ŠTTIDIJ3KA BIBLIOTEKA LJUBLJANA Pcštntaa poračnnjena (C. C. con la Lki iihaia v«Jri djn x»utraj raz« ponedeljk.. Naročnina: za 1 Mm L fc-* 1 S iifvf L 22._• p nftglo razširila tudi drugod. Takrat bi šele svet videl, kako je večina žensk enotnega mišljenja, kadar gre za posnemanje mode. Kako je posnemanje mode v navadi med ženskami, sem zvedel pred kratkim, ko sem govoril z neko gospodično. Bila je meščanka hi zato sem se začudil, ko sem opazil njeno lepo. preprosto obleko in obraz naraven Moje začudenje sem ji seveda izrazil tudi z besedami. «Gospodična, kaj se ne pudra-te?» — sem jo vprašal naravnost. Sicer sem bil gotov, da taka vprašanja niso na mostu po predpisih bon-tona, katerega pa iaz v vsem ne upoiievam. ker ljubim — odkritosrčnost. aSeveda bi 3e morala, ker sem meščanka, a se nočem!» OM «nočem!» mi je poseLno ugajal. Spoznal sem, da ono dekle misli z lastnimi možgani in se ne navzame vsega, kar delajo drugi. Torej nima popolnoma moderno razvitega Ofpič-jega Čuta posnemanja, ima pa dobro razvit lasten razum. Ko stopa zdrav, naraven človek po mestnih ulicah, se mu zdi, da vidi pobeljene razvaline življenja, brez naravne le:x>te, brez zdravja. Njegovo staroko-pitno miljenje mu pravi, da krepkemu, zdravemu dekletu niso potrebna barvila in belila. Zdrav obraz je najlepši, naj prijetnejši za pogled. Na njem se lahko prosto vidijo značilne poteze, ki nam odkrivajo značaj in življenje osebe. Pobeljene o-braze pa človek le prerad sodi preslabo. Potrebno bi bilo, da se pomnoži v današnji dobi, v dobi ženske 2mancipacije, število onih žensk, ki mislijo razsodno s svojimi možgani. To zahteva nova doba življenja, ki zahteva razsodnih ljudi, to eahteva življenje samo, a ne pariška najnovejša moda. Ponavljam, da zdravi ženski niso potrebna barvila, ker njeno najboljše spričevalo in priporočilo je njeno zdravo lice, njene razumne oči in kratek pogovor z njo, s katerega se spozna, da ne živi vsaka ženska samo za modo in puhlost. Dosti so krivi'tega barvanja in podobnih neumnosti premnogi moški, ki iščejo pri ženskah samo prazno zabavo, kar je odkrito spričevalo njihove dušev-nosti, namreč da so tudi sami duševno precej prazni. Ako bi moški cenili ženske ne zgolj po njihovi zunanjosti, ampak tudi po njihovi notranjosti, po njihovem mišljenju in razumevanju velikih idej, ki valovijo svet v večnem ritrnu, bi videli, da bi se pomnožilo Število onih žen«k, ki bi skrbele za svojo samoizebrazbo bolj kot pa za barvanje lic. Žens'ie in moški bi morali misliti, da lepota izgine z leti in da pride doba, ko vsa lepotila ne morejo nič proti zobu Časa. Kar ostane za vedno, pa je človekova samoizobrazba, katera ne izcine z lepoto in mladostjo človeškega telesa. «Nazaj k naravi!» kličemo z Russeau-jem — nazaj k naravi, neskvarjeni naravi človeškega mišljenja in človeških src in tudi glede obrazov, kateri ne potrebujejo belila, ker belila so potrebne le stare, zamazane hiše, a nikdar zdrava lica žen in deklet! _R- H. Psl^ailnska Fsll iCia gredstavslltva is silim reiiaa po izjavph državnog« podtajnika cn. Bianchija RIM, 10. Včeraj je bil on-Bianchi, državni podtajnik no-tranjiih zadev, v Cosenzi, kjer se je udeležil ustoličenja novega občinskega svetovalstva. Ob tej priliki je imel daljši govor o pripravljajoči se reformi pokrajinskih uprav, ki jih sedaj, kot je on sam dejal, vodi poleg precektov po različnih pokrajinskih od'borov. Z aken c pokrajinskih predstavništvih iz L 193® Osnovo, na kateri se ima izvesti nova reforma, po kati naj bi nove pokrajinske vrhovno-upravne oblasti po svojem značaju odgovarjale režimskemu hierarhičnemu načelu, predstavlja zakon z dne 4. februarja 1926, ki ga je odobril parlament in po katerem se postavljajo politična predstavništva dežele odnosno pokrajine na docela novo podlago. Že pred časoan je državni podtajnik on. Bianchi na zadevno interpelacijo v senatu odgovoril, da bo vprašanje o reformi v kratkem rešil načelnik vlade. Država bi sicer lahko, je izvajal državni podtajnik, v zmislu fašistovskih revolucionarnih i-dej radikalno odstranila pokrajinske politične in upravne o-blasti, toda to bi ne bilo v prid sedanjemu realnemu življenju. Na drugi strani pa obstoja velika razlika med poedinimi pokrajinami tako v gospodarskem m finančnem kot v socialnem pogledu. Izbrisati te razlike obenem z moralnimi bitji, ki predstavljajo poedine pokrajine, na en mah ni mogoče. Spričo tega skuša režim postopoma zabrisati te razlike med posameznimi kraji v Italiji, posebno z ozi-rom na razvoj javnih del, tako da bi v tem pogledu zadobila država enotno in skladno sliko Pokrajinski rektorat mesto deputacije Po vsej verjetnosti, je nadaljeval govornik, bo sestavljena nova pokrajinska uprava iz predsednika, podpredsednika in pokrajinskega rektorata. Predsednik bo prevzel vse one dolžnosti in pravice, ki jih je dosedanji občinski in pokrajis^ki zakon nalagal predsedniku pokrajinske deputacije. Pokrajinski rektorat pa, ki mu bo predsedoval pokrajinski predsednik in katerega člani bodo pokrajinski rektorji, bo prevzel one dolžnosti in pravice, ki jih je o-menjeni zakon nalaigal pokrajinskemu svetu. Število rektorjev ne bo v vseh pokrajinah e-nako, marveč bo pač odgovarjalo potrebam vsake jpoedine pokrajine. Predsednika, podpredsednika in pokrajinske rektorje bo imenoval kralj s posebnim ukazom. Da bo nove politične fin- u>-pravne zastopnike pokrajin i-menovala kraljeva vlada, po mnenju državnega podtajnika ni ne s pravnega niti s političnega vidika nič nenaravnega, kajti v pravnem pogledu bodo predsednik, podpredsednik in rektorji vendarle predstavljali pokrajino, dasi jih bo imenovala vlada, v političnem pogledu pa bo odgovarjalo imenovanje pokrajinskih zaistopnikov s stra_ ni vlade, realnemu položaju, ko vendar zastopa vlada vso enotno in zavestno nacijo in voljo revolucije. Saj dandanes, je izvajal on. Bianchi, v Italiji ni več strank, ki bi zastopale voljo in želje poedincev, marveč je ena sama gonilna sila, to je sila fašistovske revolucije. Pokrajinsko upravno svetoval-stvo mesto pokrajinskega opravlja sveta Obenem je načelnik vlade odredil, naj se prouči vprašanje reforme pokrajinskega sveta, da se na ta način o jači državno nad zorst v o nad samo sto jnimi javnimi upravami. Pokrajinsko upravno svetovalstvo z nadzo-roalno nalogo bo sestavljeno iz prefekta, podprefekta, nadzor- nika, enega prefekturnesga snovalca, prefekturnega računovodje, finančnega, intendanta* prvega računovodje finančne intendance in iz še enega člana, ti ga bo pa predlagal glavni tajnik fašistovske stranke. Sodelovanje iaSstovske stranke Tudi pri preosnovanih pokrajinskih svetovatetvih se bo s tem, da bo v njih zastopan tudi član fašistovske stranke, v polni meri pokazal namen vlade, ki hoče, da se fašistovska stranka in njeni hierarhi priipoznajo tudi v državno pravnem pogledu. Sicer pa ima zastotpnik fa>-šistovske stranke pri pokrajin- 1 skih in drugih javnih upravnih in nadzoroval ni h oblasteh, že svoje tradicije: V avgustu leta 1926. je bil izdan ukaz, s katerim so bili tajniki pokrajinskih faštistovskih zvez dodeljeni pokrajinskim odborom za nadzorovanje javnih manifestacij. Meseca aprila preteklega leta je izšel ukaz, po katerem so faši-stovski pokrajinski tajniki postali člani pokrajinskih odborov za pregledovanje filmov. Meseca decembra istega leta so pričeli na podlagi zadevnega ukaza sodelovati prt pokrajinskih in tudi drugih javnih u-pravah in nadzorstvih razni fašistov&ki hierarhi Končno je bil z zakonom od 17. maja 1928 štev. 1019 o reformi državnega političnega predstavništva pravno pri poznan tudi veliki svet, najvišja fašistovsfca oblast. Vprašanje obveznih in neobveznih izdatkov Državni podtajnik je nato preSe* na vprašanje predvidenih in neotoveMiih izdatkov. Načelnik vide mu je naročil, naj prouči v soglasju s finančnim ministrom gradivo o tem vprašanju, naj ga uredi ter vprašanje samo uredi na način, da bo odgovarjalo dejanskim potrebam življenja v poodtnih krajih. H koncu je on. Bianctoi rekel, da je povedal, kolikor Je smel. , Pred no^rtm-zšscScnjem ministrskega sveta RIM, 16. Ministrski svet se b<* kot amo že poročali, sestal julija v palači Viminale k prvi seji svojega (tilijske&a zasedanja. Tukajšnji politični krogi pripisujejo temu zasedanju v liko važnost spr ičo poročila rra-čelnika vlade o notranjefpolitič-nean položaju in o glavnih mednarodnopoiitičnih dogodkih. Tudi oba nova ministra in minister Belluzzo nameravajo na tem zasedanju poročati o smernicah, po katerih se namerava-jo ravnati pri svojem novem delu. Omenjeni trije ministri ta svoja poročila že pripravljajo in so imeli tudi zadevne razgovore z načelnikom vlade. Njihova naloga bo predvsem, da izpopolnijo in realizirajo reforme njihovih predhodnikov. Ministri so se tudi že poučili o tekočem de4u in poedinih vprašar-njih, ki jih sedaj proučujejo in rešujego njim podrejeni uradi. On. Martelli, minister nacionalnega gospodarstva je imenoval za načelnika svojega kabineta comm. dr. Marianrja, glavnega ravnatelja za poljedelstvo, za svojega osebnega tajnika ]ja glavnega nadzornika comm. Fassdja- Predsednfštvrt poslanske Zbornice je načelnik vlade kot zuna~ njih minister predložit načrt o vzakonitvi ukaza-zakona od 5. januarja 1928., ki uveljavlja deset dogovorov, sklenjenih med Italijo in Avstrijo za razdelitev avstrijskih zavarovalnih družb v zmislu 275. člena saint-ger-mainske mirovne pogodbe. Komunisti iz E&rili nrotfe&I pred posebnim tribanalom RIM, 16. Pred posebnim tri-bunalom se je danes zaključila obravnava proti 17 komunistom iz pokrajine Bari, obtoženim, da so razvijali komunistično propagando ter hu j skali k meščanski vojni. Državni prav-dnik je predlagal, naj se vsi obtoženci kaznujejo z zaporno kaznijo od 1 do 15 let ječe. So-disšče pa je oprostilo 14 obtožencev, ker niso zagrešili dejanj, navedenih v obtožnici, o-stale tri pa je predalo navadnemu sodišču. Batrt o mM Pti voiii sprejele Anglija, Francija in Italija LONDON, 16. Tukajšnje Kuna nje ministrstvo je pripravilo končni odgovor na Kellogov načrt o pogodbi proti vojni. Tr&-ba je le še, da ga potrdijo ministrski svet in dominioni. Kot je že sama zunanji minister Cham-"berlain izjavil v parlamentu, bodo Angiija in njeni dominioni s tem svojim odgovorom načeloma sprejeli Kellogov na6rt. PARIZ, 16. Današnji listi prinašajjo naslednje obvestilo zunanjega ministrstva: «Odgo-vor francoske vlade na poslednje sporočilo vlade Zedinjenih držav o večstranski pogodbi proti vojni je načelnik kabineta zunanjega ministra Bria-nda v soboto popoldne izročil poslaništvu Zedinjenih držav. Po naročil državnega tajnika Keiloga je ameriški poslanik v Paržz.u Myron L Herrick izra-žil ipolno teaidošsčenje vlade Združenjih drŽav spričo francoskega odgovora, ki je bil izročen baS 14. julija, na dan francoskega nacionalnega praz»-n?ka> in katerega morahli zna-čafj bo knel pred svetom tolii pomen. Poslaniku Zedžnjenih držav je bilo tudi naročeno, naj se ob tej priliki ponovno za^ hvali Briandu za njegovo sodelovanje pri zasnovanju nove po-godibe.* RIM, 16. Včeraj je načeb&ik vi ade poslal posianiku Zedinjenih držav v Rimu naslednji pismeni odgovor na poslednjo Kettogovo noto o pogodi)! za splošni mir: «Kraljeva vlada, ki je pazljivo proučila poslednji predlog o odstranitvi vojne, kiSterea so predlagale Zedinjene države, sprejme na znanje in soglaša z razlago o pogodbi, kot jo je podala vlada. Zedinjenih ameriških držav v svoji noti z dne 23. junija t. 1.. ter izjavlja, da je v tem zmislu pripravljena podpisati omenjeno pogodbo.* Mf na Kiisr Iayj rei!I ČuhBOTSfttso In tovcrfše KING'S RAY, 16. Spričo pomanjkanja premoga je bil ledo-lomec «Krasin» prisiljen, da o-pusti nadaljnje iskanje Amund-sena in skupine, ki je ostala na zrakoplovu, ter da se vrne v King's bay ali v Green Harbour. JLadja bo na novo preskrbljena z večjo zalogo kuriva in popravljena, ker se je v borbi z ledov-I jem nekoliko poškodovala. Kakor bo mogoče že znano, si je ladja med potjo pokvarila krmilo in enega izmed vijakov. Ko bo ledolomec spet v popolnem- redu, se bo povrnil na mesto, kjer se domneva, da je zrakoplov pristal, in nadaljeval z raziskovanjem. «Kr£^in», ki je zapustil v soboto zvečer ledeno poljano, na kateri je imela v igli eri jeva skupina svoje taborišče, je bil že v nedeljo pri rtu V/redeju in rešil Cuhnovskega in tovaj-iže. Ravnotako je ruoki ledolomec vkrcal tudi smučarja Albertini-ja in Matteodo, ki sta odšla z «Braganze», da gresta ruskim letalcem naproti. Domneva se, da bo «Krasin» Še tekom nocojšnje noči dospel v King's bay. Svodi se vračajo v domovine V nedeljo so dospela semkaj tudi švedska letala, ki so imela svoje oporišče v Murchisonovem zalivu. Švedska ekspedicija je namreč že izčrpala svojo nalogo in se sedaj vrača v domovino. Ob tej priliki so se izvedle ra®ne zanimive podrobnosti Lundbor-gove rešitve. Ko je Švedska ekspedicija izvedela za Lundborgo-vo nesrečo, je kapetan Tornberg ukazal, da se ima napraviti zasilno oporišče pri otoku Esmar-ku in od tam poizkusiti z rešitvijo Lundborga. Prvi je odletel letalec Jakobsen z letalom «Hans Grandenburg*, ki je pustil pri otoku Esmarku malo zalogo bencina. Šestega julij« pa sta odletela proti Viglierijeve-mu taborišču Jakobsen s svojim letalom in letalec Schyberg z malim letalom s smučmi. Schy-bergu se je posrečilo pristati na polju, ki ni merilo nad 200 metrov. Lundborg je bil nato takoj prepeljan v Hinlopensko ožino na ladjo «Quest». Švedska ekspedicija je sicer nameravala svoje polete ponoviti, a vremenske neprilike so to onemogoča- le. Lundborg1 je o svojem bivsr njn pri rdečem šotoru izjavfil, da je bilo neznosno. Ledovje, ki se je topilo, je povzročalo tako vlago, da je imel človek vtis, da spi v vodi. Živeža pa je bilo dovolj. Opoldne je bilo nekaj čokolade, zvečer pa meso onega ^medveda, ki gn je bM Mahri-green ustrelil. Kar se tega medveda tiče, je zanimivo, da so mu v želodcu našli nekaj cunj in kos časopisa, kar bi dalo sklepati, da je bil mogoče prej pri zrakoplovu in snedel kos platna zrakoplovovega ovoja. O Amnndsenn ni nikakega sleda O Amundsenu ni še nikakega sledu. Sicer je zadnje čase dospela semkaj vest, da je A-mundsena rešil ledolomec «Ma~ ligin» v bližini Zemlje kralja Karla, a uradno se ta vest ne potrjuje. Res pa je, da je «Ma-ligin» obtičal v ledu pri 78° 75' sev. širine in 32° 50' vzhodne dolžine. Zato prevladuje mnenje, da se je «Lathamu 47» pripetila kaka nezgoda med potjo iz Tromsoja proti Kin^s bayu in aicer severovzhodno Medvedjega otočja, ter da so vse druge vesti prenagljene in celo neumestne. Kapetan Zappi o naporni poti od Nobiiefeva taborišča do Bro-ekovega otoka O poti skupine Mariano-Zap-pi-Malmgreen je podal novinarjem korvetni kapetan Zappi sledeče izjave: «Ko je bila izključena možnost, da bi se brezžičnim potom moglo priti v stike s svetom, smo dobili Mariano, Malmgreen in jaz nalogo, da se pe«Š spravimo do Severovzhodne zemlje in po možnosti do Severnega rta. Edina možnost, da se Nobile in njegovi tovariši rešijo, je bila ta, da se mi spravimo v stike z rešilnimi akcijami, ki so takrat delovale na severni obali Sval-bardtskega otočja. Malmgreen si je bil ta načrt zamislil in 30. maja smo odrinili v razmerah, ki so vam že znane. Nameravali smo naprarviti pot do Severnega rta v osemnajstih dneh, a že prve dni smo se zamogli prepričati, da so naša predvidevanja napačna. Naše fizično stanje ni bilo baš normalno, poleg tega je imel Malmgreen iz,pahnjeno roko. Tudi stanje ledu je bilo za hojo neprimerno. V bližini otoka Brocka je Malmgreen omagal in štirinajsti dan po odhodu iz taborišča seje vlegel na led in rekel, daJjfflP011,6 več na~ daljevati poti. zSProsil naju je, naj mu izkopljeva jamo in naju rotil na škem oblastnem odboru. Izjave prala Ha o nalogah nove nevtralne vlad« BEOGRAD, 16. Današnji dan je potekel v znamenju akcije dosedanjih vladaiiiu strank, dai se prepreči osnovanje ne v t ral-' ne vlaide, ki ne bi hotela privesti do konca vprašanje o ratifikaciji nettunskih konvencij. Tozadevne napore pripisujejo me-roda*jni politični krogi zunamje*-mu ministru dr. Marink o viču. Danes se je general Hadžić posvetoval z dr. Štampar jem, dr. Račićem iz Splita in ravnateljem Pliveričeni Iz Zagreba, če bi ne bilo morda potrebno, da nova vlada, preden razpusti narodno skuj>ščino in razpiše nove volitve, izvede ratifikacijo nettunskih konvencij. NI znano, do kakega zaključka so prišle te konference. Mandator krone je odšel po teh posvetovanjih na dvor in poročal kralju. Nato pa je podal novinarjem uradno izjavo o svojem mandatu. Dejal je, da je smatral kot svojo dolžnost, zbrati v nevtralni vladi ljudi, ki se niso izpostavljali v strankarskih borbah, ki pa so vendarle sodelovali v raznih panogah javnega življenja. Te osebnosti naj bi pristopile k pomirjenj u straisti ter se sporazumeJe glede ukrepov za ojačenje zunanjega in ublaie-nje notranjega položaja. Nova vlada naj bi prešla nemudoma na delo v vseh resortih, kot na primer na pripravljanje proračuna in na zboljšanje državno uprave. Končno je general Ila-džič izjavil, da doslej ni imel nikakih posebnih težkoč, da pa čaka na prihod poslanika Gju-rićića iz Londona, ki bo dospel v Beograd šele pojutrišnjem. Jutri pa ima priti rimski posla nik Rakić, ki bo označil svoje stadišče o vprašanju, kako se naj sestavi nova vlada. Iz te izjave generala Hadžića se še vedno ne da sklepati, kakšna bo nova jugcusloven^ka vlada, ali delovna ali volilna. Spričo tega so tukajšnji politični krogi mnenja, da bo formalna odločitev v tem vprašanju padla šele v sredo, ko bosta dala svoje tnasvete tudi poslanika Giurićić ki Rakić, ki bosta poročala o mednarodnem položar ju Jugoslavije. 1S0J99 dinarjev za orijanizator- ja. atentata na Žiko Lazića BEOGRAI', IG. Preiskava proti atentatorju Ivanu Momčilo-vu se nadaljuje z veliko vnemo. Za* izsleditev organizatorja a-tentata, nekega MilČinova, baje dijaka medicine v Zagrebu, ki je brez sledu izginil, je notranje ministrstvo razpi-salo nagrado v znesku 100.000 dinarjev. Drugi voditelj makedonskih re-volncioiiarcev Mihajlov umorjen? BEOGRAD, 16. Danes opoldne Ije dospela semkaj vest, da je bil sinoči umorjen organizator atentata na generala Protogero-va in drugi voditelj makedonskih revolucionarcev Ivan Van-čev M^hajlov. Ta ve>st je vzbudila ogromno senzacijo, ker priča, da je prišlo v vrstah makedonskih komito v v poslednjem času v resnici do krvavih rasa* računavanj. Toda vest doslej še ni potrjena. Makedonski revolucionarni odbor je imel tri glavne voditelje, od katerih je ostal sedaj, kot vse kaže, pri življenju le še pop Hriatov. Zadnje dni so se vršili zlasti v južnem delu Bolgarije krvavi boji med njegovimi in Mihajlovimi pristaši. Mnogo komitov je bilo ubitih. Identtflkocfja 38 vojakov blvie avstrijske vojske ki so umrli v Rusiji RIM, 16. Italijansko poslanic Štvo pri ruski sovjetski vladi je sporočilo vojne^rvu ministrstvu v Rimu. da je v Kirsanovn pokopanih 38 vojnih ujetnikov "bivše avstro-ogrske vojske, o katerih se ve samo, da so bili rojeni v novih pokrajinah Italije, a manjkajo o njih natančnejši »podatki, ker so se tozadevno listine izgnbile. Edini vir za ugotovitev njihove istovetnosti so iknena, vklesana na spomeniku, postavljenem na skupnem grobu. Ta imena so: C. Albertini, C. Manozzi, M. Bazzarella, G. Barbollini, K. Boscaroli, D. Kosar, G. Chessi, C EDINOST* V Trstu, dne IV. julija C. Dailas, B. Daivassen, D. Da-ootin, F. Delpleucher, I. Ferra-li, M. Furlan, C. Francescutti aJi Fnasnceschetti, C. Cattalini, B. Giovaimini, C. Enorissi, C. Manica, C Monitizeller, V. Mar-chi, E. Michellini, H. Muretti, S. Maistri, M. Moar, Z. Paoli, M. Pasžai, A. Švab, F. Scuteb, N. Vanz, V. Vcntura, C. VisentLn, F. Zooe, C Stanek, E. Ru^zier, B. Furlani in S. Michellini. Sorodniki teh. umrlih rojakov, ki bi radi imeli fotogra-flčni posnetek omenjenega spomenika, naj se obrnejo s tozadevno pro&njo na italijansko poslaništvo pri sovjetski vladi v Moskvi. Vojno ministrstvo v Rimu je prejelo tudi uradno potrdilo o smrti naslednjih voj-lkih ujetnikov, pripadajočih. k bivši avstro-ogrski vojski: Ivan Fontana, Feliks Cisaro, Andrej Mate, Ivan Capitullo in Fran Lielim. Sorodniki, ki bi hoteli i-metr potrdila o smrti navedenih vojakov, naj se obrnejo na voj-«o mmff9tr- sti, tega sedaj ni mogoče predvidevati. Njegov uspeh je pač odvisen od tega, kako se bo nova stranka znala potegovati za interese delavcev. Zvišanje cfcres-tne mere v Ameriki Zvezni rezervni beoiki v Chi-cagu in New Yorku ste te dni zvišali uradno obrestno mero od 4Ms na 5%. Ost tega ukrepa je naperjena proti borzni špekulaciji, ki je zavzela v Združenih SUŠA Neznosna vročina nadaljuje neizprosno svoje uničevalno delo. Šteje se že šest in trideset dni, odkar ni padla na Krasu, v Istri in po drugih delilh dežele — le z neznatnimi izjemami — niti kaplja dežja. O pridelkih razen pšenice, kot smo že pisali, letos ne bo mogoče govoriti. Trta, ki ji je to «lepo» vreme do sedaj morda prijalo, je začela v zadntjih dneh že močno čutiti pomanjkanje mokrote in listje se ponekod suši. Nekatere dele Krasa, posebno njegov najzapadnejši del proti Tržiču in Gorici, pa je začela pritiskati še druga- nadloga, pomanjkanje vode. Kot nam poročajo, morajo nekatere vasi že več časa dovažati vodo iz Vipave in od drugod. Zaloge, ki so se nabrale v ča&u obilnega pomladanskega deževja, so pošle, in to tem hitreje, ker se mora s pitno vodo iz vodnjakov pojiti tudi živina, kajti kali, kjer se v normalnih razmerah napaja, so se pod silo žgočega solnca že davno popolnoma izsušili. Gori opisani položaj glede pomanjkanja vode po spodnjem (zapadnem) Krasu še posebno kaže, kako velikanskega pomena bi bil za vse prebivalstvo tamkajšnjih krajev dobro in redno delujoč vodovod. Žal pa deluje ta naprava le po Gornjem Krasu, medtem ko je po vsem spodnjem Krasu tudi vodovod suh kot vse ostalo. Potreba vzpostavitve te naprave je torej neodklonljiva potreba in pristojne občinske uprave (tržaška in goriška) naj se ne plašijo ni-kakega napora, da se spravi stvar čim prej v tir, da se čim prej začne s potrebnimi popravami. Radi izredne letošnje suše je tudi nevarnost požarov izredno velika, in to ne samo glede poslopij, temveč tudi glede gozdov in trave. Radi tega se priporoča ljudem skrajna previdnost, posebno pa kadilcem- Te poslednje opozarjamo tudi na kazni, ki grozijo vsakemu, kdor kadi skozi gozde " neti v njih ogenj. Tudi kljun, v^j previdnosti so požari po gozdih, pašnikih in travnikih le prepogosti. Tako nam poročajo iz Tržiča, da je prejšnji teden močno poškodoval požar borov gozd pri Roki. V soboto in v nedeljo pa je zgorela pod progo Tržič-Trst skoro vsa trava med železnico in cesto od Tržiča do postaje Bivio (Razpotje) pri Nabrežini. Tekme športnih jadrnic In not&raih čolnov v navzočnosti N]. kr. Vis. princa Videmskega V nedeljo se je vršila v našem pristanišču takozvana kraljeva regata, t. j. tekma športnih Jadrnic in motornih čolnov, kateri je prisostvoval Nj kr Vte. princ Ferdinand Videmski, ki je nalašč v ta name« povabljen v Trst.* Visoki gost je prispel v naše mesto z vlakom ob 10. uri. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki vojaSkih fin civilnih oblasti, med njimi general Ferrariš. poveljnik armadnega zbora, tržaSki prefekt corara. For-naciari, poteptat sen. Pitacco, generali Do Rosa, B-ruzzo in Moeaoni in admiral Schlaghak. Dalje so bili navzočni v velikem številu vižji častniki, dostojanstveniki in razne osebnosti Po sprejemu je princ pregledal častno stotnijo, mzvrSče-šče-no pred kolodvorom, nato se je odpeljal v spremstvu svojega po-boftnika ki prefekta na nabrežje, kjer se je vkrcal na motorni čoln, s kateritm se je odpeljal v bazen Sm. Justa, kjer je presedal tamkaj razvrščene čolne in druge manjše športne lajdje Nato se je odpravi) na parni k «V©stsa», zasidrain v bližini valaloma, da s poveljniškega mostiča prisostvuj« tekmam, ki so se pričele ob 11. uri. Tekmovale so italijanske in ogrske jadrnice. Razen v prvi tekmi, so v vseh drugih zmagali Italijani. Ob 13.30 se je princ udeležil kosila, ki ga je priredil njemu na čast veslarski klub *Adriatico» in na katero so bile povabljene najvišje osebnosti. Okoli 16. ure «o se v navzočnosti princa prfčefe tekme motornih čolnov, ki so bile jako fcivnhne. Po končanih tekmah si je visoki gost oglodal pristanišče, nakar je obir državah tako širok razmah, da že nekaj mesecev ogroža gospo^ darstvo, kateremu odjemlje zelo velike kredite. Zvišanje uradne obrestne mere ne bo ostalo tudi za Evropo brez posledic, kajti Združene države ji bodo odtegnile kratkoročne dolarske kredite. Mnogo evropskih emisijskih bank se že bavi z mislijo povišanja uradne obrestne mere, ki je postala spričo zadržanja Amerike neobhodno potrebna. skal sedež; klube. «Adriatico», kjer mu jo prodsednik kluba comm. Cosulich poklonil zlato spominsko kolajno. Ob 20.20 jo princ zapustil na£e mesto. Proti Don*ril2vsn]a 9fns Uradni list «Gazzetta Ufficia« le» od 14. t. m je objavila odlok ministra za nacionalno gospodarstvo od 16. aprila 1925., s katerim se pooblašča nacionalna fašistovska federacija za vinske, likerske in podobne industrije, da sme v smislu zakona od 15. oktobra, št. 2033, ki vsebuje določbe za pobijanje ponarejeva-nja naravnih vin, nastopati kot civilna stranka pri kazenskih procesih proti vsem onim, ki so zagrešili ponaredbo vina in stavili izdelke iz takeg-a ponarejenega vina na prodaj. V svrho nadzorovanja omenjenih obrti ima federacija pravico si imenovati poselme zaprisežene oglednike, kateri bodo smeli povsod jemati vzorce. Fe* deracija bo vršila nadzorovanje na vsem ozemlju kraljevine glede prestopkov pri predelavi in prodaji vina, sirupa in octa. Cene kruh« Po odredbi tržaškega pode-Štata senatorja Pitacca so predpisane z veljavo od včerajšnjega dne dalje naslednje cene kruha: v oblikah po 200 gr L 2.10 v oblikah po 500 gr L 1.90 iz ržene moke, oblike po 200 gr L 1.90 POftnn GOLOB RAZTRGAN OD KRAGULJA Pišejo nam: V bližini svoje vile v Zaioččah je našel voditelj tamošnje dole, g. Franc Golja, perje poštnega goloba, označeno z naslovom: Joeepti Mathys, 6 rue du Mančge, Saint Trond. Na nogi, katera je ostala na mestu, kjer je baJ golob raztrgan, je bil gumijev obroč, toda brez vsakega znaka ali besedila. Gotovo gre za goloba, kateri je bfii izpuščen v Rimu za polet v Belgijo. POZDRAVI IZSELJENCEV Izseljenci, kateri se peljemo u pamiku «JuJiii Cezar* v Južno A- m eri ko, v Urup uay in Argentino, pošiljamo iskrene poedrave vsem domačim, prijateljem, dekletom in »nancem ter upamo, da se bomo v kratkih letiti zopet videla: Pav-m, Peršffč, LukeŽi-Č, T. m S. For-nazarič ter Gregorič iz Vogerske-ga in še 22 drugih Slovencev iz Julijske Krajine. Poletni vezni red Roriler v veljavi od IS. jnliia 1928. Proga Trst - Dutevfje - Vipava -Ajdovščina. Odhodi: iz Trsta trg Oberdan, vogal ulice Fabk> Seveco) ob 15.—; Iz OpČki ob 15.30; iz Repentabra ob 15.45; iz Rrepelj ob 15.56; iz Du-tovlj ob 16.10; iz Skopega ob 16.20; iz Koprive ob 16.90; iz Štanjela ob 16.35; iz Čehovrnov ob 16.45; 1* ManČ ob 16.55; iz Vipave ob 17.10; prehod v Ajdovem o (na trg) ob 1725. Proga Ajdovščina - Vipava - Dm- tovTj i - Trn> Odhodi: ia Ajdovš&kte oi> 8.20; iz Vipave ob 8.30; n Majič ob 8.40; iz čehovimov ob 8.52; iz Štanjela ob 9.—; Iz Kopritve ob 9.15; iz Skopega ob 9.20: iz I>utove*j ob 9.25; iz Krepefff ob 9.30; iz Repentabra Ob 9.45; t* Opčin ob 10.—; prihod v Trst (na trg Oberdan) <*> 10.20. Ta kori j era ima zveeo s korije-ro, ki vozi v Idriijo in obratno. Ob •nedeljah no vozi. Proga Vrat • Toma) - Cabndea -Štpnfel Odhodi: iz Trsta (trg Oberdan) ob 16.—; fe Opčin ob 16.25; iz Sežana ob 16.50: ta Smarij ob 1655. iz Križa ob 17.05; it Tomaja ob 17 10; iz Dutovelj ob 17.15; « Krasne vasi ob 17.25; vz PHskovice ob 17.35; iz Gabrovice ob 17.46; iz Ko-bjeclavo ob 17 50; priliod v Štanjel (na trg) ob 17.55. Proga Štanjel - Gabrovtea - Tema] - Trst. Odhodi: H Štanjela (trg) ob 6.15; iz Kobjeglave ob 6.25; iz Gobronrk* ob 6.35; iz Pliskovice ob 6.46; fe Krajne rani ob 6.55; iz Dutove^j ob 7.05; iz Tomaja ob 7.10; iz Križa ob 7.15; fe Smarij ob 7.20; iz Seftan* ob 7.25; iz Opčin ob 7.45; prihod ▼ Trst (trg Oberdan) ob 8.—. Ta karijera ima zvece z večernima vlakoma, ki odhajata fe Štanjela proti Gorici ob 18 50 In 19 4ft> ter z vlakom, ki odhaja proti Trstu ob 19.50. Ob nedeljah ne vo«i. Proga Ti al - Tema} • Vipava • AJ- dov&Čfoa Odhodi: iz Trsta ob 6.— in 14.—; fe Opčin ob 6.25 in 14.25; iz Sežane ob 6.46 in 14.40; iz Smarij ob U.45 ta 14.45; is Križa ob 6.50 m 14.50; iz Tomaja ob 6.56 in 14.55; iz Bu-tovelj ob 7.— in 15.—; iz Skopega ob 7.07 ki 15.10; iz Koprive ob 7.15 in 16.15; fe Stanježa ob 7.25 in 15.25; iz Cehovi nov ob 7.35; iz Mart C ob 7.45; iz Vipave ob 7.52; prihod v Ajdovščino ob 8.05. Proga Ajdovščina . Vipava - Toma] - Trst. Odhodi: iz Ajdovščine ob 1S.06; fe Vipave ob 18.20; iz Manč ob 18.30; iz Čehovrnov ob 18.40; iz Štanjela ob 18 50 (dve koncert); iz Koprive ob 19.—; iz Skopega, ob 19.06; ij Dutovelj ob 19.10; fe Tomaja ob 19.15; iz Križa ob 19.25; iz Smarij 19.35; iz Sežane ob 19.40; iz Opčin ob 19.56; prihod v Tr&t ob 20.25. Kori j era, ki* odrine fe Trsta popoldne, vozi samo ob nedeljah in praznikih. V Ajctov§č;*m ima jutranja korijera. ki vozi tudi ob nedeljah in praiznilcih, zvezo s korijeros ki vozi v Idrijo in obratno. Iz tržaškega žHrijenia Radi načne posoda- HiSa St. 9 v ulici Pu-Ma del For-i» je bila v nedeljo opoldne pozo-riščo divjega precepa, katerega junaka sta bila 38-let ni Lovrenc Dc-Loronzo in 46-letni Henrik Bassi oba delavca, st.aau.Toča v isti hiši in v istem stanovanju. Prepir j© nehote povzročil 6-letni sinek Bas-sija s tem, d-a je pomotoma porabil za nujno telesno potrebo De Lorenzijevo nočno posodso... De Lo-renzi so jo radi razjed! in je dečka ozmerjati. Bassi se Je kajipa-Ja potegni* za svejeg«. sina im tako je priSHo med obema mogkima do fr-rditeffa prepira, ki se je kmalu razviN pretep Posledica vsojza tejra j« bila, da je moral prihiteli na «bojiSče» zdrnvrok rešilno poe*a.je, kajti oba pretepača sta bila precej hudo ranjena na glavi. Po prvi pomoči sta bila c&a prepeljana v mestno bolnifcnieo. kjer sta bila sprejeta v kirurgi-Čni oddelek. Zdraviti se bosta morala kakih 14 dni Nogo nvn jo zmečkalo. Ko je £7-letna kmet Ivan Orzan. bivajoč v Sv. Lcrn-earu pri Uma-gru, včeraj zjutraj mlatil doma ti-to z mlatihiico, je prišel po nearro či z levo nopro med zofeasta koteea stroja, ki so beri zmečkala wd pod glefcnfecn. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v tukajfctjo bolnišnico, k Ter so mu zdrtmiki morali odrezati pohabljeni ud. Ker je siromak žzgoibil obiflo krvi, je njegovo stanfe precej reeao. Pulska porota Obravnava proti Antona Stember-perja in tovarli—i Državni mfltft cav. Tsjfo MN«flr]fl bruli v ostrtvn t m Stambeeger obosfon M dosmrtno ječo« Ko je v petek odvetnik Štefani v »poda.rskem poslopju tukajšnjega posestnika Andreja Ferfolja št. 58 požar, ki je v krartkem času popol-ncuna luriffil semiik im okoli 500 kviivialov detelje in sena. Cim se je opazil ogenj, je bila vsa vas a-larmirasra ter je prihitela gasit. Prr ga&enju je uspeSno im vztrajno poma-galo vojaštvo, ki se nahaja tam na vajah in je brte> nastanjeno v vasi. Setndk kakor tudi pod njim se n-aha-jajoči hlev za živino sta popolnoma zgorela. Prebivalstvu in vojaštvu pa se je posrečilo ogenj omejiti, venda-r je bilo iz previdnosti izpraznjeno vse stanovanje in ifftotako tudi senik soseda Andreja Fraradoli-ča št. 59. Vse seno je biUo sprarvl^enio na prosto ter odincšeno daleč od ognja, da se tako prepreči razširjenje ognja na sosedno hišo. Šefe v četrtek zvečer okoli 11. ure je bilo gašenje končano i« odpravljena vsaka nevarnost. Škoda, ki jo je napravil požar, znaša okoli 50.000 lir in j© le deloma krita z zavarovanjem. IZ POVTRJA Velik gozdni požar V torek, 10. t. m. je zadela Povir veKka nesreča. Pogorel je skoro vee borov gozd na Gabrku, Začetek in izhod požara so zasledili v neki gornje senodolski ogradi. Od tam se je pa bKskctvo razširil fin objel ve-ČSno gozda, pod vplivom precej močne burje naglo vžgal velik del povirske in breetovske gmajne in nekaj ograd. Zagrozil je tudi' bre-stovskemu pofijoi in Brestovici, katere prebivalci so v silnem strahu že izganjali živtino tn nakladali opravo na vozove. Z velfikim naporom pa so Ijiudje ik vseh bližnjih vasi— bilo je na stotine moških in žensk — odvrnili' hujšo nesrečo. Materi-jaltna škoda je zelo velika. Nekdo jo je cenil na 150.000 lir. Čeprav, fe ta vsota pretirana, vendar je za vas zelo občutna, kaj bi Se-te bilo, če bi bil gozd že razdeljen (goeod je pred nekaj leti raz-delfen na 13 «partov», vendar m Šo izAg-ran)? Vseeno se nam vsiljuje vprašanje, kdo bo povrnil škodo tistim 13wn posestniikom. ki bodo pri žrebanju zadeli te «par-tew. Kajti, da bi oni sami vso škodo trpeli* nikakor ne bi bilo pravično. Štirim posestnikom je zgorelo tudi pribMžno 40 kvintalov sena, pokošenega in nepokošenega.. To Je hud udarec, tem hujšft, ker nas je ittak zelo prizadela suša tudi na senenem pridelku. Spričo pogostih požarov, ki se ravno v tem gozd-u ponavljajo, se čuiejo glasovi, češ naj so g'ozd zavaruje. AH do uresničenja tega menda ne bo prišlo, ker pričakujemo, da bo gozd, ki je »daj Se občinski takoj ko odpadejo vse o-vire, razdeljen med kmete. Potem bo pač vsak storil po svojem preudarku. Želimo, da bi oblasti zasledovale tistega, po čigar zlobi aK neumnosti sta bMa v nekaj urah uničena trud tn nada 40ih let. Vesti jz Istre IZ POBEGOV Smrtna kosa Gradimir Bertok od Petra p. d. Socelj je bil dober in miren mladenič. Iz njegovih ust se nikoli ni sftdala najmanjša kletvica, «3« grda, nespodobna beeeda. Hiral je revež Miri dolga leta ta potrpet rji v o prenašal razjedajoče bolečine bolezni su&ce. Smrt ga je redila njegovih duleralh in telesnih muk. V 21. lete svojega JHr**)e«ija v torek dne 10. t na todtfrnU svojo Mago &OŠO. V sredo prod večera mm )e vrfil pogreb. Veflka ade*eiba pri pogre-bu domačinov ter ne samo mlade-altov in deklet lz bKlsvjUi vasi, nmirak tudi poročen cev obojega spola, je poka-zata, da je bft peš vseh, ki so ga poznali, zak> prt-ijubljen Res lepa čast, k*4ere je bil bodC v resnici vreden, mu je biia izte* sama na njegovi zadnji poti Njegovi stari« in bližnji sorodk ztiki se iz srca zahvaljujejo vseoe mnogobrojnim udeležencem pogro-ba. Posebmo zahvalo izrekajo mise denfčem in dekletom Ml Pobegost ki Cezarjev za krasna venca, vseoot darovalcem cvetja za mnogobro^ ne šopke cvetic t«" godbi ir. pevskemu »boru iz Bertokov, ki s4 radevot)e jMihlteS in radevotja prtpomogli, da se >e mrtvaški! spra- vod izvr3iđ tako veličastno. • • • Kaj zamore v »trajnost in dobn* ▼olja, je pokazal naš domačin To maž Bertok, brat upokojenega naručitelja Josipa Bertok. Mladenič je Se pred svetovno voj1i.o dovrši par razredov na koperžUđ gimnaziji. Po vojni se je izselil v Se*«rno Ameriko. Tamkaj se lotil spet študirati' ter se jie pred štirami leti iašolal ne trgovski univerzi v Phfladelf*)i. V mesecu juniju je z dobrim uspehom polotil končni izpjU«au-joč v ulici Formira 17rt roen pri peku Le«ta.TRi v Se«neniški uli-ci, v tore^c dne 10. t. m. okrog čoti-t.e ure popoldne kopat v Sočo. Ker ni ziisl plavati, se ni upal v globokejSio vodo, toda vkljub temu zaSel preveč proti i?recli»ni, pesek ga je zanesel nekofiko in bo mu jo zmanjkalo tal ped nogami. Zavpil je im voda — ga je požrla. Prišli so sicer ljudjte na pomoč, a ves trud ju hi'1 zaman. Niti trupla potie.*re-čenca, ki ga je kak vrtinec zanesel pod skale na levem bregu reke, niso mogli dobiti. Komaj včeraj t. j. v pondeljek po Šestih dneh >e o-pazil neki kmet, ki se je peljal črez pevmski most v mesto, neko stvar na Soči, ki se je bila dvignila na povr.4,^ i-n 7x*p&t nekoliko izginila. Ni vetlel, za kaj gre. Ko je le bolje popiedal, je opazil truplo in -takoj mu je bilo jasno, da je to ponesrečenec, utopljenec, ki ga kljub silntim naporom in lpotraj n emu iskanju niso mogli izslediti. Bik) je to okrog delete ure popoldne. Takoj so se približali ljudje v folnu truplu, ki pa je bila voda sama izvrgla, položili so ga v čotn in se odpeljali z njim na breg. Novica o tem se je hitro razširila in v najkrajšem času so prihiteli poleg drugih k nesrečnemu mladeniču njegova mati«, njegov brart in njegovo dekle. ŠTANDREŽ Smrtna kosa V porade.!jek t. j. včeraj popoldne smo pokopali "šest in sedemdesetletnega posestnika Alojzija B rajnika. Svoje dni je bil m z vpeljavo noviih semen in novih rastlin Tako se je začelo pojenje ta.ko imenovanega «sprosa» po njegovi spodbudi im. je bil on prvis ki ga je biil narodi iz tujine. Pridelek je uspel hi dandanes goje že vsi štaaidrežki kmetovalci «sprose». Pokojni Lojze je rad pomagal vsakemu, zato je pa imel tudi toliko prijateljev. Naj na tem mestu omenimio tudi njegovo ljubezen do svi-Ioreje. Pokojnik je bil pa tudi navdušen pevec. Kot tenorist je obhajal štirideset letnico svojega dekrvaivja v cerkvenem pevskem zboru.' Kot navdušen pevec je že kot mladenič sodeloval pri vseh znameniJtejžih prireditvami, zbori in društva okoličanskih vasi so ga vsi poznali, ljubili in spoštovali. Se v pozruiih letih, fca je padlo v svetovni vojni nu>ogo domaČih pevcev, je tu pa tam stopit na cerkveni kor ir- pomapal peti. Kot oče je izborno »v.^ojil pe* sfcnov ki eno hčer. Vsi.-»o poročeni Eden je v AjcLovSčiii, na domu, trije ao v službah v tujini. Vedno je bil v«de. in za njegovo srce mu je bila namenjena lahka smrt. Kvečjemu Stirkiajst dni 5« bolehad hi izdihnil t® ▼ nedelje zjutraj ob osmi uri. Pokojniku naj aveti večma fuč, preostalim pa ta posebno g. Rudolfu pa naie fiskreoejAe eotalje. Bnrotalte in sirite „ED1H0ST" DNEVNE VESTI V Trstu, dne 17. julija 192«. ni Znanost injimetnost Suhi led Pod tem imenom so začeli v radnjem času proizvajati in spravljati na trg snov, ki je sicer vsem čitateljem znana, dasi ne pod tem imenom in le malo komu tudi v tej obliki. Gre namreč za ogljikov dvokis, to je tisti plin, ki nastaja pri gorenju organskih snovi, pri preperevarju in gnitju rastlinskih in organskih teles in ki ga mi stalno izdiha varno. V večji množini prihaja tu pa tam iz zemlje in se razvija pri alkoholnem vrenju. Tehniško ga pridobivajo na veliko iz apnenca. Ogljikov dvokis je, kakor pravi ime, spojina ogljika s kisikom, in sicer enega atoma ogljika z dvema atomoma kisika, kar se izraža z obrazcem C03. Netočno mu pravijo tudi ogljikova kislina. Le-ta nastane še le po spojitvi ogljikovega dvo-kisa z vodo, je pa dokaj nestalna spojina. Ogljikov dvokis ne pospešuje dalje gorenja, po čemur se rav~ no razlikuje od ogljikovega okisa (CO), ki je silno strupen plin, ki tvori bistveni del gorilnega plina in ki nastaja pri gorenju ob nezadostnem pristopu zraka. Dasi ogljikov dvokis ne pospešuje ne gorenja ne življenja, je vendarle silno važen in potreben, -kajti iz njega ustvarjajo rastline po asimilaciji škrob, iz katerega se dalje gradijo vse organske snovi, ki tvorijo rastlinsko in po tem živalsko telo. Tehniško se uporablja ogljikov dvokis v najrazličnejše srvrhe; omenim naj samo sladkorno industrijo in izdelovanje sodavic in pokalic, ki imajo o-svežujoči učinek in se penijo ravno radi valovanja o^ijiko--re^ra dvokisa. Ogljikov dvokis je pri navadni temperaturi plin in je približno poldrugi krat težji od zraka. Radi tega ostaja v nižjih plasteh. Ako pa znižamo temperaturo in zvišamo pritisk, utekočinimo ogljikov dvokis razmeroma zelo lailiko. Pri temperaturi 0° C se pretvori že pod pritiskom 35 atmosfer (1 atmosfera je pritisk enega kg na kvadratni centimeter), pri navadni temperaturi pod približno dvakrattolikem pritisku v tekočino. TekcČi o-gljikov dvokis se shranjuje v jeklenih valjih in se uporablja predvsem za iztiskanje piva iz sodčkov. Manj znana pa je uporaba tekočega ogljikovega dvokisa za vzdrževanje nizke temperature, kakor je nujno potrebna pri prevozu živil, zlasti zmrznjenega mesa na velike razdalje, in za izdelovanje umetnega ledu. V to svrho tekmuje ogljikov dvokis z amonijakom (ki je takisto plin; tekočina, ki jo običajno nazivi jemo amonijak, je salmijakovec, t. j. raztopina a-monij&ka v vodi) in z žveplovim dvokisom Enega od teh plinov zgoste v tekočino, ki jo nato provajajo v drug prostor, kjer lahko izhlapi in se tako nastali plini močno razširijo. Že izhlapevanje teh tekočin zahteva veliko toplote, radi česar se plin in tekočina ter vsa posoda močno ohladi. Ohlajenje pa poveča še hitra ekspanzija nastalih plinov. Navadno je ta prostor obdan od solne raztopine, ki se radi tega močno ohladi. Z njo vzdržujemo lahko v večji shrambi nizko temperaturo. Ako pa denemo vanjo posodo z vodo, se le-ta spremeni v led. S tekočim ogljikovim dvoki-som ali z drugimi utekočinjenimi plini so napolnjene tudi tiste stožčaste ali valjaste posode, ki služijo za hitro gašenje ognja. Ako nagnemo jeklen valj, ki vsebuje tekoč ogljikov dvokis in odpremo hitro zaklopko, izhlapi en del tako iztekajoče tekočine. Pri tera pa se vsa okolica tako močno ohladi, da se del tekočine strdi v obliki belih snežnih kosmičev trdnega ogljikovega dvokisa. Kljub nizki temperaturi lahko mirno držimo v roki take kosmiče, nevarno pa je z njimi drgniti po koži, kajti povzročijo lahko silne opekline. Doslej so trdni ogljikov dvokis pokazovali bolj kot po^efe-nost v kemijskih in fizikalnik laboratorijih in so ga kvečjemu uporabljali primešanega z etrom ali alkoholom za proizvajanje zelo nizkimi temperatur, do —80®, v brezzračnem prostoru celo do —140* C. Že ponovno so skušali v Nemčiji, na Angleškem in na Francoskem praktično uporabljati trdni ogljikov dvokis, toda brez pravega uspeha bodisi da 90 bile priprave prekom»piicirane ali proizvajalni stroški previsoki. Sedaj pa je neka dužba v New Yorku kar na debelo spravila na trg «suhi led» ali kakor ga angleško nazivljajo «dry-ice» (izg. draj-ajs), ki je našel ugoden od-jemalni trg. Industrijski način proizvajanja se v bistvu ne razlikuje od zgoraj popisanega načina le da se je odstotek sufhega ledu zvišal od 15 na več nego 30% in da se nastali plin prestreže in da se izkorišča tudi njegova nizka temperatura. Snežne kosmiče stiskajo s 35 do 56 atmosferami v do 20 kg težke prizme, ki jih potem z elektriško žago poljubno oblikujejo. Cena suhemu ledu je desetkrat večja kakor navadnemu ledu. Toda njegove prednosti odtehtajo to razliko v ceni. Do-čim namreč uporablja 1 ledu za pretvorbo v vodo 0* C 80 kar lorij, jih,zahteva 1 kg suhega ledu za iziparivanje kar 152 kaloriji Suhi led se namreč sploh ne pretvori v tekočino, temveč neposredno izpariva v plin. Odtod tudi njegovo ime «suhi led.a In v tem je ravno njegova glavna prednost, da ne nastane namreč nepotrebna, največkrat celo silno škodljiva voda. Kjer se je za prevoz mesa ali zelenjave v železniškem vagonu u-porabljalo prej do 8000 kg ledu in desetino te teže soli, se izhaja sedaj s 550 kg suhega ledu. Morda bo čitatelj mislil, da suhi led prehitro izhlapi, saj je vrelišče tekočega ogljikovega dvokisa pri —80°. Nikakor, 20 kg težek kos suJhega leda traja na zraku 28 ur, v posebnih posodah pa celo do 2 tedna. Suhi led kaže imeti vsa svojstva, da izpodrine polagoma navadni led. Vsekakor pa so to prvi uspehi in jih je treba sprejemati nekoliko bolj previdno, saj so morda poročila namenjena reklami. L. C. Mjgrna prtre& Odkar je Benjamin Franklin s svojim papirnatim zmajem izvabil iz cw.Ls&.ov električno iskro, razmikajo številni misleci, ki so v službi tehnike in znanosti, kako L i M^o moleče okorna tat i neizmerno elefetrično moč, ki je v našemi ozračju vedno navzočna. Nešteto p«eljna žrtev te skrivnostne prirodno sile. Lansko poletje so ti drzni učenjaki rzmOrzli iz ozračja električne iskre, ki so zaporedoma in s srditim treskanjem preskakovale odmerjene presledke v krogotokih aparatov. V nekaterih slučajih so slednje preskakovale razdaljo s frekvenco enkrat na sekundo skozi dobo tridesetih minut. Vsak preskok je spremljal tresk, ki je sli-čil poku velikega topa. Povprečna napetost preskakujočih isker je znašala dva milijona voltov. Okoli velike napete kovinske mreže, ki je nabirala električno energijo, in okoli kabl'ja, ki je štednjo odvajal k aparatom, se je ponoči igrala krama korona (svetlobni venec) modro-zelenkaste barve. Ta je po vsem vidiku bila podobna severnemu siju, temu najlepšemu električnemu pojavu na zemffi, ki je v krajih na daljnem severu tako pog-oet. LaJi.sko poletje, ie oh koncu sezone električnih neviht, so zgoraj omenjena trte znanstveniki merili vz ozračja izvahljicbe električne bliske in nafili, da je njihova poten oi-a'fna moč dosegia napetost 2 GOO.SGO vcPiov. Za leto« upa^o, da bodo z izboljšanimi pripravami mogli israeriti poteneaaie do desetih in^&ionov voltov napetosti. Potencialna woč električne iskre, ki se utirgra od sto metrov visokega oblaka in švigne na zemljo, meri od petih do tridesetih milijonov voltov. Zgoraj ome*ijeaii trije proučevale! električnih pojavov so našli v Alpah pripravno sotesko, preko katere so napeli močno je-kksno vrv, ki je Še«t sto metrov dolga. S te vrvi visi navzdol v sotesko velika trikotna kovinska mreža in poslednja je nabiraJka zračne elektrike. Po mreži je ne-ftteto ostrih kovinskih osti, ki močno pomagajo nametnu. Elektrika, ki se v mreži nabere, odhaja proti aparatom po debelem el#k-trovodu. Ta poslednji je pa na no-kem mestu pretrgan, tako da mora tisti presledek elektrika preskočiti, da more potem v zemljo. Čim večji je presledek, tem močnejša metra biti napetost elektrike, da ga preskoči. Ker pa je drznim električar jem znano, koliko električne napetosti je treba, da preskoči električna iskra n. pr. en meter velik presledek, bodo z večanjem ab manjšanjem presledka lahko izračunali, kolika je bila potencialna sila posameznih isker. Ameriški električar F. W. Peek, eden najodliČnejSih delavcev pri merjenju visokih napetosti, je sestavit posebne tabele, s katerimi je mogoče brez računanja spoznati vLšrioo napetosti električne iskre, kadar preskoči iz enega elektro-voda na dragega. Pri tem je pa treba poznati razdaljo med elek-trovodoma m pa če se poslednja na obeh straneh presledka končujeta v ost ali v kroglo. Po njegovih trditvah potrebujemo 100.000 voltov napetosti, če hočemo doseči trideset centimetrov dolg preskok. To volja za atmosferično (zračno) elektriko. V laboratoriju, s transformatorjem izmeničnega toka je pa treba žo 150.060 voltov napetosti aa vsakih trideset centimetrov razdalje. Napetost edektračnega bttska iz oblakov doseie lahko sto mfičjonov voltov, kakor dokazuje g. Peek v enem svojih znanstvenih poročil. Eden gl a varil vzrokov, zakaj se prej omenjeni trije nemški znanstveniki bavijo z opisanimi raziskovanji, je ta, ker verajejo, da bi z dovolj visoko voltažo mogli raztrgati atom in s te*n najti pot do rvetfaene-rne in neizčrpne atomsko energije, ki vemo da obstoja, a ki je dos4ej šo ne moremo doseči. Ti strokovnjaki so izračunali, da jim bo mogoče iz enega teh silovitih atmosferičnih treskov dobiti dovolj energije, da bi enačila žarkom alfa, ki jih dobimo iz sto fefiogramov radija. Eksperimenti, ki jih vodijo, so z»lo nevannii. Par sto metrov od mesta kjer se nahaja v elektrovodih presledek za preskakovanj o električnih isker, Imajo zgrajeno kočo, ki je s strelovodi in podobnim tako zavarovana, da no more nikoli treščiti vanjo. Kadar je v bližini električna nevihta, morajo biti skriti v svoji trdnjavi, drugače so v nevarnosti, da jih strele usmrtijo. Mnogokdo se morda ne zaveda, da se nahajajo v zraku električne napetosti tudi v jasnih dneh. Znan stveoikom je pa to dejstvo znano te nad sto let i že pred mnogimi leti so so merili potenciali v različnih viđinah. Po H. Townsendu - F. M. Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo V8*m svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie danes nenadoma preminula v cvetu mladosti, v starosti 19. let, naša preljuba hčerka oziroma sestra Milenka Bratina USTJE, dne 15. julija 1928. „ Milan in Matilda, stariši. Danilo, brat, Margica, Tončka in Rezika, sestre. Kulturni vestnik —Jeienko in dragi. Mikola Jočenko je eden izmed mTajižh ukrajinskih pisateljev, ki je pred kratkim izdal svojo tretjo zhirko novel. Zbirka ima precej zveneč naslov: «Zemlje zvonijo«. Izmed Šestih novel, ki jih srečamo v zbirki, je najprivlačnejši peeniSki popis potovainja in dogodivščin ukrajinskega filozofa Sko-voboda. Junak je zek> dobro opisan, a&sprotje med njim in njegovima sodobniki je prav podano, ukrajinski miljo osemnajstega stoletja je s krepkimi črtami orisan. Vendar je tudi v tej noveli marsikaj prenadolgo opisano, preveč raztegnjeno in preeentimen-talno. Predolgi opisi se posebno jasno občutijo v njegovih nadalj-nih novelah. Baš nasprotie od Jo-čenka je zameniti ukrajinski pod-listkar Peter Lisovij. Ta je izdal svoja zbrana dela v državni založbi pod naslovom «Netry sela». Čc~psp£w se v svojih feljtorah rad poslužuje lepestovne oblike, so vendar-lo njegovi sestavki zelo stvarni in pametmi, njegovi opisi sodobne ukrajinske vasi zelo verni. Še neki tretji pisatelj je, ki ga lahko postavimo z ostalima dvema v eno vrsto, namreč Jak i v Ma-naontov, ki je dramatik. Ta je spisal komedijo pod naslovom «Rož-nata pajčevina». Ta dramatik je sicer zelo znan, vendar s to svojo zadnio komedijo samc^ra sebe ni dosege!. Ruska razstava v Bruslja. Zanimivo je, da so priredili v Bruslfju historično razstavo ruske umetnosti od njenih začetkov do danes, in sicer tako popolno, ka^ kor še nikoli poprej. To se je zgodilo ob priliki novo zgrajene umetnostne palače. Najstarejše delo na razstavi je neki ruski evangelijar iz leta 1051. Ta evangelij ar je (Dalje na IV. strani) S potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša predobra mama oziroma stara mati in soproga Marija KomeS rojena Košuta po kratki in mučni bolezni, v starosti 59. let, v saaatorju, dne 13. julija, v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil 15. julija. ZAGREB, 14. julija 1928. (663) Žalujoči soprog, sin in hčere. imu OQl*M VINO ISTRSKO naboljše vrste, pristnost zajamčena, dobite založikki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljatev se izvrši takoj. Naslov: Nikoia Draghiccbio - Pare nzo. 6W- KMEČKA hišica, soba, kuhinja in dvorišče, v Rocolu, se proda za L 6000.—. Naslov pri tržaškem opravništvu. 756 ŽIVINOREJCI! Ako hočete ohraniti vaše prašiče pri zdravju, naznanite vate naslove. Josip Leban, Cologna in Monte Št. 244, Trieste. 759 VIPAVSKO VINO. Kmetijsko društvo v Vipavi ima veliko zalogo izvrstnega do-ma ega, namiznega in desertnega vina in refoška. Kupci «c vabijo._„J60' V NAJEM s« odda v vzhodain Brdih vila. Sedem opremljenih sob. V bližini gozdovi. Krasen razgled. Podnebje izborno. železniška-avtomobilska postaja v blti-ni. Pojasnila, daje Teuffenbach, Vip«iie, Gorica.___76L' BABICA, avtvrizirana, sprejema uo«eč«. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 323 Biser či PODLISTEK V. J. KR12ANOVSKA: 041) Pajčevina Roman v štirih delih ruščine prevedel L V. — Naši odnošaji so se tako poostrili, da moja noga nikdar več ne prestopi praga Raingvaldovih, ded pa je tako popolnoma v oblasti Matilde Fer-dinandovne, da se ni upal zadržati me; poleg tega je baron docela znorel. Ker ni bilo zame tam, sem odšla, ne da bi ee od koda poslovila, in pri-fela naravnost sem. — In lepo je to od tebe, dra^a. Dasi mi je žal, da si imela take neprijetnosti, vendar sva s Pla-toaiom Aleksandrovičem prav srečna, da si pri nas. Samo se bojim, da ti ne bo dolgčas z nama, ki sva stara, — No, morda ji najdeva primernejšo družbo ter jo presenetimo, — je rekel general, požkilil leni ter prekinil na ta način Miličina zatrjevanja, Aa ji ne bo dolgočasno pri njih. Ko je pa Jena veselo vzkliknila, je greneral dvignil kazaJec in ji zagrozil, naj ne izda skrivnosti. — Pst, niti besede! Hočem presenetiti tn rac-veseliti Milico Jurjevno. Predno je legla k počitku, je Milica napisala možu pismo, v katerem mu je natančno povedala, kako je našla pismo, kako Je ded zastavil Vsesvjatsko in kako je bil oče umorjen in da je baron znorel. Zato da je takoj zapustila Dem-bovko. O baronovem izdajstvu niti besedice. Pristavila je Še, da namerava ostati pri Ba}darovih do njegovega prihoda ter živeti v osamljenosti. Prosila ga je, naj ji pošlje Dženaldina s konjema, ki ju pozneje vzameta s seboj v Turovo. IX. Milica je počivala in uživala mir. Zjutraj Je navadno ležala v nihal ki v senci širokove j natega vrtnega drevja, medtem ko so bili njeni gostitelji zaposleni e službo, gospodinjstvoma in drugimi opravili. Tu, v prijateljski in ljubeči jo niča in v najinih odnošajih bi se ne bilo nič k-bolje kakor v Dembovki, kjer jo j« premnogo stvari spominjalo na Krenico, pričenši % nemškim jezikom, ki je gospodoval v baronovi hiši. Tu je bilo vse tako domače, da se je čutila zares kakor «dotma». Ta čar rodne dežele je ugodno vplival na Milico, ki si je očitala, da je prej tako malo cenila vse to ter se pustila celo zapeljati v usodno možitev s tujim ji človekom. Tretji dan po njenem prihodu v trdnjavo je bila nedelja. Milica je šla k maši, za k obedu pa se je preoblekla, ker ji je Bajdaiw sporočil, da pridejo gostje. Veliko je bilo njeno začudenje, ko je tik pred obedom stopil v »prejemnico, kjer se je mirno pogovarjala z Natalijo Lvovno, gospodar v spremstvu Rostislava. Milica je bila v zadregi in je zardela, ko je zagledala prijatelja iz mladih let, Kromski pa je prebledel in neodločno obetal; sicer pa je kmalu premagati svojo neodločnost ter mirno pozdravil dami. — No, otroci I KakSno presenečenj e, — se je veselil Platon Aleksandrovič, ki ni ničesar opazil. — Gotovo ni niti Rostislav pričakoval najti tu nafto drago Milico Jurjevno. Zdaj sem popolnoma zadovoljen: v družibi prijatelja iz detinstva se nafta grofičica gotovo ne bo dolgočasila kakor % nama., ki sva stara. — Prav govorite, — to je zame zares pravo presenečenje, ker sem računal, da je grofica z možem v Nemčiji, — je hladno rekel Rostislav ter poljubil MHiei roko. — Zdaj sem še sama tu, mož pride pome tra trt tedne, — je rekla Milica, neprijetno zadeta po njegovih besedah, in ravnodušnem pogledu, m katerim jo je ošinil. — Kako, da ste vi tvk&jt — V okolici imam taktična dela, — je odgovoril Rostislav, izogribajoč se jasnemu odgovoru. — Poleg vašega dela vam jaz nalagam še to, da zai>avate Milico Jurjevno in ji gtrežete kakor njen chevalier servant, — je rekel v smehu general. Kromski se je priklonil. — Dasi imam malo časa, vendar se potrudim izpolniti vaš prijetni ukaz, toda ne vem, če bom mogel zabavati grofico. Milica Jurjevna je prišla k nam iz dežele vitezov in bržkone je že tako navajena oboževanju nemSkega moškega spola, da ji bom bržkone težko ustregel. — No, to je nepotrebna skromnost !n ni treba metati kamenja v sosedni vrt, — je dobrodušno omenil general. — Brez vsakega viteštva bosta nagla nekdanja prijatelja dovolj snov' ~a razgovarjanje. J Besede Kromskega. so ne^^'^tno odmeh v Miličinem srcu; v vljudno Šaljivem tonu njegovih besed je Čutila podsmev in sovražnost, ki isti« ji dokazovali, dani/pozabil in ji ni odpustil. V tem trenotku so naznanili, da je kosilo na mizi, lr» Milica-je prijela generala pod pazduho ter šla z njim v ot>ednico. Po obedu in kavi, ki so jo pili na terasi, sta se gostitelja podala k počitku. Nastopil je molk, ki ga je Rostislav prekinil, govoreč o romanu, ki je ležal na mizi, toda Milica ga je takoj prekinila. — Pustiva te malenkosti. Povejte mi rajši, zakaj se vedete napram meni kakor napram tujki, ki jo prvič Vidite, in čem« ste me zbodli s tevtonskim viteštvom. Tega nisem pričakovala od vas, — je rekla odkrito. — Zelo mi je žal, če sem vas uže lil; tcnla oprostite, storil sem to nevede. Bodite tako prijazni in povejte mi vnaprej, katerih predmet -v naj se dotaknem v pogovoru, ne da bi vas užalil. Toda motite se, Če mislite, da sem vas hotel zbosti, ko sem govoril o viteštvu vaćih novih vojakov; iskreno priznavam njihove prednosti nad nami. Saj nas povsod: premagujejo, pričenši z diplomacijo, industrijo pa do ljubezni in dvorjenja! Najboljši dokaz temu ste vi sami. — Vaše besede dokazujejo, da ini še sedaj ne morete odpustiti zadnjega razgovora, ki sva ga imela v Dembovki, — je vzkliknila Milica. Zardela je in oči so se ji jezno zabliskale. pred Rostislavom, — mirnim in prizanesljivim robom njenih muh — se ji ni zdelo potrebno zatajevati se in tehtati besede, kakor je bila vajena delati napram možu. Kromski se je namrdniL f V Trstu, dno 17. juHja 1928. lasi mesta Redmsa,, ki ga jo dalo na razpolago samo za čas razstave. Dalje so na razMavi števMoe stare ikone, ki vodijo ▼ dobo ruskega klasicizma- Ob enem so razstav-Ijena tudi derta inozemskih slikarjev, ki so v oeemajojstem in deve4r najetem stoletju stikali v Rusiji Tudi nova in najnovejša umetnost je častno zastopana. Na razstavi so se vršila tudi predavanja o ruski umetnosti. (Monumenta artis Sert4cae» Pod tem naslovom je začel izdajati umetnostni zgodovinar Oku-nev v Fragd vrsto map, ki imajo namen, da tristo kroge, ki se za to zanimajmo, seznanijo s srbsko u-metmoetjo. Mape so tako urejene, da nudijo vsakemu znanstveniku dovolj slikarskega gradiva, da lahko nadalje proučavajo. Vsak zvezek obsega kratko besedilo v francoskem in nemškem jeziku, eno tabelo v več barvah in po dvanajst tabel v svetlem tisku, ki prinašajo celotne in delne posnetke umetnin vseh časov. Prvi zvezek tega amez-no sliko in podaja ob enem splošno značilnost starosrbskega cerkvenega slikarstva. Kulturni drobiž O tokar Brezina, znani če^ki mistični pesnik, ki je bil učitelj po poklicu, je letos med kandidati za Nobelovo nagrado. Ob enem obhaja pesnik tudi šestdesetletnico svojega rojstva. Za to obletnico rzide v Pragi v krasni ilustrirani izdaji njegova zbirka pesmi, ki se imenu jo «Muz.ika virov». O tem pesniku so večkrat pisali tudi že slovenski Usti in revije. — Pred krsutkim so prodah v Moskvi zbirko starih hebrejskih in arabskih rokopisov, ki so bili rast znanega r THTskovalca barona Gingsburga. Ruska akademija znanosti bo najvažnejše rokopise izdala v izvirniku iin prevodu. Posebno po75or-nost je vzbudil rokopis i« prve tretjino šestnajstega stoletja, v katerem nekdo poroča o odkritju Amerike in o nekem potovanju v Rusija. — Znana je Zupančičeva drama »Veronika De6eniSka». ki jo žela med nami Slovenci obilo pohvaile. Kot čujemo, bo zdaj izgla drama tudi v češkem prevodu v neki kniteanrei v Olomoucu. — Ni dolgo od tecra, ko se je vršil v Parizu mednarodni gledalaški kan-gre«. Posebna sekcija «Režaja» je razpravljala tudi o tem, da ustvarja režiser nekaj trajnega, da je zato prav. če se po zakonu zajamči reži-serju la»tnri«nska pravica do dotičnega dela, kakor so na na primer zajamčeno pisateljem. »Letopis ukrajinskega tiska*. Tako se imenuje glasilo ukrajinsko državno knjižna zbornice. Izhaja vsak teden in poroča o vseh kn/igah, ki so med tem izšle na ukrajinskih tleh. Iz tega glasi&a je razvidno, da je število knjig v ruskem in ukrajinskem jeziku na isti vištni. V ostalih jezikih pa izide zelo malo knja#, tako da se niti no upoštevajo. V BOIosro (Potopisna črtica.) Vroče jo bilo, silno vroče, ko smo jadrno pihali iz Mestro proti PadovL 'Neznosno je balo v vozu. Vroče kot v peči, da se je vseh lotevala lenoba in zaspanost, pa smrdelo jo po razgretih barvah. Padova. Ozrl sem so skozi okno ter pozdravil mrko kupole Antonove cerkve in šilo je dalje. Na desni vstajajo iz ravnino «CoHi Euganei*. Kot skupina ogromnih stožcev se ti zde — ugasli vulkani pač. Abaibo - Montegrotto. Napisi ob progi ti povedo, da tu lahko o-zdravitj revmatizem v blatu ali pa v toplicah. Drveli smo zopet dalje. Gričevje na desna je izginilo in zarili smo se v ravnino. Oko jo skuša obsedi, a ne more. Nepregledne vrste murv in med njimi trte — «filari*. Tam zadaj pa pšenično morjo vse do obzorja. Naglo gre! Enakomerno nabijanje koles so spremeni v nerazločno bobnenje Monseilice, Este. V daljavi se izvija rz zelenja rjava masa — Ro-vigo. —• Vročo je. KmaJhi vstaneta iz trepetajočega vzduha grad in stolnica, ki fcdi nad rjavo množico hiš kot ogromna sključena ženska. Pa zopet murve in nepregledni koruzni nasadi. Acqua Polesine, domovina Potrarca. Polesella — fo'izu Padi* smo! — Paviole — kar mimo Rinemo — «drrettisMmo» pač! — in žn smo na mostu. Mirno polzo pod nami kalno bleščeča voda Pada. Im lo dal.^o, še dalje! Zavoro /cavrišče. «Ferrara!» kriči sprevodnik. Mir ie v mestu, kot bi vse spalo. — Pa le dalje! Vedno bolj vroče je. Potniki lezejo v gubu ? zidana, z opeko, in sicer na poseben način; iz sten namreč ne mote ravne ploskve opeke, temveč vogali, tako da izgledajo stene kot bi bilo pokrito z okraski. Ko pa stopiš skozi portal, se ti noga u-stavi in ne veš, čemu bi se bolj čudil, njeni prostornosti in viso-čini. 6ufdov?ti harmoniji sloga, dimenzij in barv ali prekrasnim slikam in mramorna tim oltarjem v stranskih kapelah. Če stojiš pri vratih, pregledaš lahko vso, čeravno jo prostrana, da sprejme vase kadrih 30 tisoč ljudi. Všsoki oboki ladij slono na ogromnih stebrih, k^jih mssivgsost se pa spričo pro-stranosti z-eubi da se ti zde vitki din elegantni. Tudi svetloba, ki prihaja skozi krasno slikana okna, je vzorno razdeljena. Stavba je ros v*or arhitektonske umetnosti. — Zlasti sem so čudil umetniško izdelanim, težkim železnim pregra-jam, ki zapirajo stransko kapele. Človeku so zdi nemogoče, da se dado iz žetoza napraviti tako u-metnine. pa s samim kladivom (ferro battuto). Poleg- premnogih drugih ima ta cerkev še neko za-niimrivost. V revi ladji ob steni namreč opazil veliko dvojno uro. Prva kaže Čas, kot tra mi štejemo, druga pa s t ar o italijanskega. Obe uri pa imata po dva minutna kazalca: prvi kaže sre«dnjeevropski, drupri pa bolonjski čas, to je, po bok>njskem mericbi-anu, ki ga virteš potegnjenega v cerkvenem tlaku Ura je rz 18. stoletja. Naslednji napis ti pove nqen namen.. —■ Ouod solo aequja.*c#li motu ob-tireri non. poturt ut horologia ima cirm sofe tompus commune signa-re-nt dupli ci nriviutcrum indice ae^Trab-hliltec* altero procedente al-tero correctiono a.ccepta ad sola-rem motum accomodata cucratum ost A. D. MDOCLViri. Cerkev ima tudi svoj muzej. Kaka škoda! — sem si mislil, da nimam časa, da bi vse bolj na-t?»r*čno opazoval in tudi študiral. Boiogna, niso te zastonj imenova-« o ogna dotta», « Boiogna gras-sa». Vso je v tebi: učenost, umetnost in tudi bogastvo. Izmed premnogih bolonjskih zanimivosti naj omenim samo šo svetovno znana stolpa (Le due Torri). Višji nois ime Torre degli Asmelii», nižji pa «Garisenda». Takih Ie stolpov je imela Boiogna v srednjem veku cel gozd. Plemeni taši in mogotci so namreč tekmovati med seboj v zidanju, da s tem pokažejo svoje bogastvo in moč. Danes jih ni več. Edino gori omenjena šo samevata sredi palač - pritlđc.avcev. Najbolj zanimivo pa je to, da oba visita, in st-cer «Garisenda» mnogo bolj nego «Asiruel'Fi*. Čudno se ti- zdi, ko stojiš ob nfunem vznožju; po fizikalnih zakonih se ti zdi to skoraj nemogoče; kar bojiš se blizu in ven-tar sktonjem velikan stoji že stoletja. Ž o Dante ga je opazoval in se mu čuddl; saj ga omenja v svoji največji pesnitvi «La Divina Comme>dia» v XXXI. spevu ula» je ka-zala že pozno uro, zato sem podvizal na postajo. — Upam, da to nji biha zadnja pot. vktr Naročajte Naš Glas" 99' FRANC MOLNAR: Sivi klobuk Priredil Ivan Vouk Prvi gospod: Vi, ki ste izku&en čhsvek, povejte mi kaj pametnega o zakonu. Zadnje Čase večkrat pre-miSijujem, ali bd se poročil ali na. Drugi gospod: Nedavno sem sktanši kupiti nov klobuk. Prvi: Ali ne marate govoriti o zakonu? Drugi: Evo, nekega dne sem za-hrepenel po nekem lepem, čednem klobuku, ki sem ga zadnje čase na svojih izprehodih večkrat videl v izložbi tvrdke H. Bil vam je to lep, mehak, siv kkrbuk z oliv nato zelenim trakom. Prvi: Zakaj se norčujete iz mene? Prosil sem vas, da govorite o zakonu. Drugi: Gotovo sem šef petkrat minno H-jeve izložbe in klobuk mi je vedno bolj ugajal. Nenadoma sem silno zahrepanel po njem. Ko sem prišei šestič mimo njega, sem se prav prestrašil, ko secn pomislil, ua bi ga utegnil kdo drug kupiti!. Zato sem sklenil, da si ga takoj kupim. Prvi: Ponavljam svojo prošnjo: govorite mi o zakonu! Drugi: H-jeva izložba na edina klobučanna v tisti uJici. Nedaleč od nje je še kakih pet alii šest dobrih ktobučaren. Predno pa sem stopil v H-revo klobučarno zaradi onega sivega klobuka, mi je padlo v glavo, da bi bifco vendar dobro, da bi si ogredal tudi ciruge izloi-be. In tako sem tu»di napravil. V vseh okrnil so ležali llepi klobuki Posebno lep je bil neki trdodla-kast klobuk s črnim trakom. Nekje drug j o sem se zopet zamaknil v klobuk, ki je bil medle mlečnokavno barve z istobarvnim, toda temnejšim trakom. V tretji -stležbi pa mi; je silno ugajal neki rjav kjobuik z barvo havanske smotke: njegova rja vina je vzbujala skrivnostne temnozaicaie misli. Prvi: Torej mi ni treba več računati na to, da bom sMšal od vas kaj o zakonu? Drugi: Bil sem v resnici docela zmeden. Nemirno sem begal od jzložbe do izložbe. H-jev sivi klobuk je bil veii^ir še najlepši. Desetkrat, petnajstkrat sem jih primerjal med seboj, dokler ni dogorelo končno v meni spoznanje, da ga ni klobuka, ki bi se mogel z njim kosati. Fini, pastelnato sivi Mobu k z davno zelenim trakom je slavil končno zmago... S smelimi koraki in z glavo pok one u sem stopil v prodajalno. Dal sem si prinesti moji glavi odgovarjajoč vzorec in kupil sem si lepi sivi klobuk. Nato sem pogledal v zrcalo. Bil sem ves zamaknjen vase. Zares se mi je lepo podajal. Plačal sem in sem šel. Komaj sem pritšel na ulwo, me je zgrabilo hudo poželenje, da hi si ogledal še ostalo klobuke., ki jib msem kupil, in io zdaj, ko sem vendar imel svoj ntrvi klobuk. In tedaj se je izvršilo nekaj strašnega v moji notranjosti. TrdodLakasri klobuk se mi je hkratu zazdel lep in lepši, živahnejši od. mojega. Mlečno-kavni klobuk je bil okusriejši, a havairskobar*nii je prekašal vse. Bil jo na/iepši klobuk na svetu. Neminreo sem taval od izložbe do izložbo in preklinjal svojo prenagljenost. Mar bi bil počakal Še nekaj dni! O1 ve ga bi bil mora4 ku-piM. Onogia, mlečnokaivne barve. Ne. T rdodiakasrega. Ne. Havansko-Larviiega. Zakaj sem so tako prenaglil? S kakšnim strastnem po-željenjein som drl v H-jevo proda-jaJno! Strašilo! Pa to jo zdaj vseeno. Moral sem so vdati v neatt-' -ežno. Doma sem vzel z žalostnim srcem v roko svoj klobuk. Lep je bil, toda neznaten. Čudi« sem se, kaj mi je na tem klobuku prav za prav tako močno ugajalo! Globoko sem vzdihnil in bil uverjen, da so na svetu še lepši klobuki, kakor jo moj. Da sem pa prišel do tega spoznanja, sem moral kupiti ta sivi klobuk. Prvi: Zdaj razumem Ša-to. Govorite o zakonu. Drugi: Jaz? Kaj še. Povedal sem vam samo zgodbo, kako sem kupfl klobuk. Prvi: Dobro. Naj bo po vaSem. Govoriva torej o klobukib. S kakšnimi zahtevami stopite rečnim,-no, recimo... pred kak klobuk? Kakšen mora biti resnično dober klobuk? Drugi: Lahek. Ne sme tigaiti glavo. Prvi: Torej ne marate, da vas nekoliko tišči? Dragi: Ne. Prvi: Kakšen pa mora MU Se klobuk? Drugi: V kratkem času se mora prilagoditi moji glavi. V nekaj dneh se mora prijetno oklepali mojega čela, senc in malih vzbok-li« in vdrtin moje Črepinje. Ko si ga nadenem, moram čutiti, da ga ni Šo nihče nosil razen mene.- Prvi: *n dalje? Drugi: Važno je, da ga brez napora snameš z glave. Le prav slab klobuk se ne zgane z glave že na prvi prijem. Bog vas obvari preozkih klobukov, pri katerih moraš rabiti silo, da ga spraviš z glave. Prvi: Kaj pa v deževnem vremenu? Drugi: Spočetka Stovefc pazi na klobuk. Komaj začne fletorati. vzklikne: «Joj. da bi se le ne zmočil moj novi klobuk!« In tedaj najmo voz ali razpne dežnik. Pozneje pa govori: «To je resnično dober, fin klobuk, ki mu dei nit ne more.» Pa ga pusti mirno naj se moči. Končno pa govori o nJem tako-le: «Danes je slabo vreme. Danes vzamem ta, že toKkokrat premočeni klobuk, tega ni več škoda.* Prvi: Ali se ne bojite včasih, recimo v gostilni ali v gledališču, da vam kdo klobuka ne zamenja? DrugI: Dokler je nov, da. Takrat pazim posebno skrbno nanj, obupan sem, če mi ga kdo zamenja. Ce pa je klobuk že star, tedaj rečem v šald: «Ce bi ga hotel le kdo zamenjati za lep; nov klobuk.* Izkušnja pa uči, da jemljejo raztreseni tujci samo lepe. nove klobuke. Prvi: Kako se ubranite tega? Drugi: Da dam klobuku svoje Ime. Dam pri šili nanj svoj mono gram in klobuk nosi potem vse življenje mojo ime. So pa raztreseni tujci, ki tudi tega ne spoštu-jejo. Prvi: Ali izgubite včasih svoj klobuk? Drugi: Gotovo: Ob hudi nevihti mi ga veter iztrga z glave. Tako se dogodi včasih na ladjah. Na morju! StojiS čisto mirno na krovu, nič hudega sluteč, pa ti klobuk nenadoma odleti \z glave in v morje. Prvi: Kaj pa napravite tedaj? Dragi: Tu volja samo eno pravilo. Prvi: In to je? Drugi: No sezi po njem. Prvi: Zakaj ne? Drugi: Prvič, ker zastonj po njem segaČ. Z vetrom leti klobuk stradao hitro, hitreje od ptiča. In drugič: Okrog stoječi se smejejo vsakomur, ki izteguje v veter roke za svojim klobukom, človek je že dovolj smešen, čo mu kkxmk odleti z glave. Ni treba, da to smešnosi šo stopnjuje s tem, da sega po njem. Prvi: To je žalostno. Drugi: Prav žalostno. Toda ne preostane drugega kakor se vdati. Poznam prav tnalo slučajev, da se je c*dleiteli klobuk vrnil z drugim vetrom ter pritek&l zopet na glavo svojega gospodarja. Prvi: So eno vprašanje. Čemu so ljudje pozdravljajo z odkrivanjem? - Drugi: Ker hočejo s tem reci: «Pogtejto dobro, kako lep sem bii, dokler nisem nosil klobuka!« Prvi: Ali mislite, da je nošnja k&obu/kov škodljiva? Drugi: V splošnem ne. Sicer pa p&vzročuje le majhno Škode. Nekaterim ljudem izpadajo lasje zaradi tega Nekateri prezgodaj osi- . , . Prvi: Kaj pa pravite o on&h. ki me nosijo klobuka? Ta navada se veidno bolj širi. Drugi: Po mojem mnenju jo to neumna navada. Prvi: Zakaj? Drugi: Ker so ti na gfcivo obesi veliko nesnage, ki se je pa obvaruješ z dobrim zvestim klobukom. Prvi: Kaj pa pravite na to, da gre ife mode {lahki, ohlapni, poletni sitanmik... klobuk, ki ga kupi^ v začetku poletja, ki ga i*osiš v kopaLiččnih krajih ofo lepih po->eteiih večerih in ki ga na jesen vrieš proč? Drugi: Vem, da gre ta modi h koncu. Tudi poleti nosijo moški danes zimske klobuke. Toda odkrito povedano, toga mi je Žal. Včasih jo b«5? vendar lepo. prij-et-no... Odpotuješ, na zabavo... ah, poletje, Benevke, Osteoide, Dsau-Vilie... pustiš doma svoj stari, običajni klobuk, pa si hitro kup š čedem, lahek slamnik, o katerem već, da ga v septembru odvržoš in ne bos po njem ni najman,e Ja-krvai. Škioda, -da je te mode konec. Toda glejte: starrmo se. In tten^s je že ves svet iako muhast, pravcato nor. Dostojen, soliden klobuk, ki ste ga vajeniv ima vendar nekaj pomirjevalnega v setd. Služi vam v dežju in na solncu. Ta nas spremi domov jeseni... ko so poletne pustolovščine šele n*kr«o nas. Ah, navada je velika moč. Povedal sem vam že, kako sem so spi*va jezil na sivi klobuk. Zdaj pa ga ne bi dal za nobeno ceno. (Boža ga ljubeznivo.) Prvi: Prav imate. Zdaj vidim, kako lep je ta klobuk. Moram iti. V kratkem vas zopet obiščem. Takrat pa ne pojdeto mamo mojega vprašanja in govorili mi boste o zakonu. Zbogom 1 RAZNE ZANIMIVOSTI bitek poljske državne loterije v znesku 500.000 zlotov. Bojko ni imel nobenih svojcev. Zapustil je glavni dobitek svojemu rablju Maziewskemu s pogojem, naj izvrši svoj posel kolikor mogoče človeško, naj dela z njim rahlo in naj mu med «operacijom ne zlomi tilnika. Pred obešanjem je objel rabelj svojega dobrotnika, na kar ga je obešal po svojih najboljših močeh prijetno in brez bolečin. Po usmrtitvi je izjavil srečni dedič sod-nijskim oblastem, da stopi v pokoj, ker namerava živeti skromno od obresti glavnice. Na svojem grobu Pred nekaj dnevi je prišel Mr. T. O. Karahalas iz Bostona (Ze-dinjene države Sev. Amerike) na Francosko, da obišče svoj gTob. Bostonski trgovec je zvedel namreč pred nedavnim Časom, da so ga oricijelno pokopali na, Francoskem in da so mu postavili celo nagrobni kamen v dokaz njegove hrabrosti. Stopil je na prvi parnik, ki je odplul proti Evropi, da se prepriča, koliko resnice je na vesti o njegovi smrti. Karahalas je bil v svetovni vojni vojak v nekem ameriškem pešpolku. V bitki pri Bel-leau-u v Severni Franciji je bil ranjen, vrnil se je v Zedinjen> države, in ko je ozdravel, je pričel trgovati z žitom, ker ni bil več za vojaško službo sposoben. Medtem je padel pri nekem arti-ljerijskem naskoku v istem frontnem delu vojak, ki ga je granata tako razmesarila, da ni bil več spoznati. Pri njem niso dobili drugega kakor pisemski zavitek s priimkom I. O. Karahalas. Vojaka so zakopali na francoskih tleh in mu postavili spomenik z napisom: «Tu počiva T. O. Karahalas, ki je padel kot junak v bitki pri Belle-au-u». Trgovec z žitom iz Bostona je zmajal z glavo, prebravši ta napis in položil na grob venec s tem-le napisom: «Junak živi in je videl svoj grob dne 16. junija 1926. s svojimi očmi.» 70.000 ja]c uničenih V Castelfrancu Veneto (trevi-ška pokrajina) je uničil požar veliko zalogo jajc. 70.000 jajc je zgorelo s poslopjem in enim tovornim avtomobilom vred. Škoda znaša 700.000 lir. VtmšmUek ln vefatfka V mestecu Englewoodu države New Yersey (Sev. Amerika) živi najmlajši urednik na svetu. Imenuje se Brece C. Forbes in ima dvanajst let. Deček vodi in izdaja list «Junior Englewood», ki jo mladinski tednik. Z ugankami in z razpisi nagrad se je tednik pri tamošnji mladini tako priljubil, da ga raznada po mestu in naj bližnji okolici dvanajst dečkov. Toda mali Bruce Forbes ni sam v uredništvu, z njim je tudi gospodična Jane Lewis, ki skrbi za inseratni oddelek v listu. Ta miss Lewis prekaša svojega sourednika v mladosti in ima komaj devet let. Oba imata toliko dohodkov, da vzdržujeta svoje starše in brate in jima ostaja vsak dan še za pest bon-bončkov in za košček čokolade. MUBu po* vislicami Poljski listi poročajo o tragičnem slučaju. Radi roparskega umora Je bil brivec Dojko obsojen na smrt. Nekaj dni pred izvršbo kazni je dobil obsojenec sporočilo, da je zadel glavni do- Barovi V počastitev spomina svojega preljubega c-četa Alojzi, a, B rajnik a daruje sin Rudolf 5 L za «Šolsko drufctvo». Blagemu darovalcu iskrena hvala. Denar hrani uprav a. Za obdaritev otrok ob priliki za-kijučKR .^olske.-a leta na otr. vrtcu v Rocolu so darovali: trgovec Fiaac Novak, piškoto, trgovec Frarc Kaniare piškote in sladčice, ti^govec Anton Ma^rainr. pi&kote, trgovec M. Flabjan piši'ote, trgovci Franc Kocjanči.č piškote, tr-provoc Bi-dovec prškoto, trgovec Va-| tovec pi&koto. trgovec M. Zadrnk, f Iz Trsta: 7.30, 14 30 in 16. Dohodi v Ser.ožeče : 9., 16. in 17.30. Odhodi iz Senožeč: 7., 18.30 in 18.3a. Listki za tjh in nazaj: Trst-Div a fa tn nazaj L 13'—. Trst-Senožeče in nazaj L 16'— Avtomobilska prega Ghiozza-Villa Revoltella-Cacclatore Vsako nedeljo in pripo'nan praznik od 15.30 do 2') 30 neprem hoira. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.—. Oiihodl In prihodi vlakcu Trst - Tržič - Portograaro - Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5,— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9 55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b\ 14.15 (b). 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-Buje-Poreč (Državni kolodvori Odhcdi: 5.— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m). Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-Heriselje-Pula (Državni kolodvor) O-lbccU: 5.35 (o), 8.15 (b*). 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.S0 (b*)4 19.— (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.3G (b**), 19.30 (b*). 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št. Peter - Po-stojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.3G (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b). 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.3(1 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o) 13.15 (b), 10.35 (o), 19.10 (o), 21.3C (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gorica-Krmin-Vidom (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.5« (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b)t 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.1(1 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasu - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peter na Krasa Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11-55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.2C (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Eerpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.33 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - Prva&na - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.39 (m). Ajdovščina - Prvačina - Goric* Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Pomen kratio: o — osebni vlak, b — brzovlak, m — me-« Sani vlak, 1 — luksusni vlak.