Tečaj "VII. V Ljubljani, za mesec julij 1879. last 7. Letna plača 2 gold. Drnžtvenlkl dobivajo list brezplačno. ^ nab,rajl POrnr>otUJ Učitelji, dijaki in nepremožni kmetovalci plačujejo le po 1 gld. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem. Obseg: Je li čebelarstvo v dobiček ali v zgubo? — Dopisi. — Letno plačo so odrajtali za 1. 1879. Je li čebelarstvo v dobiček ali v zgubo? (Konec.) Potem naj pa panj in čebelarstvo napreduje! Bi li napredovala živino-svinoreja, naj bi se teliček ali prešiček tako zanikrno kupil ter v hlev zaprl in pustil? Kes je med živinorejo in čebelorejo nekaj razločka, pa toliko ne, da bi zadostovalo panj kupiti in ga v čebelnjak dejati —• vsaka žival se mora odrejevati, vsaki po njeni lastniji in lastnostih streči, če hočemo dobiček od nje imeti. Naj bi bil g. dopisnik te Čisto naravne reči pred očmi imel ter pred premislil, preden se je čebelarstva lotil, ne bilo bi mu treba niti vsega zgubiti, niti takega lista pisati ter z njim svojo nevednost svetu oznanovati. Se vč, da so še tudi drugi vzroki, zarad kterih včasih čebelarstvo ugodno ne napreduje, n. pr. slabo vreme, ueprevidene bolezni i. t. d.; vendar teh tü ne obravnavamo, ker zato ni treba, da bi se začetno veselje do kake reči v nasprotno zagrizenost spremenilo ter komu slepo-tija očitala. Taki vzroki, če tudi so vsakemu napredku nasprotni, so vendar pri vsaki reji navadni ter nezadolženi in neodvernljivi. Da se prvem trem vzrokom propada začetnega čebelarstva v okom pride, hočemo tü zarad mladih začetnikov nekaj pomočkov naznaniti, ki se sicer iz do zdaj rečenega umejo sami po sebi, vendar pa gotovo ne bodo nobenemu v škodo. Pomočki se vč da morajo biti pregrehom nasproti. Tedaj: a) Zmernost v željah. Mladi, bolj prav, začetni čebelar ne bodi prelakomen; ne zidaj prezgodaj zlatih gradov, bodi z malim za-dovoljn. Vse ima svoje stopinje, po kterih moramo polagoma hoditi, ne po tri in štiri preskočiti, če hočemo do zaželjenega cilj in konca do- speti. Pač se komu primeri, da po kaki reči naglo obogati, ali to ni navadna pot, so le redki primerljeji, skoraj bi jih smeli imenovati sle-potije, ker po njih se res d& marsikdo na napačno pot zapeljati. „Naravni zakon je tak, d d raste iz malega veliko". Sicer pa navadnim malim čebelarjem bogastva nismo nikoli obetali. b) Razumnost bodi začetnemu čebelarju drugi pomoček dobrega vSpeha. Ne glej pri nakupovanji panjev le na ceno, ampak glej ua blago. Ne preštevaj le svojih rojev in ne zanašaj se le na obilno število panjev, ampak da so močni in tako zmožni kaj pridelati. Kaj hočemo neki prirediti iz medle živalice, ki komaj sama životari? Gotovo druzega ne bomo pridelali, kakor merliča in britko spoznanje svojih zmot. Tedaj začetnik bodi razumen in pameten! Ne glej le na ceno; dobro blago ni kmalo preplačano, pri slabemu pa veči del vse zavrženo. Ne zauašaj se le na število panjev; čvetero in petero medlih pre-šiškev odvaga en sam rejen in debel. Pri vsih rečeh je tako, tudi pri čebelarstvu ne more drugače biti. Čudno, da toga naši čebelarji nočejo umeti! c) Vednost naj bo tretji, naj boljši pomoček začetnikom. Preden čebelarstvo začnejo, naj saj en poduk o čebelarstvu dobro in pazno pre-čitajo. Kar jim ni jasno, naj prašajo kakega umnega čebelarja. Naj boljše bi bilo, ko bi vsak, preden začne na svojo roko čebelariti, nekoliko časa izurjenemu čebelarju dejansko pomagal ter se tudi tako dejanskega čebelarstva učil. In kadar bo že mislil, da vse zrni, tedaj naj začnč z malim, z dvema, tremi panji, iu porok smo takemu začetniku, da ne bo mesec dni čebelaril, ko bo spoznal, da mu še muogo, mnogo manjka ter se zuabiti večkrat ne bo vedil kam dejati. Sloveč čebelar Hanemau tako lepo kakor resnično pravi: „Čebelarstvo je in ostane vednost, ki tirja mnogo vaje in skušnje, preden se čebelar v dejanji le saj velikih zmot ogiblje". Glasilka bar. Berlepša je našim čitateljem znana: „Učite se pred vsem znanstvenega čebelarstva, če ne. ostanete mojstri-skaze vse svoje žive dui". Resničnost teh izrekov gotovo spoznd vsak pravi in umen čebelar, le neveden in prevzeten bahač zamore drugače govoriti ter si domišljevati, da vse vč, če je le na spomlad nekoliko rojev okorno ogrenil in na jesen nekoliko panjev zažvepljal. Lansko leto o priliki potovalnih govorov me je nekdo prašal: Kttro čebelarsko orodje je vendar čebelarju naj bolj potrebuo? Ker nisem imel časa dolgo premišljevati, mu v naglici pravim: Dobra čebelarska knjiga. Pozneje sem bil z izustenim, malo premišljenim rekom prav zadovoljn ter ga tu dobro premišljeno za sklep postavim: „Naj potrebniši čebelarsko orodje je dobra čebelarska knjiga". Naj bi se v nobenem čebelnjaku ne pogrešala! Dopisi. V Lembahu meseca julija. Naj Vam v kratkem sporočim, da čebelarstvo sploh pri nas dobro napreduje. Zdi se mi, kakor bi začenjali marsikteri za čebelarstvo se zanimati, ki se nekdaj niso: še celtf kdo dov panj naroči, ki se je nekdaj temu le zaničljivo posmehoval. Naš mizar J. Vk. izdeluje pridno panje s premakljivim satovjem po vaši meri. Kar letošnjo letino tiče, se tudi ravno ne moremo pritožiti. Rojev smo dobili mnogo in se tudi dobro obnašajo. Lipa in kostanj sta precej veliko dala. Upamo toraj, da bomo v ajdovem cvetju mnogo dela z medmetalnico imeli. Bog daj, da bi res tako bilo! Ker to bi ne bilo le koristno za zdaj, ampak bi uplivalo tudi na napredek čebelarstva sploh. Besede ginejo, izgledi pa vlečejo, če bi kmetovalec vidil. koliko več in lepšega blaga se v dobri letini z medmetalnico pridela, kakor s panjem po stari šegi, se bo gotovo novega čebelarstva s premakljivimi satniki bolj hitro in bolj iskreno poprijel, kakor bi mu deset knjig ali časopisov prigovarjalo. Naš kmetovalcc ni neumen, le nezaupen je do vsega novega ter se starega kopita jako rad drži. Bog daj čebelarjem že enkrat dobro letino in Vašemu prizadevanju obilno vspeha! Na Malm konec julija. Draga „Čebela"! dovoli, da se enkrat tudi maharji nekoliko oglasimo. Muhe in maharji smo si v življenji prav podobni, zato jih pa maharji vedno špogamo, četudi „muha ne dä kruha". Muha le takrat dobro napreduje, če je toplo, lepo vreme; isto tako tudi mahar. Če je pa mrzlo, deževno vreme, če ne cvete sadno drevje, je čebela klavrna in lačna; z njo deli orodo tudi mahar. Pri nas na „Mahu" so čebele zarad pomanjkanja toplega spomlad-nega časa malo rojile; le kdor jih je s sfarim medom pridno pital, je nekaj rojev dob'l; dru'ji n'majo ve'iko vrč p°\jev, kakor j;m jih je zima pystila. Znalo se je pač še komu primeriti, da mu je mr/la spomlad ceM tudi kak panj zadušil::. Dpsiravno je bilo lansko jesen obilno medu in tudi po jako n'ski ceni, ga je letos zeb5 pomanjkovalo; da bi si ga bili lansko leto za prihodnjo potrebe poskrbel, so bili čebelarji veči del pozabili. Zgodnja ajda pri nas že cvete in so si čebele res hitro opomogle, da bodo do pozne že lahko počakale. Bog daj saj takrat lepega vremena! Dostavek vredništva. Še je nekaj kratkih poročil, ki jih tu skupno objavimo, ker nič posebnega in nenavadnega ne poročajo. Vsa poročila kažejo, da letošnja spomlad je bila za čebelarstvo jako neugodna. Veči del je bilo letos malo rojev, le sem ter tje so bile male izjeme. Enako so čebele veči del malo paše imele in treba je bilo obilno pitati, ker le od začetka spomladi je bilo nekaj lepih dni, potem vedno deževno in hladno, tako da prav za prav nismo nič spomladi imeli, ampak le zimo bolj ali manj ojstro in po nji poletje. Zato so bili roji prav pozuo, saj mesec pozneje, če ne več, kakor navadna leta. Ko bi bili imeli roji naj več paše na travnikih dobiti, so bili travniki pokošeni. Ker tudi na kostanji in lipi čebele niso veliko dobile, je bilo treba vedno pitati, da je pitanec malo da ne vsem čebelarjem pošel, če bi res znala biti še jesen neugodna in paša na ajdi slaba, bo marsikteri čebelar mogel število svojih panjev plemenjakov zmanjšati ter pitati na jesen, če jih bo hotel čez zimo preživeti. I^etiio plačo za leto 1879 so plačali sledeči častiti in spoštovani udje čebelarskega društva. n. Gospod Lipic Florijan, posestnik v Dulah . . . 1 gld. — kr. „ „ Lombergar Jožef, beneficijat v Komendi . 2 „ — 11 „ „ Lodes Anton, nadlogar v Lueku .... 2 „ — n „ „ Mandelc Franc, kaplan v Preserjih . . . 2 „ — ii „ Mašera Andrej, posestnik v Kobaridu . . 2 „ — i» „ „ Molek Martin, kaplan v Predvoru . . . 2 „ — ii 11 „ Muškardin Hinko, župnik pri sv. Ivanu . 2 „ — n „ o. Ozimek Evstahij, gvardijan v Kostanjevici 2 „ — ii „ Ovčjak Janfz, posestnik na Verheh . . . 1 „ — n „ Pakič Miha, tergovec v Ljubljani . . . 2 „ — it „ Pavlič Anton, učitelj v Št. Janžu . . . 1 m — ii „ ' Pavlič Janez, posestnik v Nemški vasi 1 „ — ii „ Peterlin Primož, učitelj pri sv. Lenartu . 1 „ — ii „ „ Porenta Luka, župnik v Srednji vasi . . 2 « — it „ Poženelj Janez, učitelj na Unci .... 1 „ — ii „ „ Preša Jožef, župnik v Pečah..... 2 „ — ii Blag. „ Pagliaruzi Izidor, grajščak v Kobaridu 2 „ — ,ii Čast. „ Potočnik Janez, župnik na Brezovici . . 2 „ — n „ „ Povše Franc, župnik na Ježici .... 2 „ — ii „ Pavlin Peter, v Ljubljani...... 2 „ — n „ Pristav Janez, čebelar na Jesenicah . . 1 » — H ., dr. Razlag Jakob, odvetnik v Brežicah 2 „ — 11 „ „ Raspotnik Jakob, župnik v Višnjigori . . 2 „ — ii „ Rebernik Anton, posestnik na Mirni . . 2 „ — ii » „ Ribnikar Primož, župnik v Zatični . . . 2 „ — 11 „ Rozman Janez, posestnik v Št. Vidu . . 2 „ — ii „ „ Rozman Lovrencij, duhovn. v Žabnici . . 2 „ .— ii „ Ramovš Šimen, kovač v Jesenicah . . . 1 » — ii „ Roškar Franc, nadučitelj v Lembahu . . 1 „ — ii „ Sancin Janez, posestnik v Dolini . . . 2 « — 11 „ Sajovic Janez, kmetovalec v Stari vasi 1 „ — 11