalo niti jih, je dosti, da seže včs učeni slovanski svet po njih. za-njo tudi kuharca s pestinjo. Natakajo si masliček za
laka bode tudi s tem najnovejsim delom.
* Slovenska koléda za leto 1858, slovenskemu
masličkom. in ko so se že precej unéle, vzdigne natákarca
masliček in reče: „Na zdravje rajavega hudiča!" in eno glasno odgovorite une dvé: „Na zdravje rajavega
ljudstva v poduk in razveseljevanje. Vredil Ant. Janezič, c. kr. učitelj višjih realnih sol v Celovcu. Izdalo družtvo
(to je
y
hudiča !"
svojega gospodarja, kteri je imel rajave lasé io je
natočijo, ker so ga bila
sv. Mohora. V Celovcu. — S tem naslovom so prišle lepo	Prav ojster bii s posli). Se si ga
natisnjene, z v jeklo vrezano podobo božjega pota na sv.	P** že do gerla site, se jim je tako vperl, da je vsaka
Višarjih olepsane bukve, ktere obsegajo na XXXI straneh	*ekla: ri™ ne morem več!" Ko je natákarca tako rekla slovensko pratiko za navadno leto 1858 kot priklado
*
?
in na 267 straneh mnogo sostavkov pripovednega
y
krajo
pisnega
j
zgodovinskega
y
naravoznanstvenega
5
pesniškega
zapopada i. t. d.
Pratika je po segi navađnih pratik
plane „rujavi hudič" izza soda, rekoč: „Ga bom pa jez!" in storí kar bi vsak pameten gospodar storil: natákarco namreč je izročil varhu tacih poštenih ljudí, une dvé je
od konca do
nredjena, samo da se nahajajo v nji še patroni avstrijanskih
odštel in spodil od hiše! kraja resnična.
Ta prigodba
dežel
y
rodopis cesarske rodovine, imenik vsih rimskih pa
pezev
y
imenítniši sejmi na Koroškem, Krajnskem
y
Stajer
skern in Přímořském, štempelj ali kolek in obrestni prerajt. Ta poslednji je posebna olajšava vsakemu, komur je obresti ali činže prerajtovati od 5 do 1000 fl. za celo leto, za pol z& četert leta, za en mesec, za en teden po 3ý2,
Novičar iz avstrjjanskih krajev
»
y
PO 4 Va
in po 5
od sto.
S, po 4
V pripovednem i. U d. smo
Od Nego ve poleg Radgone 17. novembra. Fr. W,
Pervi sueg se je po naših slovenskih goricah 13. t. m. prîkazal, ki je pa drugi dan že kopneti začel; tedaj smo se ga precej znebili, kar smo si tudi želeli; zakaj nekteri


376
ai dozdaj niso se dovelj stelje preskerbeli, drugim je pa za paso žal, ki je po dežji tako lepo ozelenela, da ee je
je mogla ljuba zivinica obilno nasititi. Paša pa ni bila brez nesreče ; nekemu majhnemu fantiču ee je pri ognji na polji oblačilo vnelo, da je po groznih mukah umerl; tudi neki
deklici na paei je konj s kopitom glavo ekoro do emerti razbil. — Naj ei to zanikerni starši v poevaritev vzamejo!
Ter gat va je dokončana; vina nam je obilno doneela.
Ravno pred dežjem (13. okt.) nabrano ee kislo, po dežji in pozneje pa epravljeno sladko kaže; cena slabsega je od
40 do 60
sr.
9
erednega od 60 do 80
in najboljega
(?) Tudi tergatva brez ne
od 80—100 in 15 do 20
sreče ni bila; en fant ee je e pistolo po neereči vetrelii Ljubi starši, pazite ekerbneje na svoje drage otroke
poekrite izpred njih
? r
OCI
9
in
etrelno orodje!
Pri nas eo
letoe cbelarji ekoro ob vse čbele prišli, samo dva zvedena moža poznam, ki eta ei evoje ljube stvarice do zdaj lepo ohranila. Ona sta namreč poleti svoje čbelice e eladkimi hruškami, v jeseni z grojzdjem, pozneje pa celo z vinskim
moštom skerbno kermila tako, da ee zamoreta drugim v
posnemo priporocati
Tudi glib
*
kletih ee je po
rahlem dežji na jezero prikazalo, eo ljudem to jeeen k živežu veliko pripomogle; in dokler eo
ee
v Teretu
meeca septembra na tergu na debelo prodajale, jih pri nas mimo inda celo leto viditi ni bilo.
Listje v gorieah

ki
je letos doeihmal zmiraj zeleno oetalo, je bilo ljudem kaj in kaj všeč, zakaj cele bremena eo ei ga naeolili za klajo živini domá. — Vincarji in kmetje so že pridno in rano v gorieah grobali, će je ravno še listje na terti zeleno (kar
za naprej, kakor eodijo
?
dobro letino kaže
P
in rčži(zita) eo kmetovavci obilno posejali; oboje je dolgo v suhi zemlji mertvo ležalo, dokler ni prijeten dež milega
zerna vkaljenje pognal tako, da
zdaj setve prav košato
obraetle
Gosenke, ki eo poleti od Lutomera do
Le
narta v elov. gorieah
m
J
P
hoj ovih gojzdih
pokoncevale, bo hvala Bogu! tudi svoje peté odmaknile,
ter
80 se v zimeko epanje poekrile
Da
se le nikdar ne
predramile vec! Na potovanji od Maria-Celja do Tereta pisatelj ni tega negodnega merčeea zapazil, kakor ravno na zgor imenovanem kraji. Pravijo, in vidi ee tudi, da bo drevje vendar le ozelenelo. — Ogenj je drugič na Ptuj-skem polji, kakor je slišati, eedem hramov vpepelil; pa ne kakor pred kratkem v Lutomeru po tabaku, ampak po
gorecem maelu, kojega je neka bedaeta ženska z vodo pogasiti namenila. Vzamite si, drage ženke, to neerečo v poevaritev, pa tudi mlatci naj na škednji z ognjem nemarno ne delajo! Poekrite pa tudi, ljubi etarši ! pred evojimi
otrocici klinčke za ogenj, da vae ne zadene takošna
Novičar iz raznih krajev

Preevitli ceear so, kakor smo že povedali, zmanj-šanje armade zapovedali. Kakor je slišati, bo vsaka kompanija péšnih, ženijnih in topničarekih regimentov za 25, veak škadron težkih kojnikov za 30, lahkih pa za 40 mož znižana. Zavoljo tega eo prejele vee deželne general-poveljništva 18. t. m. po telegrafu ukaz, kónj za armado ne več kupovati. Po tem zmanjšanji ee bo deržavi 10 mil.
gold, v letu prihranilo.
Pervih 9 meseov t. 1. so prejele
vse pošte 43 milijonov, 506,800 pisem
9
3 mil. 349,000 več kot v tisti dobi leta 1856, 5 mil. več kot 1855, in 9
mil. 216.500 več kot 1855.
9
Dunajčanom mleko legováni, da bi
prodajajo, eo
Mlekarji in mlekarice, kteri bili dolgo od ekerbi nad-
s premaetnim mlekom svojim kupeom škodovali. Začeli bo tedej iz zgolj Ijubezni vode med mleko
prilivati ;
pa
ta
hidropatija ee Dunajčanom kar nič ni
hotla priléči, in meetna goepoeka je eoznanila hidropate z
orodjičem, ktero
mlekarjem natanko
pové, koliko
emé vode
v mleki biti, koliko pa ne. To orodjiče ee imenuje mie
korner (galaktometer). Tako zbirčen je ta epaček
9
da je
od 1. do 15. novembra 115 mlekarjev dunajeki mestni go-Bpoeki zavoljo prilivanja vode med mleko zatožil, kteri eo mogli za to kažen v dnarjih plaćati ali pa, če bo bolj srečni bili, eamo mleko puetiti,
čaeu čez 2000 bokalov odvzeli.
kterega eo v imenovanem
V Inšpruku so 16.
t. m. na ondašnem vseučilišču bogoslovski uki se začeli.
50 let ni bilo ondi vec bogoslovskega ucilisca. — Poslednje tedne bo se v mnozih krajih neereče po emodniku zgodile; tako je nedavno v Monakovem bo v hiši nekega kupca, kmalo potem v Amsterdamu vnel. Pa toliko neereče ni bilo nikjer kakor 18. t. m. v Mogunci na Nemškem, kjer je
se
200 centov emodnika, ki je bil v terdnjavi ehranjen, unelo in skorej včs zgornji del mesta v razvaline zdrobilo. Ker nam pa danes prostora zmanjkuje, bomo v naslednjeca
listu
to nezgodo bolj natanko popisali.
Na Franc oz
SVOJO
kem zmanjšujejo eicer armado, pa ceear je ukazal, gardo za 6000 mož pomnižti. Ker je garda odbrana četa in veliko etroškov prizadeva, bo omenjeno zmanjšanje deželi malo hasnilo. — Povedal je poelednji „Novičar", da
eo serbeki zarotuiki obeojeni, potem ko eo sodnije vseh treh stopinj obsodbe poterdile. Imena obsojenih so: Stefan Štefanovič, Cvetko Rajovič. Miloš
Mrzajlovic, Nikola Milo-
# *
ševic, Milosov Petrovič
9
Štefan Popovic , tudi
Tomić ime-
novan (pop). Ti so bili v smert obsojeni.
Darovi za Vodnikov spominek
Gospod prost Novomeški Ark
J
3 fl
gospod kanonik
kakorsna se je ne dalec od Radgone přiměřila, kjer sta dva j
Novomeški Jelovšek 2 fl., gosp. fajmošter Kamnogoriški U
v • y
otroka tačas, ko so starši k rani službi božji odšli, sama 10 fl., gospod Lukman Lamb
5 fl.. gospod Klemenčić Jožef, posestnik na Verhniki
predsednik zbornice kupčijske
v hiši zaperta ee berž s klinčki igraje včs hramec od 10 gospod H
K
posestnik, 10 fl., gospod S
znotraj nevedoma zazgala in sama eebi grozno emert pri
• 1	1	1 4«V	•	*	«V	•	.
pravila
Slednjic naj od g
omenim, koja kakor po
A
posestnik. 5 fl
žapana-naraestnik ljublj.. 5 fl., gospod Đ
D
gosp
K
V • *
L
?
vavec, 2 fl., gosp. Hudo bi unik V
tepna kuga med Muro in Scavnico še zmiraj tako hudo colnije, 2 fl., gosp. Kozler J
c. k. dež. sodnij 1., dosluž. dnarnićar c. grajšak Orteneški, 5 fl
razeaja, da je v treh mescih pri Kapeli, ev. Križu in sv. Kaufman A
posestnik v Ljublj
2 fl
k. nad-gosp.
gospod Gurnik
Jurji vec ko 300 ljudi pod zemljo zagernila za vselej potni list vzela od nas!
da bi ona
v
c. k. oskerbnik kolodv. želez, ljublj. 2 fl
Pogovori vređništva. Gosp. F. S. v. G: S pervimi pesniškimi
*3m: ćedalje se godi, bolje je.
poskušnjami
kakor z nekterim sadj
Tako tudi s pesmico
99
Mlad. slov." Pustimo jo se v piljenji.
Opombica zavolj prihodnje naročnine „Novica
7)	7--- ---- ~ ~ 7	«^w^vii J MV	JJI1UUUUJV	íiwuv*	~ ----7
kteri so kavcii podverženi, se nam tedaj treba zdi omeniti da — kakor vsi drugi taki časniki prihodnje leto nekoliko dražje biti, ako nočemo, da bi se skerčile med časnike, kteri izhajajo vsaki mesec le enkrat ali dvakrat. Kolika bo prihodnja naročnina, bomo oznanili kmali. pa že zdaj prosimo častite naročnike, naj bi potem
Ker bi nekteri naročniki že zdaj se radi narocili na Novice", novi davek, časnikom natožen, bo pa prihodnje leto zadel tudi naš list, ker spada med tište časnike,
morajo tudi „Novice
ne odlasali narocil in se got
ze
pred
tisom štemplj
biti
li prihodnji m
zato
9
pa potem naročniki ne oglasili

tedaj bi bila zguba velika, ako bi natisnili kakih 100 listo v
ker vsak list mora v prihodnjem letu
za ktere bi
d
9
r-	«v vgiHDiu, i/i/ jm pa ne lia un lu
ne môgli več postreči. To naj bo opombica za danes
jih pa ne natisuemo odvec, bi nasproti naroenikom, ki bi se poznej
oglasili
9
Odgovorni vrednik : Dr. Jânei Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.
#