176 DELO PSIHOLOGA NA ALPINISTIČNI ODPRAVI* PETER MARK/C Zanimali so nas predvsem psihološki problemi, ki se pojavljajo na odpravi. Prav je, da hitremu rdz,oju alpinizma sledi tudi razvoj psiholoških raziskav s tega področja. Naše delo ima o goročen in kratkoročen cilj. Dolgoročen cilj pomeni - ugotavljanje progno­ stičnih kriterijev za sestavo alpinistične odprave. Kratkoročen cilj pa pomeni - nepo­ sredno vplivanje na grupno dinamiko alpin1šficne odprave. Podatki so bili zbrani v glavnem na kranjski odpravi v Ande - Alpamajo 1979. Zaradi pomanjkanja tovrstnih raziskav pri nas in kompleksnosti problema, smo se odločili za mozaično tehniko raziskave. Pri izdelavi načrta raziskave in obdelavi rezultatov je sode­ loval dr. Klas Brenk. Raziskovalni načrt je vseboval: 1. Analizo osebnostnih potez - Uporabili smo nekaj osebnostnih vprašalnikov in listo osebnostnih potez. 2. Oceno dela v pripravljalnem obdobju - Vprašanja o načinu vodstva, možnosti izražanja svojega mnenja v skupini in zadovoljstva med pripravami na odpravo. 3. Grupno dinamiko alpinistične odprave - Uporabili smo razširjen sociogram in sicer na začetku in na koncu pripravljalnega obdobja, tik pred odhodom na hrib in takoj po vrnitvi s hriba. 4. Analiza dnevnikov - član i odprave so ocenjevali dosežke vseh udeležencev, hrano, bivalne razmere, odnose v skupini, nevarnost in možnost doseči vrh, za vsak dan. Osebnostne poteze Za uspešno sodelovanje članov pri težavnem delu odprave so pomembne osebnostne značilnosti posameznika. Zanimalo nas je, katerim osebnostnim potezam pripisujejo alpinisti največji pomen. Idejo za to je dala študija L. Breganta, ko je ugotavljal po­ membnost osebnostnih potez pri članih odprave v Hindukuš 1971 (PV 72/1). S pomočjo intervjujev z udeleženci prejšnjih odprav je dobil 36 osebnostnih potez, za katere so alpinisti trdili, da so pomembne za člane alpinističnih odprav. To listo smo v skrčeni obliki uporabili tudi mi. Največkrat so bile označene kot pomembne za člane alpin ističnih odprav tele oseb­ nostne lastnosti: tovariški, vztrajen, delaven, odgovoren in premišljen. Rezultate, ki smo jih dobili pri kranjski odpravi, smo primerjali z rezultati odprav Everest 1979, Pamir in Fanske gore. Rang korelacije je okrog 0,80. Alpinisti vseh štirih odprav so torej izredno enotni pri ocenjevanju pomembnosti osebnostnih lastnosti. Nasprotno pa so korelacije med odpravami iz leta 1979 in Hindukušem 1971 samo okrog 0,35. Vzroki za te razlike so verjetno tile: - Med odpravami je 8 let razlike in v tem času so se pogledi na alpinizem spremenili. To pa se pozna tudi pri tem ocenjevanju. - Člani odprave Hindukuš so izbirali med 36 potezami, drugi pa le med 20. Zaradi tega moramo te povezave obravnavati s pridržkom. Zanimali so nas še razlogi, zaradi katerih alpinisti uvrstijo določene člane odprave v svoj izbor na sociogramu. Poleg izbir so pri sociogramu označili še vzroke (osebnostne lastnosti) za svoj izbor. Predvidevali smo, da je izbor na sociogramu odvisen od oseb­ nostnih lastnosti izbranih alpinistov in od pomembnosti, ki jih pripisujejo tem potezam. Ugotovili smo, da so člani odprave izbirali soplezalce glede na najbolj pomembne osebnostne poteze. Pri tej preskušnji so se največkrat pojavile lastnosti, kot je - tova­ riški, vztrajen, premišljen, odločen in nesebičen. To pa so tiste poteze, ki so na listi osebnostnih potez dobile največ glasov. Največja pomanjkljivost te preizkušnje je v neenotni razlagi osebnostnih potez. To pomanjkljivost bomo odpravili z enoznačnimi razlagami teh lastnosti, ki jih bo dala raziskava na vzorcu slovenskih alpinistov. • Naslov diplomske naloge. ki jo je avtor junija 1980 z .taretom Trušnovcem zagovarjal na oddelku za psi­ hologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Objavljamo povzetek te naloge. JV stena Alpamaja, Kranj ska smer Foto P. Markič Ocena dela v pripravljalnem obdobju - -- • ._, 1,'-. ~~-· .. ..:.:.:~~ ...... Namen vprašanj o pripravljalnem obdobju in o organizaciji odprave je bil, dobiti oceno izkušenj iz obdobja načrtovanja , in informacijo o tem, kako so posamezniki občutili duh sodelovanja in tovarištva, kako so sprejeli odločitvene procese in al i je bila pot odločanja demokratična. To je zelo pomembno za toplo ozračje v majhni skupini. Vprašanja smo priredili po sociološki študiji angleško-danske odprave Grenland 1973, ki sta jo opravila Oleson in Rishoj. Pri nas je to študijo predstavil Jože Mihelič (Telesna kultura 75/3). Rezultate lahko razdelimo v tri skupine: 1. vloženi napor in čas, porabljen za priprave na odpravo; 2. analiza strukture in stopnja učinkovitosti v skupini; 3. zadovoljstvo in povezanost skupine. 1. čeprav ni mogoče objektivno oceniti vsega porabljenega časa in vložene energije, pa lahko dobimo subjektivno oceno članov odprave o njihovem trudu in o trudu drugih med pripravami. Večina članov meni, da so drugi vložili več truda kot sami. Zdelo pa se mi je, da so bili glede na obseg odprave preveč zaposleni. 2. Proces odločanja je bil demokratičen. Sodeč po raziskavah majhnih skupin je demo­ kratična razdelitev o možnosti odločanja pomemben faktor pri ustvarjanju dobrega ozračja v skupinah. Taka ureditev pa ni vedno tudi najbolj učinkovita. V našem primeru se je tako odločanje izkazalo za učinkovito. JZ stena Alpamaja a - italijanska smer b - slovenska smer Foto P. Mark ič 177 178 S stena Kitaraja a, b, d - smeri vzpona c - spust s smučmi Foto P. Markič 3. Te ocene povedo, do kolišne mere se je odpravi posrečilo ustvariti prijetno vzdušje, v katerem so člani radi delali, v katerem so čutili priznanje drugih in so imeli občutek, da z njimi računajo in jih poslušajo. Priblino polovica članov meni, da so čutili povračilo za svoj trud, drugi pa so na to vprašanje nevtralno odgovorili. Imeli so možnost izražati svoje mnenje v skupini. Sode­ lovanje med člani je bilo ocenjeno za uspešno. Uporaba vprašalnika se nam zdi zelo primerna, predvsem zato, ker dobimo: - subjektivne podatke o vloženem trudu in o uspešnosti dela; - občutke posameznikov o vodstvu in možnosti odločanja ; - splošen pogled v povezanost . in sodelovanje v skupini; - veliko podatkov na hiter in nevsiljiv način. V prihodnje bomo podoben vprašalnik izdelali še za obdobje odprave same. Grupna dinamika in sociometrična metoda še vedno velja, da največ informacij o odnosih v skupini dobimo z neposrednim opa­ zovanjem. S kritično analizo tako zbranih informacij se njihova vrednost še poveča. Največja prednost takih informacij je, da jih posreduje pristno vzdušje, v katerem sku­ pina opravlja svoje delo. Korak naprej v večjo objektivnost je soc iometrična metoda. Z njo ugotavljamo strukturo skupine, povezanost, obstoj podskupin, priljubljenost posameznikov, kdo so osamljeni. 50C.iOGRAM 1 1 NA K'ONCU PR.IPRAVL JAL - NG:Cj.A CSPO('}JA, ~o Č-1 oc;RA.M 2-1 Po VRNITVI S H>AN 1 Možnost priti na vrh je največja v dneh, ko so člani res prišli na vrh. Ta ocena je nekakšen termometer optimizma. Ocene naraščajo vselej že nekaj dni, preden smo prišli na vrh -0- - o- oceMA. 1.A.sr,.,,e-,A ~r,sež ->(-->(- SKIJPJNSl<;I, OCel'(,1 Tc(i~ OCENA S .!>O.SE"~ 2. '1 ~ .................... ___.__,___.__.__,__.__,___. ........... _,__,___.__,__.__.,__.___,___.___._ ___ _ 1 2. ~ 1-t 5 G 'r 8 9 10 11 121:!> 14 15 1 6 1t 18 19 20 Z1 ~:2 DAN Primerjava med ocenami, ki so jih alplnlstl dobili za svoje dosežke, in ocenami lastnih dosežkov, pa nam kale nekaj odstopanj. Clani so precenjevali svoje dosežke, saj so jih ocenjevali višje, kot pa skupina 181 182 začetku pripravljalnega obdobja nam da sliko začetnega stanja in je smiselna le, če se člani odprave med seboj dobro poznajo. Največ informacij o dogajanjih med odpravo pa nam da sociogram na koncu odprave. Na prvem sociogramu je očiten osrednji položaj vodje odprave, ki je tako tudi nefor­ malni vodja skupine. Dobil je največ izbir. Njegova vloga se pri drugih dveh sociogramih nekoliko spremeni. še vedno ima največ glasov, eden izmed č lanov pa se mu precej približa. Spremeni se tudi struktura skupine. Izrazita centralna struktura (kolo) s prvega sociograma razpade in nastane več manjših skupin. Na tretjem sociogramu pa že nastopijo tri podskupine (glej sociogram 1 in 2). Vrisane so le medsebojne izbire. Prve medsebojne izbire so poudarjene. Kriteriji za posamezne kroge so: do 10 in več izbir za notranjega, od 7 do 9 izbir, od 4 do 6 izbir, od 1 do 3 izbire za zunanji krog. število medsebojnih izbir se poveča. Na prvem sociogramu jih je 12, na drugem pa že 16. Rezultati kažejo tudi, da se priljubljeni člani izbirajo med seboj. Izražena je tudi težnja ostalih, da izbirajo bolj priljubljene. Vzrok je najbrž v tem, da so bili ti člani najbolj izkušeni in zato določeni za najtežje naloge na odpravi. Vsak alpinist pa si na tiho želi, da bi bil v skupini z izkušenimi. Po teh rezultatih lahko sklepamo: Priljubljeni člani se izbirajo med seboj; - izbirajo jih tudi drugi člani , ki se jim želijo pridružiti. To je pozitivna podskupina. - Močno je poudarjen položaj vodje odprave; je tudi neformalni vodja skupine. Nje- gova priljubljenost pa iz sociograma v sociogram pada. Vzrokov za to je več. Za vodjo je bil izbran po alpinist ičnih kvalitetah. Po starosti je sodil med najmlajše. Prav ta neizkušenost Je povzročila nekaJ težav pri vzpostavljanju avtoritete. To se je pokazalo tudi pri manjšem številu izbir na sociogramih. Po drugi strani pa je vloga vodje že sama po sebi nehvaležna, saj terja vrsto odločitev. Zelo redko so odločitve všeč vsem članom odprave. Prizadeti potem ne izbirajo več vodje v svojo skupino; - člani z nižjem rangom priljubljenosti se ne izbirajo med seboj. To utegne kazati na konkurenčne odnose. Negativne izbire sta dobila le dva alpinista. Tisti z največ negativnimi izbirami zaradi finančnih ovir sploh ni šel na oclpravo, drugi pa tudi ni imel težav pri vključevanju v sku­ pino. Iz primerjave med pričakovanimi in dejanskimi izbirami vidimo, da člani odprave zelo realno ocenjujejo svoj položaj v skupini. Indeks povezanosti je pri drugem sociogramu celo večji kot pri prvem, vse vrednosti pa so okoli 0,30, kar pomeni, da je bi la skupina dobro povezana. S sociogramom smo predvideli približno 47 °!o vseh zvez, ki so se pojavile na odpravi. Za pričakovano smo šteli tisto zvezo med člani odprave, ki je izhajala iz pozi tivnih izbir ali iz pričakovanj o izbirah na enem od sociogramov. Rezultati prvih treh soc. so rabili vodji odprave za pomoč pri sestavljanju skupine. Pri tem pa so lahko želje posameznikov le deloma upoštevane. Sestava skupin je odvisna od izkušenosti članov, zahtevnosti cilja in drugih faktorjev. Delež predvidenih zvez je bil pri tretjem sociogramu celo 530/o. To je razumljivo, saj je bil narejen po vrnitvi s hriba. Beležili smo tudi vse vmesne razporeditve članov odprave (letalo, avtobus, razporeditev po sobah, šotorih). Pri tem je ujemanje s sociogrami še večje in znaša okrog 62 O/o. Vse te izbire - razporeditve pa so bile seveda povsem prostovoljne. Sociometrična metoda se je pokazala za zelo dober pripomoček vodji pri sestavi skupin za delo na gori. To je ena izmed prvih izkušenj, ki ne bi smela manjkati pri nobeni psiho­ loški raziskavi alpinistične odprave. Predlagamo uporabo sociograma na začetku pri­ pravljalnega obdobja, na koncu tega obdobja, tik pred odhodom na hrib in takoj po vrnitvi z njega. Zadnja preizkušnja je odlična povratna informacija o skupinski dinamiki. V ta namen bi kazalo uvesti še sociogram nekaj mesecev po odpravi. Takrat se vtisi že ustalijo in slika stanja po odpravi bi bila s tem bolj realna. Primerjava vseh teh preskusov med seboj pa je podatek o dinamiki med odpravo. Analiza dnevnikov Za spoznavanje psihološke problematike odprave je, poleg poprejšnjih raziskav, po­ trebno tudi opazovanje na odpravi. Z večjim številom opazovalcev se objektivnost precej poveča. V ta namen smo pripravili usmerjene dnevnike za vse člane odprave. V njih so ocenjevali dosežke vseh članov, odnose v skupini, hrano, bivalne razmere, nevarnost, in možnost, doseči vrh, za vsak dan odprave. Dnevnike smo za naše razmere priredili, prva pa sta jih uporabila sociologa na angleško-danski odpravi Grenland 1973. Krivulja povprečnih ocen za dosežke se pri večini članov povsem ujema z doseženo vi­ šino. Odstopanja so zelo majhna. To pa pomeni, da so vsi ocenjevali za dosežke članov samo doseženo višino. Ocene so zato najvišje za tiste dni, ko so posamezne skupine prišle na vrh Alpamaja oziroma Kitaraja. Tudi povprečna ocena za vse dni se ujema z objektivnim dosežkom posameznih članov. Le pri nekaterih je šlo tudi za ocenjevanje drugih lastnosti, za delavnost, priljubljenost, za odnos do prijateljev. Dnevniki nam kažejo, da so vse ocene odvisne od dosežene višine. To je kriterij za ocenjevanje vseh dimenzij. V prihodnje bi bilo dobro nekoliko spremeniti navodilo, nekatere ocene pa sploh izpustiti. Tak dnevnik lahko pomeni tudi možnost, kako ukre­ pati v konfliktnih situacijah. Namesto prepira damo alpinistu, ki nam gre na živce, le slabo oceno. Ta hipoteza še ni povsem preskušena. Kljub temu pa dnevniki zaslužijo vso pozornost in mesto v vsaki taki raziskavi. Sklep Naš poskus raziskave alpinistične odprave je z vsemi dosedanjimi pomeni le osnova za širše delo. Vsaka resnejša raziskava pa zahteva udeležbo psihologa na odpravi. Pri tem bi bilo idealno timsko delo vodje, zdravnika, psihologa in fiziologa. Druga smer v razvoju je gotovo širše zasnovana raziskava, pa ne le na odpravi, ampak že v bazi, na alpinističnih odsekih. S tem bi odpravili osnovno pomanjkljivost takih raziskav - majhno število udeležencev. Zbrane podatke pa bi tako mogli primerjati med seboj. želimo, da bi bilo to delo vzpodbuda za vse, ki jih to področje zanima. Ce bi to uspelo, potem je namen dosežen. Raziskave smo nadaljevali v okviru VII I. JAHO Lotse 81. Te rezultate bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk. PRVIH PETDESET LET UIAA, III. DEL PAVLE $EGULA Lelo 1970 je obdobje, ko se komisija za varnost loti vponk, dosti je opravkov s pravnimi vprašanji okrog znaka kvalitete. F. Wiessner predstavi nov dokument o ocenjevanju težavnostne stopnje, napisan v treh jezikih. Novo klasifikacijo delegati sprejmejo, evrop­ ski in južnoameriški alpinisti jo takoj prične uporabljati. število članov izvršnega komiteja se poveča na 14, A. Borovikovu, predstavniku FA SSSR spet ne uspe, da bi odpravili stalne člane. Leta 1972 praznuje UIAA svojo štiridesetletnico v Chillonu v Švici. Ob tej priložnosti organizira pogovor z R. Messnerem. Tema je »gora in človek«. Med drugim slišimo misel: »Planinstvo osvobaja mladino, ki beži pred potrošništvom, katerega spremlja duhovno razvrednotenje .. . Alpinisti ugotavljajo, da jim lahko pomagajo preživeti le osnovne vrednote, kot so lakota, mraz, strah.« Predsednik postane Jean Juge, izvrsten in priznan alpinist, ki se lahko pohvali z uspehi, kot so: severna stena Grandes Jorasses in Eigerja, Bonnatijev steber v Druju, prvenstve­ na na zahodnem vrhu čo Oju in drugi. Tega leta je SAC modificiral sistem reciprocitete v svojih kočah, kar je povedlo za seboj vrsto bilateralnih dogovorov. Ustanovljena je komisija za koče, ki se hkrati ukvarja s problemi onesnaževanja okolja in z energetskimi problemi koč. Leta 1974 je UIAA pokrovitelj simpozija o prihodnosti Alp v Trentu. J. Juge ob tej pri­ ložnosti izjavi: »Nismo proti napredku utečenih dejavnosti in turizma, želimo pa, da bi bil razvoj skladen. Oblasti in planince želimo osvestiti, prepričati, kakšna škoda bi bila, če bi ubili kokoš, ki leže zlata jajca.« J. Juge in P. Bossus sta tega leta obiskala tudi alpiniado v Pamirju in bila po vrnitvi pobornika takih srečanj alpinistov v oddaljenih, visokih, težko dostopnih gorstvih. Na pobudo delegata Italije L. Zobeleja se UIAA tudi odloči, da ustanovi komisijo za smučarski al~jnjz~ro. Ta naj bi obveščala o možnostih smučanja , o kočah in drugih -Zavetiščih, o nevarnostih plazov in preizkušala opremo turnega smučarja. Komisija naj bi prirejala tudi pohode in tekmovanja, ta njena pobuda pa ni deležna soglasne podpore vseh. Nekateri se boje nevarnosti, ki jih skrivajo v sebi take prireditve, če gre za doga­ janja nad 4000 m in na ledenikih. Zmaga misel, da razvoja ne gre zaustav'ljati. Finančne težave UIAA rešijo s pozivom k večji disciplini v plačevanju prispevka, tega 183