LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST. St. II. Vsebina: 9. Postni pastirski list prevzvišenega gospoda knezoškofa. — 10. ftaftenljirtenbrief Seiner füi'ftfritd)öflid)eu ©iinbeu. — 11. Družba treznosti. — 12. Drugi shod voditeljev Marijinih družb. — 13 Ponaprejšnje izplačevanje dotacijskih prejemkov. — 14. Ingerenca c kr finančne prokurature pri izterjavi dediščin in volil v prid katoliškim cerkvam. — 15. Altarni privilegij za župne cerkve v škofiji. — 16 Missa de Requie in festis duplicibus. — 17.Kon-kurzni razpis. — 18. Škofijska kronika. 9. Anton Bonaventura po božji in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski, vsem vernikom srečo, mir in blagoslov v Gospodu našem Jezusu Kristusu. Ko sem bi! meseca januarja v Rimu, sem videl v vatikanskih muzejih prekrasno sliko, predstavljajočo trenutek, ko so 8. decembra 1854. papež Pij IX. razglasili, da je nauk o brezmadežnem spočetju device Marije od Boga razodet, torej verski nauk. Naslikani so tudi oni možje, ki so to resnico znanstveno dokazovali in temeljito dokazali. Med njimi sedi učeni jezuit Passaglia; spisal je v istem času tri debele zvezke, v katerih zmagoslavno dokazuje, da je prečista devica Marija zares brez madeža izvirnega greha spočeta. Pa kaj se dogodi? Strastna ljubezen do domovine ga tako zaslepi, da ves gori za zedinjeno Italijo in hoče, naj se papežu njihove dežele vzamejo, ker drugače velika, zedinjena Italija ni mogoča. V tej strasti zapusti jezuitski red in, o strahote, odpade tudi od katoliške cerkve. Gospodje vatikanski gredo k svetemu Očetu in jim svetujejo, naj sc odpadnik izbriše iz omenjene slike! Toda sv. oče Pij IX. rečejo, da naj se ne izbriše, ker gotovo se bo še spokoril in vrnil nazaj v cerkev, saj ga ne bode zapustila prečista devica Marija, katero je tako slavil in poveličeval! Upanje sv. Očeta se je izpolnilo. Umrl je pred 17 leti: toda pred smrtjo je vse svoje zmote preklical in se ves skesan vrnil nazaj v sv. katoliško cerkev, nazaj k brezmadežni devici in materi božji Mariji. Ta dogodek, predragi v Kristusu, naj nas vse vname, da bomo prav iz srca častili Marijo brez madeža spočeto, ter posebno ob petdeset-nici na spomin slovesnega razglašenja tega nam milega nauka priporočimo njej sebe, svoje družine, vso škofijo in vso sveto katoliško cerkev, naj nam pomaga, da v strasteh in nevarnostih naših dni ne zaidemo s pota luči in resnice na pot zmote in teme. Zato poživimo vero v resnico, da je prečista devica Marija res brez madeža spočeta. Ker pa sv. katoliška cerkev od nikogar ne zahteva slepe vere, ampak le razumno vero, naj o tej resnici nekoliko izpregovorim in vam pokažem, da to ni nova resnica, ampak od početka v božjem razodenju obsežena. 1. Najpoprej si pokličimo v spomin resnico, da je prečista devica Marija v resnici Mati božja. V sv. pismu se Marija nikjer ne imenuje naravnost Mati božja, pač pa se nazivlje „Mati Jezusova“1) ali „Mati Gospodova".-') To nam zadostuje. Saj je Gospod Jezus pravi Sin božji. Kaj pa je rekel angel, ko je prišel devici Mariji oznanit, da bo Mati Zveličarjeva? Kdo je ta Zveličar? Rekel je: „Ne boj se, Marija, ker našla si milost pri Bogu; glej spočela boš v telesu in rodila sina in imenuj njegovo ime Jezus; ta bo velik in sin Naj višjega imenovan3) . . . sveti Duh bo prišel vate in moč Najvišjega te bo obsenčila in zato bo Sveto, ki bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji.“4) Sin Marije device je sin Najvišjega, sin božji, torej je devica Marija mati Sinu božjega, ne sicer po njegovi božji, pač pa po njegovi človeški naravi. Kaj pa sledi za devico Marijo od tod, ker je Mati božja? Gotovo njeno največje povišanje nad vse druge stvari. Saj je kot Mati božja stopila v najbolj tesno zvezo s samo presveto Trojico. Kakor je mati sorodna sinu, tako je Marija kot mati sorodna s samim Sinom božjim, ter ima kar naravnost materne pravice nad njim; saj samo sv. pismo pravi, da ji je bil podložen.'j V posebni zvezi je tudi z Bogom Očetom, ker je isti Jezus sin Boga Očeta po božji naturi, kateri je sin Marijin po človeški naturi; na pravo mater svojega sina more nebeški Oče le s posebnim dopadenjem, le s posebno ljubeznijo gledati, ter jo po milosti sprejeti v svojo prvorojeno hčerko. In kaj bi rekli o njeni zvezi s svetim Duhom. Saj je po vsemogočni volji sv. Duha postala Mati Jezusova? Za to zvezo nimamo v našem človeškem jeziku bolj primerne besede, kakor da jo imenujemo nevesto sv. Duha. ‘) Jan. 2,1; 19,26. — ’)Luk. 1, 43. — ') Luk. 1, 31. — 4) Luk. 1. 35. - 3, Luk. 2, 51. Mati Boga Sina, hčerka Boga Očeta, nevesta sv. Duha! Kdo bi mogel to trojno čast in vzvišenost Marije nad vse stvari popolnoma razumeti? Ni čuda, ako cerkveni učeniki trdijo, da je čast božje Matere neizrekljiva, kakor je nerazumljiv Bog sam. Škof Bazilij iz Selev-cije pravi v enem svojih govorov: „Kakor je popolnoma nemogoče razumeti Boga in opisati, tako tudi skrivnost božje Matere presega vsak razum in vsak jezik.“ 2. Ker je Marija kot Mati božja tako neizmerno vzvišena nad vse stvari in tako tesno združena s samo sv. Trojico, pač ni čudno, ako so cerkveni očetje trdili in vsi kristjanje kaj radi verovali, da je ona zares prečista, brez madeža katerega koli greha. Pomislimo Boga Očeta. Od vekomaj si je Marijo izbral za mater svojega učlovečenega Sina, zato pa tudi iz ljubezni sprejel za prvorojeno hčerko svojo. Toda bi li mogel Oče nebeški Marijo tako poveličati in njo tako ljubiti, ko bi njeno dušo omadeževal kak greh? Saj Bog samo greh sovraži. K sebi v nebesa ne vzame nobene duše, naj bo še tako sveta, pa ima vendarle kak madežek na sebi: prej mora v strašen ogenj vic, dokler se ne očisti. Bi li mogel torej dopustiti, da se ljubljena hčerka njegova omadežuje? Ne, moral in mogel je za to poskrbeti, da je vse življenje ostala brez najmanjšega madeža. Kaj pa Sin božji? Ali ni tudi njemu greh najbolj zopern? Saj se je ravno zato učlovečil, da, ravno zato je umrl strašne in grenke smrti na križu, da uniči greh! In Mati njegova Marija naj bi bila s kakim grehom omadeževana! torej njemu zoprna, njemu ostudna! Ne, to ni mogoče! Saj jo je kot mater iz srca ljubil in ravno zato moral obvarovati vsakega, tudi najmanjšega greha. In Duh sveti? Kaj ne, Marija je njegova nevesta. V Mariji je dovršil največji čudež ljubezni božje; iz njene krvi in iz njenega mesa je upodobil človeško telo samega božjega Sina. V Mariji so se torej godili nerazumljivi ču- deži ljubezni sv. Duha? In Duh sveti naj bi bil pripustil, da bi se ta sveti hram njegov omadeževal, oskrunil? Ne, kaj takega misliti nam ne dopušča verno naše srce! Zato ima prav sv. Avguštin, kateri pravi, da kadar se govori o grehu, se radi časti Gospodove na sv. devico Marijo še misliti ne sme.1) Smrtno ni mogla grešiti, ker bi se to protivilo onemu sovraštvu, katero je sam Bog postavil med njo in med satanom; pa tudi lahko odpustljivega greha ni mogla storiti, ker akoravno tak greh ne razdere prijateljstva z Bogom, je vendarle grd madež in o Mariji onda cerkev ne bi mogla reči: „Vsa lepa si, Marija, in madeža ni na tebi.“-) Cerkveni zbor tridentinski kar naravnost kot verski nauk trdi, da ,,je blažena Devica v vsem življenju tudi od najmanjšega greha čista ostala.“3) Taka čistost od najmanjšega greha bi pa nemogoča bila, ko bi v Mariji ne bila zadržana morebiti celo popolnoma iztrebljena tista huda poželjivost, katera v naši naravi še po sv. krstu ostane, iz greha prihaja in v greh nagiba. Ta poželjivost sicer sama na sebi ni greh;' vendar je pa nekak madež za dušo, ako se vzbuja in človeka nadleguje. Da device Marije taka poželjivost ni nikoli nadlegovala, ni sicer verski nauk, vendar je pa gotova resnica, katera se je v cerkvi vedno priznavala in se trdila v nauku o vsestranski brezmadežnosti Marijini. Saj so vedeli cerkveni učeniki, da se je morala Mati božja lesketati v taki neomade-ževanosti, od katere se za Bogom in Kristusom večja misliti ne more. Da, prav verjetna je tudi pobožna misel, da Marija sploh ni mogla grešiti. Tudi to prednost njena čast nekako zahteva, in prav lepo se ujema z verskim naukom, da nikoli tudi najmanjšega greha ni storila. Misliti si moremo, da ji je Bog zoper smrtne grehe dal poseben dar popolne stanovitnosti, zoper lahko odpustljive pa poseben dar neomahljive utrje-nosti v milosti. ‘) De nat. et grat c. 36 n. 42. ’) 1’rim. Vis. Pes 4, 7. !) Sess VI. can. 23. 3. Toda taka neomadeževanost za vredno hčerko Boga Očeta, za dostojno Mater Boga Sina in za ljubljeno nevesto sv. Duha še ni dovolj. Tej nedoseženi in nerazumljivi časti je morala biti primerna tudi njena notranja svetost, primerna obilnost vseh milosti, ker jedina milost v duši je podlaga ljubezni božje. Kolikor večja milost, toliko večja ljubezen božja; v kolikor večji milosti je kdo, toliko bliže je Bogu. Sedaj pa pomislimo: ali more Oče nebeški koga drugega bolj ljubiti, kakor pa Marijo, prvorojeno hčerko svojo? ali more Bog Sin koga bolj ljubiti, kakor pa Marijo mater svojoali more Duh sveti koga bolj ljubiti, kakor pa Marijo, neomadeževano nevesto svoj o? To je pa le onda mogoče, ako je v Mariji večja mera in obilnost notranje milosti in svetosti, kakor v drugih stvareh. Kavno tako pomislimo: ali more kdo bliže biti Bogu Očetu, kakor ljubljena hčerka njegova? bliže Sinu božjemu, kakor predraga mati njegova? in bliže Duhu svetemu, kakor izvoljena nevesta njegova? To je pa le mogoče, ako je v Mariji večja mera in obilnost notranje svetosti in milosti, kakor pa v drugih stvareh. Svetost in milost Marijina torej presega svetost in obilnost milosti svetnikov, angelov, tudi ono kerubov in serafov. Da, lahko trdimo, da mora svetost in obilnost milosti Marijine duše presegati ono vseh svetnikov in angelov božjih skupno vzetih. Vprašam, koga more Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti Duh bolj ljubiti: ali hčerko, mater in nevesto svojo, ali pa vse angele in svetnike skupaj ? Odgovor je lahak: Bog mora Marijo zavoljo pretesne zveze ž njo nad vse stvari skupno vzete ljubiti. Taka ljubezen je pa le mogoča, ako je v Mariji devici višja stopinja svetosti in obilnejša mera milosti, kakor pa v vseh stvareh skupaj, ker le stopinja svetosti in obilnost milosti je mera za ljubezen božjo. Kaj ne, sedaj bodemo pa razumeli, zakaj je angel Gabriel Marijo pozdravil z besedami: 3* „Ceščena, milosti polna!“') Zato trdi sv. Hieronim: „Drugim svetnikom se je milost podelila v omejeni meri, v Marijo pa je vsa polnost milosti vlita“2), in sv. Bernard pravi: „kakor se v morju stekajo vse vode, tako se v Mariji stekajo vse milosti.“ ') 4. Marija torej, ker je mati božjega Sina, je morala biti brez vsakega greha, nikdar ni smela biti omadeževana, pač pa polna milosti in sveta nad vse angele in svetnike božje: tako zahteva zdrava pamet, tako so učili cerkveni učeniki in verovali kristjanje vseh časov. Toda, kaj pa izvirni greh? YTerski nauk je, da smo v izvirnem grehu spočeti in rojeni vsi, karkoli nas je rojenih iz Adama, v katerem smo vsi grešili in izgubili prvotno posvečujočo milost božjo. Kaj pa Marija devica? Ali je bila ona tudi v izvirnem grehu spočeta in rojena? Ali torej tudi ona spočetka ni bila v milosti božji, marveč v skupnem našem pro-kletstvu ? Kaj ne, srce in um se zgražata, o Materi božji, o hčerki Boga Očeta in o nevesti svetega Duha misliti, da je bila kdaj v grehu, v nasprotju z Bogom, v sovraštvu ž njim, brez milosti in ljubezni njegove; ne, tudi v izvirnem grehu se ona ni mogla ne roditi, pa tudi ne spočeti! In zares, kakor bi sami modrovali, tako nas tudi nezmotljiva sv. cerkev uči. Saj so ravno pred petdesetimi leti papež Pij IX. razglasili kot versko, od Boga razodeto resnico, da je bila preblažena devica Marija po posebni milosti vsemogočnega Boga in zaradi zasluženja Jezusa Kristusa Zveličarja sveta od prvega trenutka svojega spočetja obvarovana prosta od vsakršnega madeža izvirnega zadol-ženja. Ta nauk je torej nov nauk, še le sedaj razglašen! Kako se more trditi, daje od Boga razodet? ali gaje Bog papežu Pi ju IX. razodel? To pa ne more biti, ker je razodenje z apo- ‘) Luk. 1, 28. ’) Sermo de Assumpt. ’) De laud. Virg. c. 7. stoli dovršeno in sklenjeno. Kako naj si tedaj to mislimo? Res, z apostoli je božje razodenje sklenjeno. Toda Bog ni vseh resnic kar jasno in z besedo razodel; marveč so nekatere resnice v drugih obsežene in se morajo še le tekom časa iz njih razpoznati in razviti. Pride namreč čas, ko nekateri dotično resnico spoznajo, drugi kot novo, torej nerazodeto pobijajo; borba nekoliko časa traja, dokler se ves nauk ne razbistri, in ne poseže vmes cerkev, katero vodi sveti Duh, da se zmotiti ne more, in določi resnico, kakor je razodeta. Tako je bilo z naukom o brezmadežnem spočetju device Marije. Po veri razsvetljen razum zahteva njeno popolno neomadeževanost in popolno svetost, ker je od vekomaj izbrana Mati božja; v tej zahtevi bi se mislilo, je obsežen tudi nauk, da je prosta tudi izvirnega greha, in koj od prvega trenutka polna milosti in svetosti. Kaj se je o tem v cerkvi učilo, preden so papež Pij IX. vprašanje končno in nezmotljivo rešili ? 5. Prvi vir razodetih resnic je sv. pismo. Kaj nam pove sv. pismo o brezmadežnem spočetju device Marije? Naravnost nam ne pove ničesar. Pač pa se more iz dveh njegovih trditev ta nauk sklepati. Prva trditev so besede, katere je po storjenem prvem grehu izgovoril Bog nad peklensko kačo: „Ker si to storila, bom postavil sovraštvo med teboj in ženo, med tvojim in njenim zarodom: ona ti bo glavo strla, ti pa boš zalezovala njeno peto.“1) S temi besedami nam Bog pokazuje na dva sovražna tabora: na eni strani je satan in njegov rod, na drugi je žena in njen rod. Od nekdaj se je pa razlagalo, da žena ifi njen rod sta Marija in Jezus. Po samih besedah božjih sta torej Marija in Jezus v popolnem sovraštvu s satanom in njegovo vojsko. To popolno sovraštvo pa izključuje možnost, da bi Marija le en sam trenutek v tem so- >) Gen. 3, 15. vraštvu nc bila, da bi bila le en sam trenutek na strani satana, v grehu; saj onda sovraštvo ne bi bilo popolno. Pa tudi z Jezusom se stavi v eno vrsto; to bi pa ne veljalo, ko bi ne bila vselej, tudi v prvem hipu življenja, na njegovi strani, nasprotna satanu, torej ne v grehu, ampak v milosti. »Sme se torej po pravici sklepati, da je s temi besedami Bog sam razodel, da žena, mati Odrešenikova, ne bo zadeta od prokletstva izvirnega greha. Druga trditev so besede angela Gabriela, ko je prišel Mariji oznanit, da bo Mati božja. Rekel je: „Češčena, milosti polna; blagoslovljena med ženami.“1) Marijo torej kot ,,milosti polno“ pozdravi sam angel vimenu božjem! Cerkveni učeniki so iz tega pozdrava Sklepali, da je v Mariji milost posebno obilna, nekako v neomejeni meri, ter se ji ne more odreč'\ nobena milost in v nobenem času, tudi ne v prvem hipu njenega spočetja; ampak se mora trditi, da ni bila nikoli v prokletstvu, nikoli v grehu, marveč brez madeža izvirnega greha in od prvega trenutka v posebni milosti in ljubezni božji. Toliko torej sv. pismo. 6. Kaj pa ustno izročilo, ki je tudi vir razodetih resnic. Slišali smo že, kako se je v cerkvi zmiraj trdilo, da Marija kot Mati božja in z vsako osebo v sveti Trojici pretesno zvezana mora ravno zavoljo tega dostojanstva biti brez vsakega madeža in polna milosti, da kakor po dostojanstvu, tako tudi po svetosti nadkriljuje vse angele in svetnike božje. Naj to prepričanje sv. cerkve še bolj dokažem. Učeni Passaglia, o katerem sem s početka govoril, je iz cerkvenih učenikov povzel one lastnosti, katere so oni devici Mariji pripisovali. Kar zadene njeno čistost od greha, so trdili, da je neomadeževana, nepokvarjena, neoskrunjena, nedotaknjena, brez vsakega zadolženja in sicer popolnoma v naj večji meri; kar se pa tiče njene svetosti, so učili, da je sveta, častitljiva, nedolžna, od Boga blagoslovljena ‘) Luk. 1, 28. 48. in z milostmi napolnjena, da je najsvetejša, najkrasnejša, Bogu najbolj dopadljiva, vsestransko prelepa, da je sama nedolžnost in svetost in čistost, da je popolnoma blagoslovljena, da je svetejša od najbolj svetih ljudi, bolj čista in sveta od angelov, za Bogom najbolj čista, Bogu najbolj slična in najbolj blizu. Tako cerkveni učeniki. Vprašam, ali se ne razvidi iz njihovih besedi, iz njihove slave, kako so prepričani, da na Mariji prav nobenega, tudi najmanjšega madeža ni? Pomislimo, da se Marija imenuje popolnoma neomadeževana; to bi se pa trditi ne moglo, ko bi bila vsaj v začetku omadeževana; tudi bi se ne moglo trditi, da je bolj čista od angelov, ko bi bil njen začetek z grehom omadeževan, saj na angelih nikoli najmanjšega madeža ni bilo. Ali torej nismo prisiljeni trditi, da so cerkveni učeniki tudi neomadeževanost device Marije od izvirnega greha v mislih imeli, akoravno tega niso z besedo povedali, ker se tedaj o tem še ni razpravljalo. Prepričanje sv. cerkve o brezmadežnem spočetju device Marije nam pa še bolj jasno in določno oznanja stari praznik na čast Marijinega spočetja. Vraznih cerkvenih knjigah grških, pa tudi slovanskih čitamo, da je bil že v petem stoletju v iztočni cerkvi praznik spočetja Marijinega od sv. Ane, njene matere in stare matere Jezusove. Iz devetega stoletja imamo več cerkvenih govorov za ta praznik. Tudi v za-padni cerkvi se je ta praznik zgodaj praznoval in sicer najpoprej na Španskem, potem pa še v drugih pokrajinah. Kaj pa iz tega sledi? Cerkev praznuje samo to, kar je sveto; ako se je torej praznovalo Marijino spočetje, je ta praznik dokaz za cerkveno prepričanje, da je spočetje Marijino sveto; sveto je pa le tedaj, ako je bila v tem prvem trenutku Marijina duša brez izvirnega greha, neomadeževana, v milosti božji, sveta. Spoznali smo vero prvih kristjanov, vero sv. cerkve v prvih stoletjih o popolni brez-madežnosti device Marije. Ni se pa nikjer naravnost trdilo, da je ona od prvega trenutka svojega življenja tudi brez madeža izvirnega greha, akoravno se vidi, da je ta nauk v onem o popolni in največji brezmadežnosti in svetosti obsežen, ter se iz njega lahko izvaja. 7. Tako se je tudi dogodilo. Pa kako? Leta 1140. so kanoniki lijonski na Francoskem hoteli praznik spočetje device Marije tudi v svojo cerkev vpeljati. Zoper to pa vstane goreči sv. Bernard ter pobija praznik, s praznikom pa tudi svetost Marijinega spočetja. Sedaj se prične prepir med cerkvenimi učenjaki in sicer v 12. stoletju o prazniku, da li se more pripustiti, v 13. pa o brezmadežnem spočetju device Marije sploh. Kot nasprotnika tega nauka sta po sv. Bernardu veljala najbolj glasovita učenika onega časa Peter Lombard in sveti Tomaž: ker je bil sv. Tomaž iz reda dominikanskega, je ves red dominikanski šel za njim in nauk pobijal. Zagovarjal pa je nauk frančiškan in sloveči učenik Duns Scotus in ž njim ves frančiškanski red. Tekom stoletij je borba rasla, v borbi pa se je nauk sam vedno bolj spoznaval in razumeval. S početka so premnogi mislili bolj na starše Marijine, kakor pa na Marijo samo, namreč na trenutek, ko je Bog vdihnil dušo v Marijino telo, ter je po svoji dobroti in po zasluženju Zveličarjevcm tej duši podelil posvečujočo milost in jo s tem obvaroval izvirnega greha koj v prvem hipu, ko jo je ustvaril in v Marijino telo vdihnil. Vkljub tem znanstvenim prepirom med učenjaki se je praznik Marijinega brezmadežnega spočetja vedno bolj širil. Rimski papeži znanstvenega prepira sicer s početka niso za-branjevali, vendar so pa dejansko pokazali, da so naklonjeni nauku o brezmadežnosti device Marije tudi od izvirnega greha. Že Sikst IV. je podelil odpustke onim, ki so opravili cerkvene molitve na čast Marijinega brezmadežnega spočetja (1. 1472) in ki so se praznika samega udeleževali (1. 1476). Škotje zbrani na tridentinskem vesoljnem zboru niso sicer tega nauka določili za verski nauk, pač pa so slovesno izjavili, da govoreč o iz- virnem grehu nikakor ne mislijo na brezmadežno devico Marijo božjo Porodnico. Pij V. je zapovedal, naj se ta praznik sprejme po vseh cerkvah celega sveta. Pavel V. je (1.1616) strogo in pod cerkvenimi kaznimi prepovedal v pridigah in sploh javno zatrjevati, daje bila devica Marija v izvirnem grehu spočeta. Kmalu potem (1. 1622.) je Gregor XV. to določbo tudi na zasebne pogovore razširil. Gregor XVI. pa je dovolil, da se je pri sv. maši v prefaciji smelo reči: „v tvojem brezmadežnem spočetju“ in lavretanskim litanijam dodati naziv: „Kraljica, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas!“ To ravnanje papeževo je silno imenitno! Ko bi bil nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju kriv nauk, morali bi se mu upreti, ga zabranjevati, ne pa tako pospeševati. Gerkev sicer med pšenico trpi mnogo ljulike, kar je pa zoper vero ali nravno življenje, tega ne potrdi nikoli, ne molči in ne stori. Tako se je naš nauk od dvanajstega stoletja do Pija IX. razvijal, razjasnjeval, razširjal, utrjeval, dokler ni popolnoma dozorel in zmagal. 8. Pojdimo vduhu nazaj do papeža PijaIX.. ki so od svojih mladih nog prečisto devico Marijo prav posebno častili, ter si polni zaupanja v njenem svetišču v Loreti kot mladenič izprosili zdravja v nevarni bolezni. Leta 1849. so pisali na vse škofe celega sveta in jim povedali, kako so že do njihovega prednika papeža Gregorija XVI. in do njih samih prihajale prošnje od vseh pokrajin sveta, naj se nauk o brezmadežnem spočetju device Marije razglasi kot verski nauk. Rekli so, da jih te prošnje neizrečemo vesele in da tudi sami od začetka svojega vladanja na to mislijo, ter Boga v goreči molitvi za razsvetljenje prosijo. Oznanili so škofom, kako so naložili zboru kardinalov in cerkvenih učenjakov, naj to vprašanje, katero so sicer najbolj učeni možje znanstveno že dovolj razbistrili, vendarle še enkrat vsestransko prouče, pre- iščejo in svoje utemeljeno prepričanje njim predlože. Naročili so škofom, naj v vseh škofijah zapovedo posebne molitve, da bi sv. Duh vse do takega končnega sklepa pripeljal, kakršen najbolj pospešuje čast božjo, proslavo device Marije in zveličanje vojskujoče cerkve. Nujno so škofe prosili, naj jim kmalu razodenejo svoje misli v tej zadevi, pa tudi misli, vero in željo duhovnikov in vernega ljudstva. Po vsem svetu se je molilo, naj bi Bog sv. Očeta v njihovi nameri potrdil, da bodo v prekrasni venec na glavi device Marije še to prelepo in nežnoduhtečo cvetko vpletli. Od vseh strani so prihajali sv. Očetu jako povoljni odgovori. Razen treh, štirih Škotov so vsi soglasno izpričevali, da je katoliška cerkev ta nauk vedno verovala in da je obsežen v njenem ustnem izročilu. Ker so škotje tako poročili, in je tudi zbor učenjakov isto dokazal znanstveno, so spoznali sv. Oče, razsvetljeni od svetega Duha, da je stvar dozorela in da je čas, naj bi se ta resnica kot razodeta, kot verska, vesoljnemu svetu naznanila in verovati zapovedala. Da, ravno pravi čas je bil, da se ta nauk kot verski razglasi. Minulo stoletje je bilo jako bolno. Uživanje telesno, neizmerno, prepovedano se razširja, taji se božanstvo Jezusovo, taji se izvirni greh in strahota greha sploh, taji se potreba odrešenja v tesni zvezi z Gospodom Jezusom in v podložnosti do njega, pobija se cerkvena in državna oblast. Kje je zdravilo zoper to grozno bolezen? Prav gotovo v živi veri na brezmadežno spočetje device Marije. Ako ta nauk verujem, trdim obstanek izvirnega greha, trdim potrebo odrešenja, trdim božanstvo Jezusa Odrešenika, trdim gnjusobo greha, trdim utemeljitev cerkvene oblasti po samem Bogu Jezusu, kateri se mora vsakdo podložiti, kdor se hoče zveličati, trdim tudi veljavnost posvetne oblasti, katera na cerkveni sloni. Tega leka je svet potreboval, in Pij IX. so mu ga dali. To se je zgodilo 8. decembra 1.1854. Sveti Oče so v Rim povabili vse škofe širom sveta. Tega dne sc je v sikstinski kapeli v Vatikanu okoli sv. Očeta zbralo 54 kardinalov, 42 nadškofov in 92 škofov. Točno ob devetih so se začele peti litanije vseh svetnikov in velika procesija se je pomikala po Konstantinovih stopnjicah v cerkev sv. Petra, katera je bila kar natlačena, akoravno obsega nad 60.090 ljudi. Pred altarjem, v katerem se shranjuje presv. Rešnje Telo, dokončajo sv. Oče litanije in gredo v procesiji k velikemu altarju nad grobom svetega Petra. Ko so se odpele cerkvene molitve na čast Matere božje, začnejo sv. Oče sveto mašo. Kvangelij se odpoje v latinskem in grškem jeziku; in sedaj se približa skrivnostni in pomembni trenutek, v katerem se ima nauk o brezmadežnem spočetju razglasiti kot verski nauk. Vse umolkne in gleda na sv. Očeta. Pet škofov stopi prednje in jih v imenu vsega krščanstva prosi, da naj omenjeni nauk določijo in vsemu svetu oznanijo kot verski. Sveti Oče odgovore, da jih ta prošnja neizrekljivo veseli, ker je po njihovem srcu, da pa hočejo še enkrat skupno z v vsemi Škoti in verniki sv. Duha na pomoč poklicati. Pokleknejo in zapojejo: „Pridi, sveti Duh!"; tudi škofje in verniki padejo na kolena in po vsej cerkvi doni petje in molitev za pomoč sv. Duha. Sveti Oče vstanejo in stoječ na svojem prestolu kot namestnik Jezusov, kot učitelj in pastir vseh vernikov razglase vpričo vernikov zbranih od vseh krajev sveta v cerkvi sv. Petra, da je nauk o devici Mariji brezmadežno spočeti od Boga razodet, torej verski nauk, katerega morajo verniki čvrsto in stanovitno verovati. Sedaj zvonovi zazvone in topovi zagrome, da so vsi ljudje po Rimu zvedeli, kaj se je v cerkvi sv. Petra dogodilo, in kako pomenljiv je ravno ta trenutek. Pri sv. Petru pa po sv. maši zopet vsa cerkev veličanstveno zapoje slavnostno pesem Te Deum laudamus. Zvečer je bilo vse mesto prekrasno razsvetljeno, tudi najmanjše in najbolj borne kočice ni bilo brez lučice. Enako veselje je oživelo povsod po svetu, tudi po svetu so bila tega dne katoliška mesta razsvetljena. 9. In kako je od tega časa tekom petdeset let češčenje preblažene device Marije napredovalo! Saj soje pospeševali tudi papež Leo XIII. Koliko okrožnic so razposlali po svetu, v katerih nas vse spodbujajo, da devico in mater božjo Marijo častimo posebno z molitvijo svetega rožnega venca. Razširila se je prelepa pobožnost meseca majnika, vpeljala ona meseca oktobra. Koliko tisoč mladeničev in deklet Marijo časti kot svojo mater, priproš-njico in gospo po naši škofiji, po vsi Avstriji, po vsi Evropi, po vesoljnem svetu! In glejte, tudi Gospod Jezus se bolj srčno ljubi, bolj ponižno in v bolj globoki veri moli in časti posebno v presvetem Rešnjem Telesu. Ali ni res, da ravno častivce brezmadežne Gospe neka skrivnostna moč vleče pred tabernakelj, vleče k mizi Gospodovi? Strah pred grehom se množi, zato se pa tudi sv. zakramenti mnogo bolj prejemajo, kakor pa pred petdesetimi leti. Res je pa tudi, o strah in groza, da brez-vernost in hudobija tudi raste. Za Gospoda Jezusa nečejo več znati: proč mora iz šol, proč iz družin, proč iz držav! Hujše preganjanje besni sedaj po Francoskem, kakor pa je divjalo za poganskih rimskih cesarjev! Tudi po Nemškem laži-znanost božanstvo Jezusovo pobija. Na Nemškem, posebno pa na Francoskem že tisoči in tisoči niso več krščeni! Svet se zmiraj bolj na dvoje cepi: v sredi je Gospod Jezus in brezmadežna devica Marija, na eni strani so njuni sovražniki, na drugi pa njuni zvesti častivci. Kam hočemo mi Slovenci? Ali hočete zatajiti Jezusa, zatajiti brezmadežno devico in mater njegovo Marijo? Ne nikakor ne; kaj ne, mi se oklenemo brezmadežne device Marije, oklenemo njenega sina Jezusa Kristusa, edinega našega Zveličarja, oklenemo sv. katoliške cerkve, postavljene in pooblaščene od samega Sina božjega in katera edina uči vso resnico in kaže pot do časne in večne sreče, oklenemo sv. Očeta Pija X., kateri imajo kot prvi namestnik samega Jezusa nad nami naj višjo moč in oblast! Da, bežati hočemo pred vsemi onimi krivimi preroki, ki z besedo, s peresom, po društvih zaničujejo in grde sv. Očeta, zaničujejo in grde sv. katoliško cerkev, zaničujejo in grde Gospoda Jezusa in brezmadežno mater njegovo devico Marijo! Mladeniči in dekleta, do Vas se še posebej obrnem, Vam prete naj večje nevarnosti, nevarnosti za nedolžno, čisto in trezno življenje! Kaj ne, saj hočete vsi ostati sramežljivi, ostati čisti na duši in telesu, ostati vsi vedno trezni in zmerni: oh, onda, prosim Vas mladeniče, pribežite v izobraževalna društva, v Marijine družbe, prosim Vas, dekleta, pribežite pod zastavo Marije, device, brezmadežne, da se pod njenim varstvom obvarujete v krščanski poštenosti. Posebno letos skrbimo vsi, da bomo Marijo poveličevali z molitvami, poveličevali z besedo, poveličevali s posnemanjem njenih čednosti, poveličevali v odločni borbi zoper vse hudobije, posebno zoper nečistost in nezmernost, pa zoper vsakovrstne krive preroke, sovražnike Jezusa in Marije. V ta namen prosim Boga, naj pride nad Vas blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in sv. Duha, ter naj ostane vedno nad Vami. Amen. V Ljubljani zadnjo prcdpepelnično nedeljo 14. svečana 1904. f Anton Bonaventura knezoškof. 10. I\nfonitt£ SBonauenfurct burd) $ottcs nitb bes apojtoftfcfjeu ^htpfes $uabeu ^ürftßifdjof po» jtatöadj nlleu (Oliuiliiijcn feiitcr tlunclc /rirteii, fjcil nnii Scgcit umi nufmtu i)cmt mii> ijcilnnk Mus Cliriftns! ®aS laitfeitbe Cyaljr tft ein ©uabeujaf)r. S o nt mit bcr Ijeiligmadjenbeu ©nabc auSgeriiftet cjetuefen nttb bie ganje fatfjolifdje 2£e(t fcierit baS fiinfjig^ uitb jmar burd) bie ©iitc ber 2ldmad)t ©otteS mtb jäfjrige Jubiläum bcr SBerfiiubigtmg bež ®ogmaS «on int £nitblid auf bie 3>erbieitfte ^efit Gfyrifti, bež C£rlö- bcr iinbcftecfteii (ühnpfäugniS ber feligfteu Jungfrau fer» bcr ganjen 9JJenfd)ljeit. 9J?aria. Xiefe l)öd)ft luidjtige Setjre nun ift ant 8. De= 2£aS bcbeutet baS äöort: bie nnbcffcrfte ©nt= jembcr 1854 uont I)(. ^atcr ^3itt§ IX. ber ganjen pfängniS IRariaS? Qft ÜUiaria üieCfeidjt auf eilte bei SBclt a(S ©taubenSfatj oerfünbet morbeit. beit 2)?cufd)eti mtgeiüöljiilidje SBeife itt’S ^Dafein ge= SBeit bie £el)re üoit ber uiibefledten Empfängnis treten? 9iein, bie§ luirb üoit ber feligften Jungfrau -JJJariaS fiir baS gattje ©laubeuSlebett, namentüd) itidjt behauptet; beim iit biefem fünfte uutcrfdjcibet in nuferer geit, in tuetdjer bie uugliicffelige Sog- öou= fie fidj gar nidjt üon beit übrigen ß’inbern (SüaS. 9iombe)ueguitg eittftaitben ift ltnb fogar bie ©ottfyeit sJ?im, maS tuiö ntait bnrdj biefe SSeljauptuug fagen? Sfjrifti üoit ganjen Streifen bcr 23ebölferung ge(eu= ®cr SQieitfd) beftet)t aus £eib ttnb ©ecle. 2)ie gitet mirb, ooit ber größten ÜBebeutnug ift, fo moöeit ©eele eines jebcn 9J?enfd)eit fotnmt unmittelbar ans mir bicfelbe etiuaS genauer erörtern, einige $olge= ben .Stäuben ©otteS, luirb beut meufdjlidjeit Seibe bei fäfje baraitS ableiten uitb uitS 51t einer redjt eifrigen bcffen erfteu (£ntftet)en eingegoffen uitb mit bemfelben ^Beteiligung an beut Jubiläum begeiftern. jur iitnigfteit £ebeitSgemcinfdjaft ücrbuitben. ÜSBeil nuit ade 9Jienfd)eit iit 31bam, ibreut gemeinfanteit $ater ^ 1111b «Raupte, gefüitbiget fabelt, mirb in 5°löe ber iöctrad)tcti mir juttädjft bie SBitrbe 9HariaS. ?(bftainmnng tioit il;nt unb burd) biefelbe biefe ©iiitbc Sie ift bie 9)htttcr $efn, uufereS @r(öferS. Sn SefuS faiut ifjrett folgen au ade ■Jladjfommcit übertragen, mm fiitb jmci üollfoinmcite Naturen: bie göttlid)e öou ifjueit geerbt; baS fjeifjt, bie «Seele, meld)c gleich unb bie nteiifdjüdje, jebod) nur eine ^erfoit, uitb bei itjrer ©rfdjaffuitg tiadj bem itrfpritng(id)eit ^(ane jmar bie göttlidje ^ßerfott, luegfjalb SefitS magrer ©otteS mit bcr Ijeiligmadjcnbcit ©uabc auSgerüftet ©ott, ttnb il'taria als feine -Bhitter mal)rl)aftig ©otteS mcrbcit follte, mirb oljite biefe ©uabc erfdjaffcit uitb Butter ift. 5nr gläubige (Sfjrifteit ift biefe 21>al)rl)eit bem Seibe eiitgel)aitdjt, alfo in einem 3uftaube, ber fcljr ftar nub felbftberftäublid); ebeitfo Har nttb felbft= itidjt tiad) bem Söiöeit ©otteS, fomit fiiubfjaft ift nub uerftänblid) ift 9ftariaS auf bcr ©ottcSmutterfc^aft ge= beit bie 9J{cnfd)l)eit burd) bie Ükrfünbiguug in Slbaiit griiubcte SBiirbe unb (£rl)abeul)cit. felbft ticrfdjulbet l)at. 2tlS SDhitter beS ©ol)iteS ©otteS feiner nteitfd)= 9J?aria nun ift baüoit ausgenommen unb 001t liefen Natur nad) ift fie ju biefem ©oljuc iit baS biefem ©ott ncrljafjteu ©iiitbcnjuftaiibc gleid) im iitnigftc SSermanbtfdjaftSöcr^äftniS getreten; ja, if)r erfteu Slugeitbüde iljreS XafeinS bcmatjrt geblieben, als Butter mar bcr ©ofjit ©otteS fogar uutertait.') S^re ©eele uäntlidj ift g(eid) bei ber ©rfdjaffung 2,51. 2(ls 2J?utter bes ©oljtteS ©otteS ift fie and) ju ©ott 93atcr iit eiit fcfjr innige» SjerljältuiS gefontmen; bettu biefelbe Ificrfon ift ©oljit ©otteS be§ ŠBatcrS nadj itjrer göttlichen unb ©oljit SPtariaS nad) iljrcr nteufdjlidjen Statur. 2(u SJtaria founte nnb ntujjte beSljalb ©ott SSatcc ciit gaitj befoubereS SEBoljlgefallett ^abeit, tueSluegen cr SJiaria bitrd) SDcitteifung ber fjeiligntadjenbett ©itabe gleidjfant jur Sodjter aitge= ttontmen (jat. Uub »ute jart ift erft baS $erl)ältuis SKariaS ju ut Ijl. ©eifte, ber bnrdj feilte 2(((mad)t iti iljrent ©djofje beit Seib be§ ©rlöferS gebilbet (jat. Safiir (jaben tuir ntcnfdjlidjcrtueifc feittett aitberett SlnSbrucf alS bett eitter 93raut beS tjeiligeit ©cifteS. Sftaria ift alfo Sodjter be§ fjitnntlifdjen 23aterS, Sftntter beS göttlidjeit ©u()ttc5, ŠBraut bež Ijciligctt ©cifteS! SBeldjc SBiirbe, tucldje ©rljabeitljcit! ®eiit SJtenfcf), fein ©cfdjöpf ift mit i(jr ju uergleidjen, iiber a((e ift fie (jodj erfjabetr. ftirdjcufdjriftfteder tteitnett i^re Söiirbe fo unattSfpredjlidj uub nube-greiflidj, tuic ©ott fetbft. 2. SBegett biefer ttitbegreiflidjen SBiirbe fjat bic heilige fiirdje ju aöeit feiten gelcljrt uub geglaubt, SJiaria fci fititbeitloS, tnafelloS. ©nuägen tuir biefe Folgerung genauer. SJtaria ift bie öie(ge(iebte, erftgebonte Sodjter be5 himmftfchett Leiters. SBäre ttitit biefcS iitttigc SlerljältniS möglich, lüC1IU 2D?aria mit irgettb einer ©iiitbc, fei e5 attdj mit ber geriitgfteit je beflecft getuefett luäre. ©ott (jafjt itidjtS fo fetjr, a(5 bic ©iiitbc. SJcag eine ©ee(e bei ihrem (Eintritte iit bic ©tuigfeit nodj fo tjodj begttabigt feilt, fic fattti itidjt jtt ©ott iit beit fmnmel, lueutt fie uttr mit ber geriitgfteit ©iiitbc beflecft erfdjciut, fie littifj iit’S SfeiitigitugSfeucr. .Stätte ttitii ©ott ciuc fofdjc ÜBcflecfititg SJtariaS jtt= (affen füittten? Stie ttitb nimmer! SOJaria ift bie luuttberbare SJhttter be5 göttlichen ©ohneg. 2(udj ifjnt ift uidjtg fo feljr uertjafjt, a(5 bie ©iiitbc. ©crabe be5(ja(b ift er SDtcnfdj geiuorbctt nnb ift ant ftrcuje geftorben, um bie ©iiitbc nnb itjre ju uerttidjtcit. Uttb SJtaria, feilte ÜOhitter, fällte mit irgeitb einer ©itnbe behaftet uub fo iljnt uerljafjt getuefett feilt? ©r foitute uub ntitjjte fic baoou be= tuafjren. ©itbliclj ift 9J tari a bie vielgeliebte SBraut be5 heiligen ©eifteS. 3u SOZaria uolljog er auf eine ttit5 uitbegreiflicljc, Ijöft luuttberbare äöeife bie gröfjteu ©etjeimniffc ber Siebe ®ottc§. Uttb SOtaria fodte irgettb luaittt fiinbljaft gctuefeit fein? 2Bie (jättc ber heilige ©eift alsbamt biefe befottbere Siebe i(jr er= »ueifeit föitnen. Db ihrer SBiirbe, ob i(jrc5 iuttigftett ÜjerljälO niffcS jur (jeiligfteit Sreifaltigfeit mufjte SJtaria uoit jeber ©iinbenntafel frei getuefett fein, ©o (jat bie heilige Širclje immer bafür gehalten. Sen ©lattbeit feiner 3eit briieft ber (jeifige 2luguftiuuS iit ber 23e= Ijauptung aus, bafj matt an SJtaria itidjt beitfett biirfe, lucttit uoit ber ©iiitbc geffirodjen luirb.1) SaS 23ege(jett eitter Sobfiittbe fdjliefjt fdjott jette befottbere 3ciitb= fdjaft au8, bie jiuifdjcit iljr nnb beut ©atan ttadj beut unfehlbaren 2(uSfprudje ©ottes befielen fodte. 9)cit einer läjjlidjeit ©itnbe uerträgt fic() itidjt ber Sobfprttdj ber Jdirdjc auf SJtaria: „©attj fdjött bift Su uub feitte SJtafel ift an Sir.'*2) Sie allgemeine Kirdjenucrfamiitluitg uoit Orient ftcllt als einen ©lattbeitSfan Ijin bie SMjauptuitg, SJtaria fei iit iljrcnt gaitjett Sebeu and) uoit ber geriitgfteit ©üitbe frei geblieben.3) ©ine foldjc IKeittheit iit SJtaria luäre jebodj faimt, ober gar itidjt möglich getuefeu, tueitit iit SÖfaria itidjt attdj jene 33egierlidjfeit Ijiutaugeljalteit ober uicdeidjt fogar gattj anSgelöfdjt luorbett luäre, bic in ttttS andj nadj ber Saufe bleibt, auS ber ©iiitbc flammt uttb jttr ©iiitbe führt, ©ie ift jiuar feine ©iinbe, eilte SJtafel ift fie boclj. Siefe Seljaujitung, bafj 9Jcaria nie uoit irgettb einer üiegitug ber böfett 23egierlidj= feit belöftiget luorbett fei, ift jtuar feitt ©laubenSfatj, ift jebodj ltujiueifelljaft tualjr, ba foitft in SJcaria jette allfeitige SJtafedofigfeit nidjt begriffen iuerbeit föunte, lueldje uoit ber Širclje ju allen feiten geleljrt uttb uoit beit ©läitbigeit attdj ju allen 3citeu freubigft geglaubt luirb. 3a, glaubtuiirbig ift fogar bie fromme Meinung, bafj SJtaria überhaupt itidjt fiiubigcu foitute. ‘Siefen SSorjttg fdjeiitt iljre ÜSiirbe ju uerlaitgcit, nnb er ftimntt fcljr fdjöit übereilt mit ber uoHfoutiitcneit ©iiubenlofigfeit SJfariaS. ©egen bic Sobfiittbc ift *) De nat. et grat. c. 36. n. 42. ’) ^otjcitl. 4, 7. ') Sess. 14. can. 23. ‘Diaria oott ©ott burd) bau ©uabcugefdjeitf bet fort mäßrcitbcn ooßfomineiteit 93efjarrlic£)feit mtb oon bet läftlidjeit ©iiube burd) bie ©nabe einer nnerfcl)iitter= lidjeu 23efeftiguitg int ©itteit bemaßrt morbcit. 3. Slßeiu bie itubegreiflid) t)ot)e 335ürbe Dlaria? erforbert uid)t nur eine aflfeitige unb ooßfomnteite @ititbeu= unb Dlafeßofigfeit, foitbern aud) bie größt= mögtid)fte giiße ber inneren ©nabe unb .vteiligfeit. öd) frage, fattn beim ©ott Skater irgenb ein ©efdjöpf itteßr lieben al? Dlaria, feine erftgeborne Todjter, ©ott ©oßit jentanben meßr als feine teuere Dlntter, ber ßeilige ©eift jentanben utet)r al? feilte rcittftc, nitbcfledte Sörant? ‘Dieiit, e? ift itid)t möglicß! Sluit, moooii l)äugt bie Siebe ©otteS ab? Slur ooit ber inneren ©nabenfüllc, nur biefe ßat einen 2Bert in beit Singen ©otteS: foßte nuit Dlaria oon ©ott über alle aitbereit ©efdjöpfe geliebt merbcit, fo tunkte and) il)re ©nabettfiilXe jene ber übrigen ©efeßöpfe iibertroffeit l)aben. öd) frage, mer toirb itn .ftinttncl bent breieinigen ©ott am uädjftcit fein? Sficßt mar, Dlaria mirb il)iit oor allen aubereu ©efd)öpfen am itäd)ften feilt miiffeit, bettit fic ift ja int iitnigftcu 23erßältitiffe 31t beit eiu= gellten s$erfoiteit ber allerfjciligfteit Treifaltigfeit. SEßoöoit ßäugt jebodt biefe größere ober geringere Släße oon ©ott bem £>errtt ab? ©iit^ig unb allein oon ber inneren ©nabenfiifle. daraus folgt, baf) bie ©uabcitfüllc 50cariaS jene ber übrigen ,£)iutuiel?bc= mol)iier übertreffen titüffc. Öa, mit beit ©eifte?geleßrteit föuiieit mir be= fjanpteit, baf3 bie ©nabeitfüße Dlaria? größer fei, al? jene aßer ^eiligen unb ©itgel sufantmengeitommen, ba ja ©ott Dlaria nte^r lieben muff, al? alle übrigen )pimmel?bemoßuer snfamttteugeuomtiteit. Öeßt mirb uns uod) tlarer ttub bebentuug?üofler ber ©ruf) bc§ ©ttgel? an Dlaria erfdjeiiten, ber ©ruf) näntlid): „©egriifjcft feift Tu, ootl ber ©naben".1) Te?ßalb behauptet and) ber 1)1. ^£>ieront)tttuS, beit übrigen ^eiligen fei nur eilt begrenztes Dlajj oon ©naben erteilt, in Dlaria jebod) fei bie $üße aller ©itabeit äufammeiigefloffeti,2) unb ber 1)1. 23crtißarb l) üuc. 1, 28. ’) Sermo de Ass. fprid)t: „mir im Dieere alle ©cmäffcr §itfaiitiiteit fließen, fo in Diaria alle ©itabeit".1) 4. Dlaria mußte alfo mcgeit ißrer nnbcgreiflidicn Söitrbe füubeitlo? unb ootl oon ©itabeit gemefeit feilt. Dun entftcl)t bie mid)tige Örage: luar Dlaria and) oon ber ©rbfitnbe frei? ©? ift ein ©laitbenSfaü», baf3 mir alle mit ber ©rbfiinbe behaftet iit bie Söelt tommeit. Unb Dlaria? 2£ar fie beim 23egiitu ißre? Tafcin? gleid) im?, ein ®inb bc? ,3orne? ©otteS ? Sieht, nufer d)riftlicße? ^erj fträubt fieß 011311= neunten, baß Dlaria menigfteuS beim erfteu 23egitm if)reS Seben? mit ber ©iiube behaftet, ©ott üerßaßt, bent böfeu ©eifte untertau gemefeit fei. Unb rid)tig! 23?au nufer SSerftaub unb ttitfer tpers ermartcit, baf3 ift 0011 ber &ird)e oor 50 öaßrcit fogar al? ©laubcn?= faß oerfünbet morbeit. 9(ber: l)at beim ^iuS IX. eine neue, befoitbcre Offenbarung erßalten, ift beim bie Offenbarung mit ÖefttS unb beit 21pofte(it uidjt abgefcßloffen ? Öatooßl; jebod) iit ber Offenbarung fiub einige Seßrcit gaii3 flar auSgefprodjen, aitbere tiid)t fo bcutlid) mtb flar, fonbern meßr bttnfel unb in aitbereit enthalten. Dlit ber 3eit fameit bie ©laubigen bat)iu, baf) c? ißncit fd)icu, in biefent ober jenem auSbriicflid) gcoffeit barten ©laubeu?faße fei and) biefe ttub biefe Seßrc enthalten; auberc bejmeifelteit bie Öolgerimg 1111b nun cutftaub eine gemiffe Unficßerßeit, bie ©eleßrteu teilten ißre Sluficßten, inbem ein Teil bie Folgerung 31t bemeifeit, ber aitbere 311 befäntpfeit fid) bemiißete. Ö« biefent (Streite marb bie augefod)teiie Seßre uaeß unb 11 ad) tiefer begriinbet, flarer anSgebritcft, 001t Dliß= oerftiiiibniffeit befreit: 3itr reißteit ^eit griff bie 0011t ßeiligctt ©eifte geleitete, be?ßalb nnfet)lbare Äirdie ein, entfdjieb beit ©treit unb oerftinbetc fraft ißrer iljr oon ©ott gegebenen 38oümad)t, meld)e 9(ufid)t bie richtige iit ißrent ©laubeimfd)aße enthalten fei unb fontit 0011 allen ©ßrifteu gläubig angenommen toerbeu tniiffe. Tabitrd) mürbe ber ©eleßrtenftreit abgefd)loffen, ba? Tu ulet ber ltiifid)crl)eit oerfeßmanb, unb ber rußige, ftdjere 23 e fit) ber SBaßrßeit erfreute bie .'Derzeit. Tiefen ©utmidelititg?gang maeßte and) bie Seßre 0011 ber unbefledteu ©tupfängni? Dlaria? burd). *) De laud. Virg. c. 7. 5. Dic nott @ott geoffenbarten SBaljrfjeiten ftttb in jmei CncHett Ijiuterlegt: in ber ^eiligen ©djrift uub in ber münblidjeit Ueberlieferung. Sft mm meuig= ftenS in einer biefer Duelle audj nufere fiel)re menig= fteitS buufel, »nie im Meinte enthalten? fragen mir äuitädjft bie Zeitige ©d)rift. Siiten flareit seibe, jmifdjett beinern uub itjrein ©auteit nnb fie tuirb bir ben Äopf vertreten."1) Unter bem Sßeibe nnb iljrem ©amen mürbe immer ber (Erlöfer mit feiner ÜDhitter üerftaitbeit. ^mifdjeit bem (Erlöfer unb beffeit ÜDlutter einerfeitS nnb jmifdjeu bem SSerfiiljrer unb feinen ?Int)äugeru aitbererfeitS mirb »ou_©ottjeIbft eine öoHfontmeue ^eiubfdjaft auge= fiinbet. Der (Erlöfer uub beffeit Wntter merbeu in biefer ^etnbfcfjnft gait^ gleid) ’geftedt. Der (Srlöfer nun, meil ©oljit ©otteS, luar nie unter ber ©emalt ©atatiS, nie I)at er bie aöergeringfte ©iiube begehen fönneit, and) non ber (Erbfiiitbe founte feine nteitfcl) lid)e ©eele nie beflecft morbeu fein: meil nun 9)iaria i()m in ber ^einbfdjaft gegen ©atau ganj gleid) gefteHt mirb, fo fanit mau bod) baranS fdjliefjeu, audj fie fei nie unter ber Söotmäfjigfeit ©ataitS geftauben, nidjt einmal im erfteu Wugeitblicfe iljreS DafeiitS uub ntufjte fomit and) tioit'ber ISrbfiiube bemaljrt morbeu fein. 3(u 5>ueiter ©teile ift ber ©rufj beS ©r^eugel» ©abriet an SJfaria: „ ©egriifjeft feift bn, und ber ©naben!"*) 2BaS bebenteu bie SBorte: „ uod ber ©nabenw ? sJiidjt maljr eine tyüüe tum ©naben, uou meldjer feine ©nabe auSgefdjloffeu luerben barf. &>üre jebod) äRarta in ber ©rbfüube empfangen, beim 93eginn ifjre-ö DafeiitS gttabenloS gemefeit, mürbe niol)l biefer ©ruf? „uoll ber ©naben" il)r uou ©ott gefdjirft, uom (Engel gebracht auf fie gepafjt t)aben ? (Es fdjeiut, bafj nidjt; hingegen fdjeiut eS, bafj er bie (Empfängnis oljne SJJafel ber (Erbfiiube einfdjliefjt. ') Gen. 9, 15. •) Suc. I, 18. ©o fonimt uns uor, bie Ijeilige ©djrift ent Ijalte bie Offenbarung ber uubeflerften (Empfängnis, jebod) gauj fidjer fiub mir nidjt. 6. ©eljeit mir jur jmeiteu DffeitbaruitgSqudle, jnr münblidjeit Uebertieferung. 3.1'ir tjabeu fdjoit gehört, bafj ooit ber föirdjc 511 aßen feiten einerfeitS eine uöllige 9)iafel= unb ©itubeitlofigfcit iVJariaS, anberer= feitö iljre (jödjfte SJegitabigung auSgefprod)ett unb geglaubt mürbe. äBeitit mir in beit ©Triften ber &irdjeiilel)rer uadjforfdjeit, luerben mir in beitfelbett über SOJaria folgenbe SBeljauptungcu fiubett: fie fei ganj mafelloS, linüerfetjrt, unberührt, unbefledt, ganj rein, fo bafj bie Leiter jebe 93iafel einer ©iiitbe non il)r auSfdjlicfjen; ferner mirb non cbcit= beitfelbeit behauptet, fie fei t)ei(ig, uereljtungSmiirbig, utifdjulbig, uou ©ott gefegitet uub mit ©itabeit er= füllt, ja, fie fei bie tjeiligfte, reiufte, ©ott mof)lge= fättigft, gauj nnb gar Ijeilig, anmutig uub fd)ön, ^eiliger als alle ?Jieufd)eit, reiner als bie ©itgel, überhaupt fanit 50iaria§ 9ieinf)eit uub ,'pcilig!eit ooit beitfelbeit nie genug gepriefeu merbeit. 2Öeitn and) ooit beit Tätern il)re ÜKeint)eit ooit ber 9Jfafel ber Gfrbfiinbe nidjt Kar unb bireft auögefproctjen mirb, fdjeiut beim biefe Uieiuljeit in ben obigen SBetjaupt uiigeit nidjt mit eiitgefdjloffeu 511 fein unb fidj att-3 beit= felbeit mie uou felbft jn ergeben? Die Slitfidjt ber ftirdje ergibt fici) nodj flarer au» ber redjt friilj^eitigeit (Siufii^ruttg be» 3efte-5 ber (Stitpfäugiti» 9Äaria§ uub jmar im Oriente fdjoit öor bem fünften Saljrljuuberte, im Deeibeitte etmaS fpäter. Dinn, ma§ mirb in ber ftirdje gefeiert? 9iitr ba§, ma§ Ijeilig ift: fomit erljellt au» ber $eier ber CSntpfängiii» iUaria«, bafj bie ftirdje uou ber .^eilig-feit biefer (Empfängnis überzeugt mar. 7. ©o uerljielt es fidj bis 51111t jmölfteit Saljrtjuu berte, bis 51t beit 3eiteu beS Ijeiligeit s43erutjarb. 3u beu beibeit ©laubcuSqueßeu, itt ber ©djrift unb Dra= bition, mar oon ber unbefledten ©mpfättgniS 9Raria§ auSbriidlidj feilte 9iebe, jebod) in ber Setjrc uou ber uoll fommeucu sl)cafellofigfeit Viarias uub iljrer ©naben= fülle, bie berfelbeu megen iljrer unbegreiflich tjoljeu ÜBiirbe gufotitmeit mulite, fd)eiut and) nufere ücl)i*c enthalten 51t feilt. 3nt 12. Qahrljuiiberte mm marb gerabe bas 75t’ft ber CSnipfäixgniö SUiarias burd) ba» heilige (i()c paar $oad)im mtb ?litna SSeraitlaffung gn einer mei teren ßmtmicfclmtg itnb ftareren fjaffnng mtferer 2eljre. »Hlö uäutlid) and) bie ^Domherren non 2i)ou biefeš fyeft in if)re ftirdje eiufitfjren mollteit, ftanb bagegen ber grofje heilige 33eritf)arb auf unb belätupfte bie (iinfül)ruug biefe§ {JcfteS. $hm fctjtoffen fiel) and) bie grofjen Sehrer SßetruS Sontbarbit» unb ber heilige Xf)oma§ n. Slqniit mit bent gangen Sominifauerorbeit au, gegen meldje hingegen ber fdjarffimtige $rangiž= faiter SDititS ©eotug faint feinem ganzen Drben auf= trat. SDabitrd) ift bie ^rage gerabe über biefe bis bafjiit nid)t aitsbriidlid) tjernorgetjobene fonbern nur eiufdjltefjlidj feftgetjattene Sehre in ^litfc geraten. 3ut 12. 3af)rl)ituberte ftanb im QSorbergrmtbe bie Srage luegen ber ,3uläffigfeit ober 9?id)tguläffigfeit be§ $efte§ ber (£mpfaitgniš 9J?aria§, nont 13. ^af)r^nit= berte angefangen lueiter marb über bie Seljre felbft uoit $reutibett nub ©egitertt uerljanbelt. Sebod) trofo biefer SOZeiitintggöerfc^iebeitfjeit in beit ©elehrteufreifeit breitete fid) baš fjeft ber (£ntpfäitgni§ 9)iariaS itnb fyiemit and) ber angbriieffiefje ©laube immer meiter an§. 3a, bie ^äpfte, bie oberften 23e= I)iiter ber llnuerfetjrtfjeit be§ ©laitben§, t)abett bas Ofeft mtb bie Sefjrc immer offeufunbig begiinftiget. <3ijrtuš IV. t)at im $al)re 1472 Slbläffe arten jenen, »erliefen, uictdje bie fird)(idjeit ©ebete 51t (Stjren ber nnbeffecfteit (£ntpfängm& nerrid)teit mtb im $at)re 1476 arten fetten, meldje an ber geier bež betreffeitben Sefte* fid) beteiligen. ®ie artgenieine Kirdjeiinerfaininlmtg in Orient fagte aušbriidlid), bafj fie in beit 2ef)rett non ber ?(rtgeineinl)eit ber (Srbfiiitbe lUaria niri)t mit ein begreifen morte. ^apft s|iiuš V. befahl bie Einführung be§ (^efteö ber nnbeffeeften ©ntpfäitgnig iit ber gangen fatfjolifdjeu SBelt. *)Sapft ^aitluž V. ner bot im 3a£>re 1610 unter fircl)lid)eit ©trafen jebe öffentliche befällt pfttng ber fiefjre non ber nnbeffecfteit Empfängnis, lueldjeö Verbot ©regor XV. int öafjre 1622 and) auf private ©efprädje .auSbeljnte. ftm uergaitgeneu Saljrtjmiberte ertaubte ^apft ©regor XVI. im SÖJefc bud) bei ber ^rtifation beit 9(u3brud unbeflecfte ©111= pfäugitiö unb in ber lauretanifd)eu Sitattei beit Xitel „Königin, ohne sDia fei empfangen“ aitfjnnetjtnen. Diefer Vorgang ber ^äpfte ift 11011 ber fyödjften iöcbeutuitg. -Denn luettit audi bie rümifdje Jftirdje maitdjeö Unfraut unter bent Steigen bttlbeit muß, fo Ijat fie benttod) nie etiuaö gebnlbet mtb gngelaffeu, ma» gegen ©laubeit mtb Sitten uerftojjeit miirbe. Söäre alfo bie 2el)re non ber nnbefledteit Empfängnis äliaria^ ein Irrtum, SRont märe offen mtb eittfdjiebeit bagegen anfgetreten; artein bie» t)at sJi'om uid)t getan, üielntet)r l)at e§ bie 2et)re offen begiinftiget bis auf ^apft ^iuš IX., meldjer biefelbe als oberfter üeljrer mtb .spirte ber gangen SlVlt als geoffenbart, als ©(an benäfaö oerfünbet t)at. 8. ®er f)eiligntäf?ige ^apft ^iuS IX. mar nott ftitgcitb att ein fetjr eifriger s-8ere()rer SDJariaž: in jeber ^ebrängni« pflegte er gn il)r feine ^nflnd)t gn netjmen; ja in iljreiit Heiligtum gn Soretto erhielt er bttrd) it)re ^iirfprad)e fogar bie Befreiung wott einer fefjr gefährlichen Stranftjeit. Um bie brohenbett ©efa^rett wott ber ftird)e abgmucnbeit, molite er fid) einer befoitberen .'pilfe 9Jiariaž uerfidjerit mtb if)r bemalt) bie gröfjtmöglicbfte l^hre ermeifeit. S80111 öegittit feiner Regierung an bad)te er an bie ‘Sogntatifternng ber 2el)re non ber nnbefledteit (Smpfangitiž. Söie es bie ^äpfte überhaupt gn tun pflegen, fo molite and) ^ins IX. in biefer 2(ngelegenheit fel)r behntfant mtb fiefjer norgel)ctt. Witter Bereinigung nott ftarbiitälen mtb anbereu ge= lehrten Xheologett übergab er bie ?ltifgabe, fie forteit nod) einmal in beit ©laubeit^quellen genau itachfor= fdjett, ob bie üel)re nott ber mtbefledteit (Sntpfäng-ttig 90iaria§ in ber Xat geoffenbart fei mtb biemit aU ©laiibeitgfatj ncrüiubet merbeit föitne. 3ugleid) fdjrieb er fdjoit int ^aljre 1849 an arte 93ifd)öfe ber gangen Söelt, befragte biefelbeu um il)re SJieiituug mtb um bie biesbegüglidje ^Jleiuuitg ber ^rieftet* mtb ©laubigen. (£r befahl and) gn beten, auf baß ber heilige ©eift eilte foldje ©utfe^eibnug herbeiführe, meldje aut meifteit gur ^hre ©ottes, gur Verherrlichung 9J?ariaö unb gunt ."peile ber ftreiteitbeit «ird)e bei tragen mürbe. Die ?(utmorten ber 33ifdjöfe, mit 2ln^uabme nott breiett ober niereu, lauteten fehr giiitftig, mie and) bie (Srgebitiffe ber gelehrten ^otfd^ungen ber einge-fefcten Äoinmiffioit. (4$ fant ber 8. Degember 1854. Umgeben tuni 54 Marbittälett, 42 (Si^bifdjöfeu ittib 2 SBifd^öfcit unter ©efaitg ber Slllerheiligentitanei fant ^iu« IX. in beu tunt einer ungeheueren Vicit fd)eitmenge bid)t augefülltett et. s}kter«boiit. Za« £>od)amt begann, Vacf) bem (Soaitgelium trat eine abuuug«oollc Stille ein, beim jetu mar ber große, Iftngft crjebute Slugeitblicf ba, in meldjem Viaria bitrd) s$roflamierutig be« Zognta« ihrer uubeflecftctt C£ut= pfäitgui« oerljerrlicbet tuerbeit follte. Gum ^eiligen Vater traten 5 23ifc^öfe mit ber 33itte, er möge beit @(anben«jah üerfiiitbeit. Viit IJreubeu öernaljm er bie Vittc, noch einmal moftte er beu heiligen ©eift mit (Srleud)tititg aufleheit uub ftimmte beit Himittt« „Veni Sancte Spiritus“ an, biegaitje Mirdje fang mit. 9ll«baitit ftaitb ber heilige Vater auf mtb oerfiiitbete mit friiftiger uitb ntajeftätijdjer Stimme ba« ©laube«befret. (S« lautet alfo: „3** ©hrcu ^ei' tjeiligfttMi uitb ungeteilten Zret= faltigfeit, 51m Verherrlichung uitb Gierbe ber jititg= fräulidhen ©otte«gebäreriu, jitr (Srijöhuug be« fatl)o= tifdieu ©laitbeit« itnb Vermehrung ber djriftlidjeit Vcligioit, au« Vollmacht uitjere« .perrit ^efu (Sljrifti, ber heiligen Slpoftel ^etru« uub ganiti« uitb nuferer eigenen erflärcu Sir, fprerheu Sir aitS unb beftiinmeu Sir, baß bie Seljre, meldje feftl)ält, baß bie allerfeligftc Jungfrau Viaria im erftcu Slngenblicfe ihrer (Sin-pfäugiti« bitrd) eine befonberc©itabc uitb Veuor^nguiig be« allmächtigen ©ottc« im piitbücfc auf bie Ver bienfte Sefit (Sljrifti, be« t£rlöfer-3 be« Viettjd)ettge= fdjledjte«, oon jeglicher Viafel ber (Srbjdpilb bemahrt uitb frei geblieben, — tunt ©ott geoffeubart fei unb beöljalb oott allen (Gläubigen feft ttitb ftaubhaft geglaubt merbett lttiiffe." (Siuige Slugenblicfe oerfagte Viuö IX. bie Stimme, feine Slugeti floffeit über tunt tränen, er mußte fid) jammelit, um mit ftraftunb mit ber bödjfteu Autorität 51t oolleubeit. (Sine utiau«jprecf)lichc Viil)ritttg uitb ^reube bemächtigte fid) ber perlen aller, ^itbeffeu hatte ber Köttner ber ©cfdjüße ooit ber (Sugel«bitrg uitb ba« (Geläute aller ©locfeit Vom« bie frohe Votfdjaft all feilten Vemobitern oerfiiitbet, bie 511111 großen Zeile in beit übrigen Mircljeu oerfammelt biefe« Slugeitblicfe« harrten uub mit übergroßer Jreube erfüllt maren. Slbeitb« mar Vom, mareit alle größeren Stäbte, ja fogar ait oieleit Cr teil fleiitere glecfeit in ber ganzen Seit belendüet. Viit fyreube halten and) mir an ber nnbeflecftcit (Smpfäitgtti« Viaria« feft. 9. Jpeuer nuit feiern mir ba« 50. 3ahr biefer groß artigen Gegebenheit. Vieljr a(« je reiniget in biefent 3al)te (Sure .'perlen tunt Siiitbe uub Seibcitfchaft; beit ö. Zag jebeit Vionate« ober beti barauffolgenbeit Sonntag nehmet Zeil au ber freier biefe« Jubiläum«; Vilgcrfartcn 51t beu Heiligtümern Viaria« feien alten atteinpfohleu, bemühet (Sud) beu Miitbent eine recht jarte Slitbadjt jur mtbeflecft (Smpfaitgeueit eiit^upflau jeit, nameiitlich ba« ©nt ber unbeflecfteit Meufchheit; ftellet fie unter beit Schuß biefer allerreinfteu uub mädj-tigfteu Jungfrau; o Viäbdjeu unb Jünglinge eilet in bie mariauifchen Moitgregationeit, fcljaret (Such unter bie gähne Viaria« 511111 Mampfe gegen alle Go«heit uub Slu«gclafjeiil)cit uub ©ottlojigfeit, 51111t Mampfe für bie d)riftlid)e Ziigcub, für ba« djriftlidje Sebeit, für beu d)riftlid)en ©laubett! Haltet feft au ber fa= tl)olifdjeit Mirdje, melri)c eiii5ig uub allein Viaria miirbig oereljrt uub bitrcf) Viaria iit ihrem Schöße beu (Srlöjer bemahrt, beu in Viaria Vieitfd) gemor* beueit ©ötte«jol)it, in beffeu Vamenfid) alle Mitie beugen folleii, bereit bie im fnntiitel, auf (Srbeit, ober unter ber (Srbe fiitb uub außer beut feilt .peil beu Vieufd)cn 511 Zeil merben fautt. Haltet feft au Vont, am^apfte, beim nur Vom, nur ber römifdje hflhen, mie ihr gefeljcit habet, Viaria« (Sfjre oerteibiget uitb oer= größert, uitb be«l)alb and) beu ootten ©laitben au 3efu«, ait feine ©ottljeit, bie Uuoerfälfchheit feiner Sehre uitb ber oott i()m 111t« gegebenen .) Str. 87. n. 126. 2) „Škof. List*- 1. 1887: a) kako naj se vpelje, str. 17; b) glavna vodila, str. 19; c) odpustki, str. 53; d) posebna odredba, str. 66. 2. Družba se ustanovi v posameznih župnijah in duhovnijah. Voditelj ji je dotični župnik oziroma duhovni pastir, ki sme pooblastiti drugega duhovnika v župniji (kapelana, beneficijata), da vodi družbo. 3. Družbeni patron je sv. Janez Krstnik. Družbeni praznik se praznuje v nedeljo po sv. Janezu ali pa nedeljo prej, kedar praznik sv. Janeza že sam ni na nedeljo. 4. V družbo se lahko vpiše vsakdo. Otroci se sprejemajo po opravljenem prvem sv. obhajilu. — Zapisovanje se vrši ločeno po spolu, da se vidi na prvi pogled, koliko je moških, koliko ženskih udov. 5. Družba ima tri stopinje. Zato so tudi udje razdeljeni v tri skupine. I. Oni, ki ne pijejo nikakega žganja (razun za zdravilo), druge opojne pijače pa vživajo le zmerno. II. Oni, ki sicer vživajo opojne pijače (vino, pivo) zmerno, pa vsaj en dan ali morda več dni v tednu ne pijejo nobene opojne pijače; žganja (razun za zdravilo) pa ne pijejo nikdar. III. Oni, ki se popolnoma zdrže opojnih pijač (razun za zdravilo). Dolžnosti udov. 1. Vsakdo si sme izbrati skupino, katere dolžnosti hoče sprejeti. 2. Kdor se v družbo vpiše, se zaveže z moško besedo, dano voditelju družbe, ali z lastnoročnim podpisom za dobo enega leta, da hoče izpolnjevati dolžnosti one stopinje, katero si je izbral. Obenem isto obljubi Bogu s tem, da opravi molitev, tiskano na sprejemnici. Vendar ga ta zaveza sama na sebi ne veže pod nikakim grehom. 3. Poleg tega se zavežejo udje vseh stopinj: a) da otrokom do 14. leta ne bodo dajali nikakih opojnih pijač; b) da ne bodo nikogar silili k pitju in se vsakemu prisilnemu pitju ustavljali; c) da ne bodo dolgo v noč posedali po pivnicah, razun iz potrebe na potu; d) da se bodo ogibali mnogoštevilnih prilik, ki vabijo k pitju; e) da bodo namen družbe kolikor mogoče pospeševali s tem, da tudi druge odvračajo od pijančevanja in jim odtegujejo prilike k temu. Posebe se še zavežejo: a) matere, da ne bodo pile opojnih pijač; 32 1903. II. 11. b) gospodarji in delodajavci, da — kolikor mogoče — ne bodo dajali poslom in delavcem žganja in ne denarja za pijačo; c) gostilničarji, da ne bodo med službo božjo in zvečer čez postavno uro imeli odprtih pivnic; da ne bodo dajali pijače ljudem, ki je imajo že dosti, in da ne bodo silili k pitju. 4. Poleg zmernosti ali zdržnosti, ki jo ima držati, moli vsak družabnik na dan en Očenaš in Češčenomarijo za vstrajnost v storjenem sklepu in za spreobrnjenje grešnikov, pijančevanju udanih. 5. Vsako leto na družbeni praznik se zaveza ponovi. — Kdor pa zaveze ne misli podaljšati ali pa storjene zaveze ne izpolnjuje, naj vsprejemnico vrne, da se ne bo štel med ude. Ako pa tega sam ne stori, naj ga voditelj najprej posvari; če pa svarilo nič ne izda, naj ga iz družbe izbriše in mu to naznani. Zaveza se bo napravila s temi besedami: V zahvalo za Jezusovo žejo na križu, — v zadoščenje njegovemu z zasramovanjem nasičenemu Srcu, — v čast velikemu spokorniku, sv. Janezu Krstniku, — v spravo za svoje grehe, — v spreobrnenje grešnikov, pijančevanju udanih, — v tolažbo dušam v vicah, sklenem za eno leto: a) zdržati se vsakega žganja, druge opojne pijače pa le zmerno uživati; oziroma: b) zdržati se vsakega žganja, drugih opojnih pijač pa ne piti redno, vsaj en dan v tednu ne; ali: c) zdržati se popolnoma vseh opojnih pijač (razim za zdravilo). Po preteku enega leta bom to zavezo ponovil ali pa bom vsprejemnico vrnil. Ravno tako bom storil, če bi svoje besede ne držal. Obljubim tudi, da bom namen družbe po svoji moči podpiral s tem, da tudi drugim ne bom dajal prilike, ampak jih odvračal od pijančevanja. Pomagaj mi Bog, Devica Marija, sv. Janez Krstnik in moji sveti patroni, da bom zvesto izpolnjeval ta svoj sklep! Navodilo voditeljem: 1. Družbo vpelje in vodi g. župnik, ali po njegovem naročilu g. duhovni pomočnik. V duhovnijah (ekspoziturah) vpelje in vodi družbo dotični dušni pastir. Da se družba vpelje, za to posebna dovolitev ordinarijata ni potrebna. 2. Ko se je pridobilo nekoliko oseb, mladeničev ali mož, ali tudi deklet in žen, katere bi hotele v družbo pristopiti, naj se določi primerna nedelja za slovesen začetek družbe. Oglašenci naj sprejmejo sv. zakramente, ker dobe popolnoma odpustke. Pri službi božji, ako sta dve, onda pri obeh, naj se govori o treznosti in naj se razleže pravila, ako se morda že v poprejšnjih nedeljah ni o tem govorilo, da bi se ljudje, posebno mladeniči, ki še niso pijanci, na to pripravili. 3. Po opravilu ostanejo oglašenci bliže oltarja in opravijo glasno in skupaj z duhovnim pastirjem za-vezno molitev: po molitvi dobe sprejemnico in moški podajo roko duhovnemu pastirju v znamenje, da bodo mož beseda. Tako naj se vrši začetek in sprejem tudi tam, kjer je slična družba v poprejšnjih letih že vpeljana. 4. Voditelji naj skrbe, da se družba ne le vpelje, ampak tudi vodi; pazijo naj, da udje svoje dobrovoljno prevzete dolžnosti tudi izpolnjujejo. 5. Ker pa duhovnik ne more sam vsega videti in storiti, zato je dobro, da ima ob strani nekaj zaupnikov, ki so uneti za to stvar. V to bi bili najprimernejši boljši mladeniči iz Marijine družbe in možje tretjega reda, najmanj iz vsake vasi po eden. 6. Vsako leto na družbeni praznik naj se zaveza ponovi. Duhovnik naj ima — in če je dvakratna božja služba, obakrat — o tem govor in po govoru naj moli na prižnici, udje pa za njim, molitev, s katero svoj sklep za eno leto podaljšajo. 7. Oznanijo naj se udom tudi odpustki družbe, da verniki tudi z nadnaravnimi sredstvi sv. zakramentov pospešujejo družbin namen. 8. Ker so ljudje slabi in k uživanju nagnjeni, zato je premalo, vsako leto le enkrat jih opominati k treznosti. Naj voditelji in dušni pastirji sploh to večkrat store. Najprimernejše so za to kvaterne nedelje, ko cerkev želi od vernikov več molitve in pokore. Zlasti v kvaternih tednih naj se vabijo družbeniki k sv. zakramentom, zaupnike naj pa voditelj vselej v tem tednu zbere v posvetovanje za prospeh družbe. 9. Tisti teden po družbenem prazniku naj voditelj pošlje ordinarijatu izkaz, koliko šteje družba udov, koliko jih je nanovo pristopilo, koliko izstopilo ali bilo izbrisanih, da se vidi, v kakem stanu je družba, ali deluje in napreduje ali nasprotno. Imen ni treba pisati, le samo število naj se naznani in sicer po stanovih. 10. Prečastiti gospodje dekani in arhidijakoni naj tudi delovanje te družbe kakor drugih nadzorujejo in pospešujejo. Izdelali se bodo kmalu novi sprejemni listi in pa vpisovalne pole, v katere naj se, kakor je v pravilih rečeno, posebe zapisujejo moški, posebe ženske. V Rimu bomo prosili, da naj veljajo za to prenovljeno družbo isti odpustki kakor za prvotno. Če bomo tako delali, bomo neizmerno storili za zboljšanje našega ljudstva in za izveličanje nam izročenih duš. Če tudi morda ne bomo dosti starih greš- nikov spreobrnili, pa bomo vsaj mladi rod ohranili na boljšem potu. Naj se lo leto razširja „Družba treznosti“ zlasti v čast brezmadežno spočeti Devici Mariji, katere petdesetletni jubilej letos obhajamo. Bolj primerno in vredno bi je pač ne mogli počastiti, kakor če z vsemi silami zatiramo Njej takö nasprotno, tako zoprno nezmernost in ž njo združeno nečistost. Prepričan sem, da boste vsi goreči duhovniki Mariji v čast to radi storili. Brezmadežna Mati pa naj z milim svojim Detetom blagoslavlja naš trud! 12. • Drugi shod voditeljev Marijinih družb. Marijine družbe so se, hvala Bogu, v naši škofiji že dokaj namnožile. To je naša tolažba in naše naj večje upanje v teh hudih časih, ko se kraljestvo satanovo z vso silo zaganja v kraljestvo božje, da bi je izpodrinilo, in pri tem pred vsem preži na našo mladino, da bi jo iztrgalo Bogu. Organiziranim nasprotnikom božjega kraljestva moramo mi nasproti postaviti svoje bojne čete! In to so pred vsem Marijine družbe. Seveda dosti pa ni, da imamo mladino samo zbrano v četah, marveč te čete morajo biti tudi dobro izurjene, da so sposobne za boj s sovražnikom. Marijine družbe morajo res delovati v pravem duhu. Ker pa se v vsako dobro stvar, ako postane bolj splošna in vsakdanja, rada sčasoma vseli mlačnost, zato treba, da vedno nanovo poživljamo gorečnost in pravega duba. V ta namen sklicujem II. shod voditeljev Marijinih družb na sredo, 20. aprila 1904. v knezoškofji dvorec ob devetih dopoldne. 16. julija leta 1901. smo imeli prvi tak shod pod vodstvom učenega in v vodstvu Marijinih družb izkušenega jezuitskega patra. Sedaj se bomo posvetovali sami med seboj. Gospodje voditelji ste si pri vodstvu družb sami nabrali izkušenj. Iz teh izkušenj bo pri shodu lahko vsak povedal, kaj družbam koristi, kaj škoduje. Da lahko o stvari vsak premišljuje in stavi nasvete, naj slede tukaj vprašanja, okoli katerih se bo sukala razprava: V Ljubljani IS. februarja 1904. 1. Ali so se pokazali kaki dobri uspehi pri Marijinih družbah ? pri dekletih ? pri mladeničih ? Kaj ovira dobre uspehe? 2. Katere napake se vrše pri sprejemu? pri vodstvu ? pri predstojništvu ? 3. Kaj jemlje dobro ime družbi? Kdo in kako naj se kaznuje? Kaj bi moglo škodovati vodju? Kako je soditi o izvencerkvenih shodih družbe: n. pr. o igrah, skupnem romanju, o skupnih shodih mladeničev in deklet ? 4. Kako kontrolirati shode po pravilih zapovedane ? Kolikokrat naj se pristopa skupno k sv. obhajilu? Kake so težave pri mnogoštevilnih družbah v večjih župnijah? 5. O družbenih knjigah, molitvah, posvečevanju, diplomah. 6. O treznosti, o varčnosti, o zvezi z izobraževalnimi društvi. 7. Ü apostolskem delu družbe. 8. Kako z udi, ki odidejo na tuje: v službe, na dolgotrajno delo, k vojakom, v Ameriko. 9. Ustanovitev družb v župnijah, kjer jih še ni; pomisleki. 10. Volitev škofijskega voditelja. 11. Razni nasveti. K shodu vabim vse voditelje; tudi drugi duhovniki dobro došli. Prosim, naj vsi naznanjene točke dobro premislijo in na shodu svoje utemeljene nazore slo-bodno povedo. t Anton Bonaventura škof. 13. Ponaprejšnje izplačevanje dotacijskih prejemkov iz verskega zaklada. C. kr ministerstvo za bogočastje in nauk je poslalo čevala dotacijska dopolnila in upravnine, oziroma do-z razglasom z dne 14. januarja 1904, št. 24.337 ex 1903, polnila upravnine duhovnikom v dušnem pastirstvu od odtis ministerske odredbe z dne 14. januarja 1904, 1. marca 1904 dalje v mesečnih p o n a pre j šnj i h (državni zakonik št. 7), vsled katere se bodo izpla- obrokih. Prispevki za vzdržavanje konja in nagrade za dvojno dušnopastirsko delo se bodo pa izplačevale kakor doslej tudi še v bodoče v četrtletnih, oziroma mesečnih obrokih po preteklem roku. Dotična ministerska odredba slove: Drrorbitititg ks Jtimjlrrs fiir iiultits ititb Uiitrrridjt uni» ks Äaminimjters umu uont 14. Jamter 1904, mit weither bic Öcftiutntungcn bcv §§ uitb 15 bcv 'JUintftctinluerovbnuug bom 1(1. 'Uoticiubcv 1898, 5H. W. Öl. 'Ur. 205, betreffend Die eb auf biefe Sejügc tritt t}iebitrd) feine Üiibcruttg ein. § 2. Sont 1. Stärg 1904 au erfolgt bie borläufige sHumei fuug ber Dotatioubergängmtg au jene neu ernannten felb-ftäubigeu Scclforger uub .pilfbpriefter, bereit Sorgäitgcr eine fold)e genoffeit batten, in ber .pöl)e biefer, uub gwar bou 21mtb wegen unmittelbar nach bem Eiulaugcn ber bejiiglid)eit 'JOfitteilung beb bifd)öflid)cit tCrbiuariateb unb bou bem erften Sage beb ber Übertragung beb geiftlidjcn Dliutcb folgcnbeu tüfonatcb an. SMrb bab 2lmt mit ber sUeditbmirfuiig bont erften Jage eitteb Sfouateb übertragen, fo erfolgt bie borläufige Dlitmei* fuitg bou biefent Jage an. Jbic fo augemiefenen Scjiige merbeit monatlich im vorhinein fliiffig gemadjt. ff 3. Di ad) reditjeitiger Überreichung beb Eiubefcniituiffcb im Sinne beb § 2 ber il'cinifterialbcrorbiiitug bont 16. 9fo* bentber 1S98, Sh'. ®. Sl. Dir. 205, ober naci) bent Einlangeu beb nad) sf 1, Dlbfap 3, biefer SOiiuiftcrialbcrorbititug anju» bringenben Eiufdjreitenb hat bie 2litbglcid)uug jmifeben ber befinitib guerfauuten Dotatioubcrgäugung fiir bie neue Dicnft* ftelle cinerfcitb unb ber etma auf ben früheren Spoftcn bc gogenen Dotationbergäuguug (Sßroviforeiigehalt) fomie ber bei 21 n tritt beb neuen fßoftenb borläufig augemiefenen Dotatioub* ergättgung anbeverfeitb unb gmar im .pinblidc auf ben Jag bei- Übertragung ber neuen Dicuftftelle im Erfetiutuibmege (§ 7 ber angeführten Serorbituug) gu erfolgen. J)ie Q-lüffigmadjung ber befinitib jucrfauiitcii Dotationen ergäitjitug findet itad) § 1 ber borliegeubeit Serorbituug ftatt. sliMrb in ber borgefchriebcncit fyrift bab Eiubefcnntnib ober bab ?(itiud)eii um Dlnmeifuiig ber Äoitgrua uid)t überreicht, fo ift bic mcitere Slubgahlnug ber borläufig augewie* fetten Scgiigc eingiiftcllcn unb megeu iHiicfcrfafjeb ber bereits aubgejahltcit Seträgc bab Erforberlidje gu beraulaffeti. Ergibt fid) pbcr bei ber Slttbgleichnitg mit ber ' befinitib guerfanuteu Dotationbergängung ein Dfücferfatj bou mehr alb adjtgig 8rotten an ben SHeligioitbfonbb, fo ift ber* fclbc in jiuölf iDfouatsratcu 311 leifteu. § 5- Die Dlumeifmtg uub Slubgahlung ber Dotatioiibcrgäugung au .pilfbpricfter erfolgt bort, mo eb bisher gefchehen ift, 311 .'paitbeu beb ihnen borgefe^teu ielbftänbigcu Seelforgcrb, ait Sh'eligiofeit gu .paitbeu beb Sorftel)crb ber geiftlidjeit htoin-muiiität, ber fic aitgchöreu. § 6. Serliert ein Scclforger bab Uicdjt 51111t Sejitgc einer Dotationbergängung int Saufe eiitcb Sfonateb, ohne ein geift-lidjcb 21 tut, auf bab bie Seftimmuitgeu beb ©efepcb bont 19. September 1898, ;)!. ©. Sl. 9fr. 176, Dlitmeubiiug ftuben, 511 erlangen, fo ift ber für ben SHeft biefeb DJfoitateb bereitb bezogene Setrag an Dotatioubcrgängung bou bent betreffenbeu Scclforger bcgichuugbwcifcbeffeit sRed)tbnachfolger fofort guritrf guerftatten. § 7. Die Dlnmcifnug beb ©eljalteb an Sprobiforctt erlebigter Spfrünbeu erfolgt bou Dtintb wegen unmittelbar nadi bent Eiiilaitgcu ber bejitglid)cn SUfitteiluug beb bifdjöflidjeit Orbiua* riateb mit beut erften Jage beb ber Scftcltuug 51111t fprovifor folgettbcn 9)fouateb. fyinbet biefe Sefteilung mit bent erften Jage ciueb Sfonateb ftatt, fo bat bie ©ehaltbaumcijung mit eben biefent Jage 511 erfolgen. Dicfer ©cljalt wirb mouatlid) itn vorhinein fliiffig gemacht. Die Srobiforen fiitb berpflidjtet, binnen 'JJfonatbfrift boit iprer Sefteilung augefangen angugetgcii ob fie bou bent ihnen geittäjj § 15 ber 9L)fi 11 ifteria(berorbnnitg bont 16. 910* bember 1898, :){. ©. Sl. 9fr. 205, guftehcnbeu üicdite ihren ©ehalt attb beit Eintiinften ber Spfriinbe 31t cittnehnten, ©ebraud) ntad)en wollen, worauf bie fofortige Einftellung beb attgemiefcneit ©ehaltcb unb bic Einbringung ber tat fäd)lid) empfangenen Seträgc erfolgt. (Mcgeutlid) ber Serred)ttung ber Einnahmen unb ?lub^ gaben ber erlebigtcu fPfritubc (^itter!a(arrcd)ituitg) bat and) bie 21ubg[eid)ttug jmifdieit bent gebührenben St'Obiforengchalte uub beit mährenb ber ffeit ber fprobifur tatfäd)lid) bezogenen Seträgcit an Dotationbergäitjung unb ©chalt uub jmar im .piiiblirfe auf ben Jag ber Sefteilung 311111 ‘prooifor 31t er» folgen. Qm übrigen bleiben bie Seftimiituitgeit beb § 15 ber DDfitiifterialbcrorbuuitg bont 16. Dfobember 1898, th. ®. Sl. 9fr. 205, aufredit. Soput ni. P- .sparte! m p. 14. Ingerenca c. kr. finančne prokurature pri izterjavi dediščin in volil v prid katoliškim cerkvam. Ker so se glede ingerence finančne prokurature pri izterjavi dediščin in volil v prid katoliškim cerkvam in cerkvenim prebendam, kakor tudi pri ustanovitvi čisto cerkvenih ustanov pokazali razni dvomi, je c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk v sporazum-ljenju s c. kr. finančnim ministerstvom in drugimi udeleženimi osrednjimi oblastvi z razglasom z dne 5. decembra 1903., štev. 23.155 ex 1899, izdalo nastopno navodilo: Vor allem famt es feinem Zweifel unterliegen, bafj bie S'inanäprofuratur im Sinne beS |)offanglcibcfrctcS »ont 31. Degember 1820 fowie bež § 2, <ßimft 9 ber Dienftes* iuftruftiou »om 9. ÜWärg 1898 einem »on Seite einer Stird)en», ^ßfriinben« ober fird)lid)eii SttftungS»ermögeiiS»Vcrwaltuug auSgehenben (Srfuchen um Vertretung in 3lbhaubluugSfad)cn »or ®erid)t, fei es, bajj fid) biefeS @rfud)eit auf bie Vertretung in ber VerlaffenfdjaftSabhaubluug überhaupt ober auf bie Vornahme eiugelner geridjtlidjer Sdiritte begieljt, jebcr;,eit unweigerlid) gu entfprcdjen bat. V*aS bas »oit einem berartigeu 9litfud)cn unabhängige (fiufdjreiten ber 3-iitait^pvofnratiir in berartigeu Angelegen-beiten aubelaugt, fo ift au folgenben ©ruubfčigeu feftguhalteu: 1. Vei Legaten, weldje Stirnen ober fird)lid)en ^früuben le^twillig l)iuterlaffen werben uub fid) baher wol)l auSnahmS» los als fromme Vcrtitäd)tniffe barftcllcn, obliegt bie CSiubriu® gnng uub Sid)crftelluug ber Tv i 11 a n p r o t n v a 11 n-. jubent Vor* forge getroffen ift, baf? ber betreffeuben gitiangprofnratur »oit i>em Unfälle jebeS berartigeu SegateS »ont guftäiibigeu Mb= baublungSgerid)te fofort bie unmittelbare Verftäubigung gu* giifoinmeu bat, wirb es fobnuu in jebem fold)eu Jyalle Sadie ber ftinaugprefuratur fein, fogleid) uad) (Smpfaug biefer ^Mitteilung uub obue »orgeiugige Anfrage au bie SanbeSftelle mit Vegug auf § 685 allg. biirgerl. © --V. ciucrfeits bie Ver-maltung ber bebad)teu Siirdje ober 'JSfrüiibc ^u »eritänbigen, aubererfeits bie fofortige ?luSgal)luug bes SegateS ober beffen Sid)crftellnug gu beaufpntd)en uub bariiber 511 mad)en, bafj »or beu cutfprcdjenbcu iWafjitahutcu bie (Sinantwortuug ber Verlaffcitfd)aft uid)t erfolge. ®ie Vornahme biefer gerid)tiid)en rbe allerbiitgS bas 9led)t gewährt bleibt, ein gu* gefallenes Segat mit Uiiidfidit auf etwa bantit »erbunbeue Saften abgulel)neu. £>a fid) bieS ncimlid) als* ein Vergidit auf ein ftirdjenüerntögcu barftellt, fo wirb eine fold)c xUblebunug nur uad) (Srwirfung ber in ber :JD2iuifteriabVerorbnnitg »out 20. piliti 1860 für Veräußerung »01t Äirdjengut »orge--fd)riebeiteu fivdjeit* uub ftaatsbehörblidjeu (Genehmigung erfolgen fönneu. 2. Jöeittt eine &ird)e ober fird)lid)e ^ßfrünbe gu <£rben eiugefct.U ift uub fouad) im SßJefeit eine $uftiftung gunt firdi-lid)eit ober ’ißfrilubenüermögeu »orliegt, ntufj bie (MigerfKv rung felbft »ott ber legalen 9tepräfentang ber Stirdje ober ^Pfriinbe ergeben. Die totale &ird)en ober ^frünbcu»erwaltuug wirb fid) hiebei, foferu es fid) nnt bie 'iluSfchlagung ber @rb-fetjaft ober bei Annahme berfelben gleid)geitig um bie Über-naf)me gewiffer Saften hanbelu follte, an bie Vorfdjriften ber 'JNiuifterial * Verorbuung »out 20. $uni 1800 l)iufid)tlid) Einholung ber fivdien-- uub ftaat^be^örb 1 id)en (Genehmigung gu halten uub gu biefem Bwecfe crfori>erlichenfallS bie ent* fpred)enbe $rifterftre ober ^ßfrünbentoer’ waltuug gu weitbeu. 3. ühiS eublid) bie rein fird)lid)eu Stiftungen ('Dieffett’ ftiftuugen, 3lubad)tsftiftuugen, beneficia simplicia sine cura animarum) aubelaugt, fo bleibt bie (£ntfd)eibung bariiber, ob eine rein fird)lid)e Stiftung errid)tet uub ob für biefelbe eine (Srbsertläruug eiugebradjt werben folle ober nicht, aus-fd)liejj(id) ber leitenbeu >tird)eitbel)örbe anheimgeftellt, ba eine berartige Stiftung ol)ue bie betreffenbe äLMllenSerflärung ber Stirdjenbehörbe überhaupt nicht ins Sebeu treten Jan it. ?lu ber im .pofbefrete »out 21. ÜJfai 1841 enthaltenen SBorfdjrift, loouad) -and) bei foldjeit Stiftungen ber pofitiüe 3tuSfpnid) ber Staatsbel)örbe über bie 9lnue()mbarfeit ber Stiftung, wenn and) eiu»erftäublid) mit bem bifchi3flid)en Orbinariate »or« gefeheit war, fann nämlid) biefer sJlrt Stiftungen gegenüber augefid)ts ber »erfaffungSmäfjig gewährleifteten Freiheit ber .Hirdie iit ihren inneren s2lugelcgeuheitcu, fowie angefiditS ber ©rutibfä^e beS ©efefteS »om 7. 2)Zai 1874 nubefd)abet ber ©eftiinmuugeit ber §S 17 uub 47, 9lliuea 2 oiefeS (Gefe^eS uid)t mehr priugipiell feftgel)alteu werben. ^itt allgemeinen wirb ber ftaatlid)eu iHitffidjt über alles fivd)lid)e Vermögen eiufdjliefjlid) ber tird)lid)eu Stiftungen burd) bie Mitteilung einer eiufad)cu ?lbfd)rift beS Stiftbriefes au bie SaubeSflelle genügt. I)ic tfinangprofuratur hat »01t ber betreffeuben le(jtwilligeu Verfügung bas fompetente bifd)öf-lid)e Drbiuariat gu »erftäubigen; eine (IrbSertläruug namens rein fird)lid)er Stiftungen jebod) wirb bie ^iuangprofuratur nur im ^alle eines biesbegiiglidjeu @rfud)enS ber foinpetenten Stird)eubel)örbe abgugeben hcibeu Die Dbforge jebod) für bie CSiubringnug uub Sid)crftelluug beS geftifteteu Vermögens obliegt bei allen berartigeu Stiftungen uad) ber auSuahmS-lofett gefeglid)cit Vorfd)rift uub fornit and) ohne ?lnfud)cu ber beteiligten Stird)etibel)örbe ber !. t. tfiuangprofuratur, beim hierin liegt eben eine ber wert»ollftcn 3)iapahnten ber ftaat-lidjeit StiftungStutcf, auf welche aud) baS rein fird)lid)c StiftuugSOermögcn bent ©efet« gufolge ?lnfprud) bat. 4. Sollte gur ®eltcubmad)ung beS (SrbaitfprnchcS einer Stird)e ober fird)lid)cn ^frünbe bie ?lnhängigmachuug eines 'Jied)tSftrciteS erforberlid) fein, fo wirb bie begüglidje Streit’ ermächtiguug in Sioufequeng ber »orftehenben Ausführungen gleid)falls ber fompeteuten Uird)eubehörbe guftehcit, weidjc [id), infofcru bic Gcrgreifutig bež 'KcdjtSftveitoä eine iMaftuug bež ftirdteuDermijgettž ober bic lliiterlaffnug bež i){ed)tžftreitež eine ^cvjidjtleiftuiig auf bic @rbfd)aft imb bamit eine iev Fomi?eteuten > i i v d) e n b c b ör b e foiumt bežglcidjeu bie euentuelle Streiter mädjtiguug im 3»tereffe einer 31t erridjteuben rein !ird)lid)eu Stiftung 311. X>ic f. f. A'inan^u'pfuraturcu haben in foldjeit Tyiillen, roo ež fid) um eine 31t erridjtenbe rein firdjlidie Stiftung haubelt, bie fom^etente fird)lid)e 93el)örbe for bereu (üntfdjcibuug über bic tfrage ber ?(u()äugigmad)uug einež rHedjtžftreitež auf jene Umftäube, U'e(d)e etu-utuell üou boru» herein einen uugiinftigeii }(ttžgaitg bež ‘proseffež erwarten laffeu, cntfpredjenb aufmerffam 311 utajen. O tem navodilu se obveščajo čč. gg. dušni pastirji v ta namen, da se po njem ravnajo ter da se zlasti v slučaju kake dedščine za cerkev ali nadarbino že zaradi oglasitve za dediča obrnejo na c. kr. finančno pro-kuraturo ter pravočasno poizvedo za njeno mnenje, kadar se nameravajo spustiti v kako pravdo. 15. Altarni privilegij za vse župne cerkve v škofiji. Gledč na razglas, objavljen v „Ljubljanskem ško- cerkve vsled pooblaščenja rimske stolice z dne 30. marca fijskem listu“ leta 1S97. (II. 7. str. 29.) se naznanja, da 1898, podeljenega sedanjemu prevzvišenemu gospodu velja altarni privilegij za \se vtem razglasu označene knezoškofu, še do 30. marca leta 1905. 16. Missa de Requie in festis duplicibus. Vsled želje izražene na škofijski sinodi so prosili prevzvišeni gospod knezoškof rimsko stolico, naj dovoli vsem duhovnikom ljubljanske škofije: a) da bi smeli vsak teden dvakrat opraviti tiho sveto mašo de Requie, ne glede na to, če pade na do tični dan festum duplex; b) da bi smeli isto vse dni v osmini vseh vernih duš dan, ne glede na festum duplex. Na to prošnjo je odgovorila kongregacija svetih obredov: Indultum petitum non conceditur pro missa privata sed pro cantata tantum — et recurrant singulae Ecclesiae pro induito in perpetuum. 17. Konkurzni razpis. Razpisuje se župnija Sveti Jakob ob Savi v ljubljanski dekaniji. Prosivci za to župnijo naj naslove svoje prošnje na veleslavno c. kr. deželno vlado v Ljubljani. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem določi 18. dan marca 1904. Ker se za župnijo Gojzd, ki je bila zadnjič razpisana, ni zglasil noben prosivec, se poživljajo častiti gospodje, ki bi morda želeli iti na Gojzd za župnega upravitelja, da se javijo knezoškotijskemu ordinarijatu. 18. Škofijska kronika. Podeljeni sta bili župniji: Kolovrat v mo-ravški dekaniji č. g. Rudolfu Gregoriču, župniku na Lozicah; Dragatuš tamošnjemu č. g. župnemu upravitelju Josipu Novaku. Anton Čadež, katehet pri uršulinkah v Škofji Loki, je bil imenovan IV. katehetom na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah. Premeščeni so bili čč. gg.: Peter Janc, ka-pelan v Starem trgu pri Poljanah, kot katehet k ur-šulinkam v Škofjo Loko; Ivan Hrovat iz Metlike v Stari trg pri Poljanah. Začasna pokojnina je dovoljena č g. Gregorju J akel j n u, župniku pri Sv. Jakobu ob Savi. K11 ezo škofij s k i ordinarijat v Ljubljani, dne 26. februarja 1904. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna.