petelina (107). Nel nostro Paese, a Napoli bi bilo bolje: v naši državi... (115). Gledališča niso zgradile dežele Kranjske (131): Stati della Carniola so vendar kranjski stanovi. Tudi »Fottava rima del Battesimo sulla Saviza« ni »osma kitica Krsta pri Savici« (173), marveč je to oktava (stanza), osemvrstična kitica. Nekaj je še pravopisnih površnosti in tiskovnih napak. Urbanijevim lepim prevodom pesmi pa bi jaz samo tole pripomnil: ne ujemata se prva verza druge kitice Sardenkove pesmi. To so rože tuje...; po mojem bi bil prevod Zupančičeve Manom... boljši: Ai mani di... kakor: In memoria di...
Knjiga, za katero gre Urbaniju vsa zahvala, naj italijanskemu narodu omogoči poznanje našega malega naroda in njegovih žilavih kulturnih prizadevanj.
Oprema (arh. VI. Gajšek) je v pogledu inicialk, zlasti pa glede na naslovni simbol, dovršeno lepa.                                                                               V. Beličič.
Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom. Priredil dr. Aleš Ušeničnik. Založila Ljudska knjigarna v Ljubljani. 368 strani. Cena: na srednje finem papirju vezano 22 lir, na biblijskem papirju elegantno vezano 30 lir.
Avtor knjige »De imitatione Christi«, slovensko »O posnemanju Kristusa«, je častitljivi Tomaž Hemerken iz Kemptena ob Renu, ki je živel v 15. stoletju in je bil regularni korar sv. Avguština v samostanu na gori sv. Neže pri mestu Zwolle. Napisal je celo vrsto asketicnih razprav, med njimi tudi »Hojo za Kristusom«,
Knjiga »Hoja za Kristusom« spada med najlepše asketične knjige svetovne literature. Nekdo je celo dejal, da je Hoja za Kristusom najlepša knjiga, kar jih je prišlo iz človeških rok, zakaj sveto pismo je prišlo iz božjih rok.
To delo je doživelo v slovenščini že pet prevodov in 13 izdaj. Prvi slovenski prevod je iz leta 1719. Oskrbel ga je kapucin pater Hipolit iz Novega mesta pod naslovom »Buquize od Slejda inu Navuka Christusa nashiga Isvelicherja«. Thomasha a Kempis, sede j pervizh s' nemshkiga na Slovinski Crainski Jesik prestavlene. V Lublani 1719.
Drugi prevod sta izdala 1. 1745 »Dva Mashnika Petrinarja is Gorenske Crainske strani«. Naslov te izdaje je: Tomasha Kempensarja bukve. Labaci. L. 1846 je izšla 7. izdaja.
Leta 1820 je izdal nov prevod J. Salokar, ljubljanski semeniški spiritual, z naslovom: Tomasha Kempzhana Hoja sa Kristusom, is lat. V Ljubljani.
L. 1872 so izdali nov prevod bogoslovci lavantinskega semenišča z naslovom: Tomaža Kempčana Hoja za Kristom, Maribor.
L. 1888 je izdala Mohorjeva družba prevod prelata Andreja Kalana: Hodi za Kristusom. V Celovcu. — L. 1920 je v Ljubljani izšla druga popravljena izdaja tega prevoda, s starim naslovom: Hoja za Kristusom, katero je oskrbel že tedaj A. Ušeničnik in kateri je zdaj priredil novo izdajo Hoje za Kristusom po gori omenjenih izdajah, kot to sam pravi.
Hoja za Kristusom je sestavljena iz štirih asketicnih razprav, katere sestavljajo celo knjigo. Vsebina prve knjige so »Koristni, opomini za duhovno življenje«; druge: »Opomini za notranje življenje«, tretje: »O notranji tolažbi«, četrte: »Pobožen opomin za sveto obhajilo«. Knjiga ima zadaj stvarno kazalo, ki opozarja bralca na snovno bogastvo dela, ob robu posameznih poglavij so povzete glavne misli odstavka v olajšavo spominu in praktičnim sklepom.
Ves tekst druge Kalanove izdaje je U. še enkrat primeril z latinskim izvirnikom s Hetzenauerjevo izdajo, ki je prirejena po faksimilu bruseljskega Kempčanovega avtografa. Popravil je prevod, kjer se je preveč oddaljil od izvirnika, dopolnil, kar je bilo izpuščenega, odpravil je jezikovne napake in ohranil Tomažev preprosti jezik.
Knjiga je izdana v obliki molitvenika. Vsa vsebina je prepletena z izreki svetega pisma, tako da na posameznih mestih misliš, da bereš sv. pismo samo. Knjiga je polna meditacij, globokih in preprostih molitev, prihajajočih iz dna človeške duše.
Vzemi in beri, našel boš v nji mir, tolažbo in dušno veselje v tem pretežkem času.                                                                                                   J. S.'
316