řečí i Odgovorni vrednik «#«tBieitceis. C90C Tečaj sredo januaria (poznozimna) 1852 List i*rarila po kterih se ima prihodnje vladanje v kro novinali austrianskiga cesarstva vstanoviti. Kakor smo v poslednjim listu „Novic" nazna __eni vstavni vladi marca 1849 in po zaslisanju Svojiga mini sterskiga in deržavniga svetovavstva 31. decembra lanjskiga leta za nar važniši in potrebniši zadeve nili ? so presvitli cesar po vzdignj od gl P dolocili 5 po kterih se ima v vsih austrianskih deželah vladija vpeljati. Te pravila so splosna podloga vsih iz nje rajocih postav ktere imajo po nar višjim ukazu dotične ministerstva brez pomude izdelati in cesarju v poterjenje pred ložiti. Postave pa, kterih pričujoče pravila ne zapopadejo, se bojo pozneje določile, kakor jih bosta skušnja in skerben prevdark vsih potřeb raz ličnih austrianskih narodov razodela; dosihmal osta nejo tù sèm spadajoče sedanje postave v svoji ve ljavnosti. Poglavne pravila, ki so jih cesar že sedaj kot podlago prihodnje vladije v vsih kronovinah austrianskiga cesarstva naukazali, so zapopadene v sledečili 36 razdelkih, kteri so vsacimu deržav ljanu vediti potreba da vse pod starimi zgodovin skimi ali novimi imeni v austriansko cesarstvo zedi zapov njene dežele so ločlj bs toj del au striansko-cesarske nasledne samovlade določi 5 da imé „k v dnim jeziku kot ob zaznamek veljá le ? seer pa se ima vsaka dežela po svojim imenu (na priliko kraljestvo, vojvodstvo itd.) imenovati zapove ? da bsežik kronovm se ima obderžati s privzderžkam tacih sprememb > ki ih skih tegnile opravné potrebe nanesti naukaže v vsaki kron kraj ni li ali kantonskih toliko cesar dnij kolikor jih je potreba, in pod tistimi iméni, ki so v vsaki deželi navadne bile (na priliko pri nas: o kraj ne ali kantonske komisije); v teh vradnijah imajo, kar koli je mogoče vse »3 biti Po P oblasti priliko tudi sodije) o m boj v h kronovinah kantonske vradnije kresijske vradnije z na vadnimi imeni (stol delegacija, kresija) postav 5 Po cez te pa dezelne poglavarstva ostanejo za kraj k ali na poprejsno lastnost in posebne razmere kralje vih in cesarskih mest. Po je pri vstanovitvi kmečkih soseskdo voljeno, da se poprejsni grajšinski veliki posestniki pod gotovimi in v vsaki dezeli na tanjko doloćljivimi pogodbami iz zaveze kraj nih sos es k ločijo innaravnost pod okraj ne cesarske vradnije postavijo. Već grajšinskih tikama sosednih okolic se zamore v ta namen združiti. Po 10. morajo predstojniki kmeckih in mestnih sosesk od vlade poterj eni biti 5 ali jih po okolišinah tudi vlada izvoli. V zvestobo in po koršino cesarju in zvesto spolnjenje svojih dolžnost se bojo v pris ego vzeli. Tudi višji soseskini vradniki morajo tam, ker soseskine okolisine to nanesejo, po vladi poterjeni biti. Po §. 11. je voli te v sosesk i ni h pred stojnikov in odbornik o v s postavnim priderž kam soseskam prepušeno; kako se bojo pa vo lili ? bo posebna postava določila. 12. zapové, da soseskini predstojniki JL r v í VI I* UV^VkJJ&lllJ in odborniki se imajo tako imenovati, kakor so se navadno v vsaki deželi nekd aj imenovali. Opravilstvo sosesk obseže sploh 13. soseskine reci, vunder s to zavezo, da imajo soseske in njih predstojniki predstavljeno cesarsko oblast v vsih občinskih zade vah , ki jih bojo splo šni ali posamski naukazi terjali, s svojo pripo mocjo po dp ira ti. Tudi v las tn ih soseskinih zadevah se imajo imenitniši delà in sklepi, ktere bo soseskina postava bolj natanjko določila, v pre tres in poterjenj e cesarski vradii predložiti. Po §. 14. ima očitnost (javnost) sose skinih pomenkov jenjati, razun posebnih slo vesnost ; vunder je dovoljeno, da se dotičnim so sesčanam pogled v posebne zadeve ne brani. Po §.15. so soseske praviloma kantonskim vr adi jam podložne, le izjemno znajo kterezozi ram na njih posebne lastnosti kresijam ali de želnim poglavarstvam neposredno podložnebiti. (Konec sledí.) PremisJJevanjej ftaho seprihodnjić po v o dnjim ubránili (Dalje.) Kislic (Sauerstoff) je tistapervina innevid srenje tište, kakor so nekdaj bile ali so še sedaj, ljiva stvar v zraku (ljuftu), ktera druge reci, brez da bi se njih z druž en j ali 5 se dokazano želi. branilo je potrebno kakor mléko vol vino i. oki s a in od tod Po se ima gledati pri vstanovitvi kraj ime „kislic" ima; se te reci ne skisale ko bi v zraku kislica ne bilo bi ? »ih sosesk na razloček med km ec kim i in mest- temuč tudi vode; rastljin ii v zřítnu ne uiiv, m on je obstojní del ne le zraka nun eskám 5 zival 5 mnogih rud i. t. d. 5 zlasti pri mestnihsoseskah on delà na svetu nar veči spremine; člověk 5 V • ZI vali in rastljine ga dihajo in živijo po njem; kadar vode za svojo rast povžije, tri dele ie na iz ■ v v r i i« • • • a i • a 9 i i 9 O* J ť sebe lzhlapi. Ker hrastovo drevó srednje velikosti v enim dnevu 30 funtov vode iz sebe izhlapi, je je moglo kakosna rec gori, vrè, se kisa, trebuje, sicer bi ne gorela, se ne kisala ne gnjila. gnjije, kislica po- , nevřela, Kako silno veliko se pa kislica na svetu po- po ravno rečeni razmeri 40 funtov v-se pote^niti* • I 111 • I I 1 • 1 • Jl. 1 • . A f . . ^ - >-v .-.--• O trebuje, vsak lahko iz tega zapopade, ako pomisli, Će tedaj stojí na 1 oralu (johu) 800 tacih drevéî da na zemlji sedaj okoli 1000 milionov ljudi inje Ie v Europi okoli 26 milionov konj, V. \ zivi 88 s poserkajo vse te skupej 320 centov vode na dan. Iz tega je pa jasno kot beli dan, kako ne iz milionov goved, 184 mil. o vác, 50 mil. pre- rečeno veliko vode zamore en gojzd od sto in in lahko se da zapopasti JUI1IIUUU ¥ ^ V f V Vt J * * AMA KM* v ▼ ^ V W i I & I A • J/ t V I i/ V V U V f I I A U V Ul šičev in 8 mil. koz — in da vsak clo vek v 24 sto oralo v poserkati funt in 21 loto v, vsaka domaća živina pa iz tega, da dežnica z gojzdov, ki so z drevjem zasajeni, ne more hipomapridreti, gorskih vodána urah še blizo 4kratvec kislica za dihanje povzije, in na město njega 2 funta in 9 lotov ogeljne kisline*) plaviti in povodinj napraviti, ampak da se to le izdiha, — dalje še živi veliko milionov druzih žival, zgoditi zamore, âko dolgo dežuje. Zapopade se ki tudi kislic dihajo, ......... pavcov dolzih dèrv, kadar pogori, potřebuje 87 kubik-ćevljev kislica vsak seženj Çklaftra) 30 pa nasproti lahko, da je pri golih go j zdi h že strašne povodnji 5 168 zadosti ako le 3 dni dežuje , tako - vsako vedro mošta, kadar vrè in se vino iz njega delà, potřebuje 4 funte in pol kislica, in če vzamemo skupej, da se na 12 ilionvvu 111 V W TUU1I1VUIU onupij j u« OV IIW ■ MV 1IV7 VI III U llfllVI IIU^I milionih vinogradov vsako leto nar manj 240 milio- treba za gojzde skerbeti. napraviti, kakor smo jih lánsko leto po 3dneh fl. 2. 3. novembra) doživeli. Se hoćemo taki nesreći prihodnje ubraniti je nov mošta pridela. je vsako leto k vinorenji 1080 mil. funtov kislica potreba. Zrajtano je, da se vsako leto za vse spre (Dalje sledi.) Živino z it ravnih. membe na svetu kakih 28 bilionov centov kislica iz zraka povžije, in da se mu na mesto njega 39 G a r j e 1, • v • • isaj i (Konec.") srbećića so tudi pri pre bilionov ogeljne kisline po vsih teli spremem- šićih zlo nalezl j iva bolezin, pa brez vročnice bahnazajda ----------------r ---- ----- 1-------------------------" « . V « . J . * « ť " in vendar se pri vsem tem ne vidi, (ohne Fieber) ; razloćno znamnje je liail lirt/jaj u«, - in v uiiuai 3b pit vodili i/^iii 11c vime, ^ UHllC 1'ICUCIIrtAlUUIlU Alia III lij c Jc, da garje z.i- dabi v zraku kislica zma nj ko val o ali ogeljne ki- vino srbé, da se tedaj rada drgne in je po tem na već mestih po koži oguljena. Izvirajo pa garje. sline odveć bilo. Po takim je gotovo, da kaj vedno goditi, kar zraku nazaj daje se mora na svetu ne- ako jih ni živinće od druziga nalezlo iz ne y kar je un.ir J ni in £U 1 » « 11 v ^ UU Ml U U I U A 1 U • 1 fj JU C" snage v tesnih in niskih svinjacih, iz nemarniga po teli spreminih zgubil, da se po takim vedno gleštanja, iz spridene piće, iz mokriga vremena itd. prava mera kislica v zraku obderži. Pervo tudi pri tibolezni je: zdrave od bol Božja previdnost je v ta namen rastljine nih loćiti in na drugo mesto postaviti; pa tudi garjeva živina ne smé v okuženim svinjaku ostati vstvarila, ne le da so člověku in živalim v živež, c««^ y „au^u.m avmjaivu uaiau. temuć tudi da preminjajo zrak tako, da je za di- ampak naj se na čedno mesto postavi; med tem hanje dober in pripraven. Rastljine namreč pote- naj se svinjak dobro očedi in posnaži jo tla in stene " ^ V, ^ ki so jo ljudjé inživali izdihali, obderžijo ogljic gujejo vedno iz zraka ogeljno kislino v 1 . • I • « • 9 # V» 1 • • I • I 1 • fl V «• 5 J ki ga ima ogeljna kislina v sebi, za svoj živež, od svoje m m m m Y t • m m m V • • 1 1 r ^ kterih se je morebiti kužnina přijela. Ce ni go spodar v tem skerben, ne bo odpravil lahko bolezni živine. kislic ogeljne kisline pa pahajo iz sebe, da zopet v zrak, kteriga ljudjé in živali sopejo gre Garjevo živinče naj se vsaki dan zrniva ali „ . «ii*.., ijiAujv ..i „„r^jv. koplje z iugam, v kterimje nekoliko černiga milja Iz tega se vidi velika imenitnost rastljin za (černe žajfe) raztopljeniga bilo , in potem naj se po zdrav in dober zrak, in da bi brez rastljin, brez koži dobro s slamo drgne, která se pa mora vsa drevés, brez gojzdov celo zđraviga zraka ne bilo kibart spremeniti. Zlo pohvaljeno je tudivmivanje in tudi ne zdraviga člověka ne zdrave živine na zemlji, z vodo, v kteri sta pepél in kurjek razpusena Kolikošna je božja previdnost, ktere neomikan _ člověk, ki vsiga tega ne vé, celo prav ceniti in v vsaki dan v vodi kopati, čislih imeti ni v stanu! gorkim vremenu je dobro garjeviga prešiča Ko smo to dokazali, vsakimu bravcu zapopad Veliko pomagajo v gotovši ozdravljenje tudi pol 7 ki _ ________■ # B , ^ notranje zdravila, zlasti : pol Iota zepla in ljivo, grémo v svojih dokazih eno stopnjo naprej, lota siroviga antimona (rohen Spiesglanz) da pridemo do očividniga dokaza tega, kar imamo se vsaki dan med pičo (pomije) pomešata. v tem poduku spričati. So garje bolj zastarané, vbribaj va-nje Znano je dalj e, da rastljine s svojimi koreni- žepljeniga mazila, ali terpentinoviga olja nami in s perjem tudi vodo popivajo, in da celo ene dni zaporedoma. vodene sopúhe serkajo in v majhne kapljice nabi rajo ktere vidimo kot roso na koncéh rastljinskiga perja se lesketati. En del vode popijejo rastljine, drugi del čijo v podobi sopúha iz sebe, ki se meglo združi, ktero dostikrat vidimo, zde pokriva. HVapoteonavci. (Konec.) Že v 23. letu svoje starosti si je predsednik večkrat v sedanje Francoske ljudovlade Napoleon prizadeval kako g«J za vstajo v papeževih deželah v letu 1831 ; je živei s svojo materjo na Švajcarskem, pote od kodar Mera povžite in mera spet iz rastljin v po- je vletu 1836 oborožen Francosko v mestu Strass dobi sopuha izpahnjene vode se sicer ne da na- bur g napadel, da bi kralja Lu de vi ka Filipa tanjko povedati, vunder ne bomo daljec od res- \z prestola pahnul in se sam na cêlo francoske vlade nice zašli, ako rečemo, da vsaka rastljina en del postavil. Med tem pa pade v oblast Lude viku Filipu, od kterega je milost s tem pogojem zado Ogeljna kisl ina, ktero vsak clovek in vsaka živina izdihuje, in ktera se pri vrenju mošta v podobi zračnih mehurćkov iz mosta loći, obstojí iz 2? delov ogljica in 73 delov kislica. bil, ďa se ima v Ameriko podati. Ali ondi se ni dolgo mudil, ampak kmalo se poverne na Švajcar sko, od kodar se je moral v letu 1839 po tirjanju francoske vlade na Anglesko preseliti. V letu 1840 in junaškiga živinorednika poprijeli, in se mu pod 6. augusta učini drugi oboroženi napad na fran- vergli; pomagali so mu pri živinoreji, de jih je s Cosko město uuuiuguc J Al mu jG pa naivu! pci vi puiici/iiim picviun. xatvu ac je uuiia uuuiacâ^ tait spodletel. Bil je vjet in v ječo zaceli čassvojega so se učile tuje družine enimu gospodarju pod življenja na terdnjavo Ham obsojen. Tiisedísko- ložnost in pokoršino skazovati. Tako so se pa tudi raj šest let; pa 25. maja 1846 jo pobegne na pri njih pervi zapopadki lastíne in pravíce scimili; Anglesko, kjer živi mirno do prekucije Francoske družine, čede, našniki in káli, v kterih so čede leta 1848 j knialo po tem so ga Francozi z Boulogne ki mu je pa kakor pervi potrebnim previdil. Tako se je učila domaća, tako 5 mi napajali, so bili gospodarjevi. Združeni tedaj pod lioni glasovza predsednika francoskeljudovlade vodstvam jakiga gospodarja so mogli svoje čede (republike) izvolili. sebe in svoje posestvo zverine in roparjev braniti 5 9 Najmlajši brat cesarja Napoleona, Jeronim de so se tako družine in čede drobnice, sčasama i i li i O MA 1 _ 1 • 11T i ^ 1 v I • • _ i 1 • v i v • « i r • v # kamel in kónj množile, in Bonaparte, do leta 1M4 kralj Westfalski, je pa tudi čede govedine, živel pod imenom grofa Montforta do leta 1847 to za toljkanj već, ker so zmirej za pašo šli; na Toskánskem, potem pa je dobil dovoljenje se v selovali so se namreć s šotori ali kočami, v kte Pariz vernuti, kjer je zdaj poveljnik palače in- rih so stanovali, in s čedami, ktere so imeli pre x ci 1 y ma vuiuun ^ Il j l/l j vy #iuuj pu f v/ijuiu puiuuu Al*— un ou oiuuu van ^ lil o vuuauii ♦ anit/ ou linuli ^ i£i validov, ktero čast mu je zdanji predsednik pode- eniga kraja v druziga, toraj so jih kočovnike Oženil se je dvakrat; v pervem zakonu se mu ali nomade imenovali, in jih tako še dan današnji lil. je rodila ena liči v drugem zakonu s Kata- v Azii imenujejo , pa dva otroka, nam (ro jen 1822, do leta Taciga živinorednika, ki se je emir, to je, ali knez imenoval, ješlaočaška o čak, patriarh rino, kraljično Wiirtenbersko reč: Napoleon Bonaparte 1845 polkovnik v vojski kralja Wurtenberškega, oblast in pravica, tedaj gospodstvo ali patriarhalna od leta 1848 ud francoskega, sedaj zrušenega vlada, na pervorojeniga. Marsikteri med njimi so narodnega zbora) in pa Matilda, omoženaspre- bili v kasnejih časih zavolj svojih brezštevilnih čed bogatim in veljavnim ruskim grofom Demi do vim. grozno bogati in imenitni, tako Abraham, Izak in Med sestrami cesarja Napoleona je tretja, Jakob. Abraham je bil zbral enkrat 318 svojih Karolina, v letu 1799 vzela za moža joahima nar krepkejih hlapcov, in se je ž njimi podal v Murata, nekdaj prostáka v francoskej vojski, ki otetje svojiga od protivnikov zlo stiskovaniga bra je postal potem Neapolitanski kralj, ktero čast mu tranca Lota. Pri nekterih tacih nomádih, ki niso je njegov svak césar Napoleon podělil. Njegov sin, v tamnih gojzdih, ampak na jasnih pašnikih pod Lucian Murat, rojen v letu 1803, se jevernul milim nebam • • i r~~\ â o • A • i n i i • • i i • i n prebivali, so se bili se cisti zapo po vstaji 1848 iz Amerike na Francosko, kjer je padki od Boga po ustnim izročenji ohranili ; pošte bil na nekem kraji otoka Korsika za poslanca v nost in mnoge druge čednosti so pri njih cvetéle 5 narodni zborzvoljen. rodoslovju sedanjega predsednika Lude vika Napoleona je še to pristaviti, da je s ce sarjem Napoleonom po očetu in po materi v kervni žlahti (poglej zg°rej) > na se posebno opira. On se šteje tudi v rodovino ruskega cara i ko laj a, ker je vojvoda Leuchtenberg, zet carov, bratranec Ludevika Napoleona po stari materi cesarovni Jožefini (pervi ženi cesarja kakor Mozes spričuje JVovićar iz storanshih hra jev. 1z Lutomera. (Konec). Po tem materiaJnem na znanilu dopustite mi, da vam se kaj malega od učiv nih stvari naznanim. Slovenska reč ima se vedno do sto protivnikov pri nas ; „novi mali katehizm" itd., ubogi „slovenski abecednik" ? Napoleona). Kerstni boter mu je bil sam cesar Napoleon, ko gaje kardinal Fesch, ujic ce sarja Napoleona, kerstil. (Po Dunajskih „Sloven. Novin.") i Zffodorinske pisma. 2. pismo iz Vertovcove „občne zgodovine" 3 mogla sta veckrat med šibe! Sreća téh knjig naj večja je. da ima carski grb na svojem cêlu , in da slavno ministerstvo uka in mnogi pravični domorodci za nas mili narodski jezik više skrbe kakor dosto deželanov slovenskega roda korist in hasek svojega maternega jezika premotriti zamore. Gluhega in slepega se mora domoljub mnogokrat storiti, ako čuje blodenje tacih rojakov, ki ne prav in veckrat posili člověka zdihlej : Pridi sv. duh in pretrgaj meglo, K$ja brani, da jasnejši sonce ne posije takim zatiravcem svojega lastnega maternega jezika ! 9 znajo nobenega jezika Živin or ej a per va stopnja omík gorskih deželah 1 f 1 • t m V ni nikdar zime V . . > živino so si dan. se bili ljudje narberže pervič zmislili pridružiti, jo vdomačiti in oskerbovati, de bi se bili lože přeživili. Mož usmiljeniga serca je mo rebiti mehko in plaho ovčico vjel ne de bi jo bil kervozejin raztergal in snedel, ampak de bi mu bila po umerli ženi zapušeno dete dojila ; v ta na men ji napravi ograjo lz slov. Goric na Štajarskem na novoga leta Naša šolska nadzornia zajedno z duhovnim stolom je „Zgodbe svetiga pisma stariga in noviga zakona", u Trstu natisnjene, v berilo za narodne sole ukazala in priporočila. Gosp. Leirer u Mariboru jih je včera dobil, da jih vsakemu lehko posije. Prisrčna zahvala vam solski nadzornik in duhovni stol! za te neprecen- Ijive zgodbe a Da bi jih solski možje 9 £ ¥ nasa ter j pri vi pri dno trave pulj ohrani ? pri tako se ga je kateheti U Se- prijela in vdomačila. Kaj taciga je bilo začetik vse živinoreje in po nji vsiga ćloveškiga omikanja. Kako bi se nek človeštvo na svetu brez živinoreje vêdlo in obnašalo?! Živinoreja je mečila člověka serce. Kdor je za živino skerbèl, je skerbel tudi za svojo družino nekoliko že po naravnih nagibih, nekoliko pa tudi in učitelji po vsej Slovenii v sole vpeljali! kovskej skofii so 4 gospodje duhovniki častni korarji izvoljeni: dva Nemca, dva Slovenca, namreč : g. Mi- prof. hael Schwarzi , dekan v Hartbergu , Joan Riedl Matia Robić • * r pastirstva u Graskem semimscu ; g. cerkv. zgodb u Gr. seminiscu de mu bila pomagala, živino oskerbovati Mar 5 sikteri sosedje, saj mehkejiga serca 5 se modriga / W v ' , g. Franc Ceppe, dekan v Jarenini u slov. Goricah. 30. dec. p. m. so bili vsi Zares hvale vredne so pohvaljene »zgodbe«, ki jih je na poročílo Teržaške solske oblasti g. Luka Jeran spisal. Raz un notranje vredbe je posebno hvale vredna gladk» beseda in cista gramatika slovenska, v kteri je g. Je- * ran mojster, da malo tacih. Vred. Vi Gradcu kao korarji svetčano oblečeni. 12 smo prečest. Včera ob y2 čisto povernili, slovenski prevodi gledišnih iger osta tr to* V /a * / • korarja dekana Ceppe-a iz Gradca nejo lastnina slovenskima družtva. Odbor, ki je s to pridšega slovesno sprejeli. Ciringer. sejo svojo nalogo dokoncal pa je sklenul si pri Iz Goriških hribov. (Konec). Narodsko napre- zadevati, da se bojo slovenske gledišne igre s pripo dovanje je pri nas kaj počasno, sol in domorodcov nam mocjo blagovoljnih N manjkuje in sploh med nemsino in italiansino biramo, pravile. Nasi župani so v zadevah materniga jezika jako mlačni, skih ljudskih sol, g. korarja J malo imamo tako verlih kakor po Krajnskim in sloven skim Stajarskim , kteri so se za domačo reč krepko po sar imenovanima gospoda domorodcov in domorodk vcasih na lastno prošnjo sedanjiga nadogleda krajn aneza Novaka so ce šolske službe odvezali in S* za nje neutruđljivo prizadevanje v šolskih zadevah Ravno skozi veliko let očitno pohvalili; na nje fr tS' korarja Jurja Z a va s nik mesto so dogleda krajnskih Od potovanja g. misionarja dr tegovali, kakor smo večkrat že čuli in brali, je přisel porotnik naše okolice iz Gorice, kjer so se porotne sodbe 16. t. m. pričele in 19. končane bile. Ho- ljudskih sol izvolili. čem vam jih nekoliko popisati in nektere želje o obrav- Knobleher-ja se je zvedilo, da je pot po pus a va h navi razodeti #). Afrike s svojimi tovarši sred mesca novembra nastopi" lz Ljubljane. Za gotovo smo zvedili, daje pred- ki so s 107 kamelami previđeni, ki razun druzih po včerajnim od vis. ministerstva iz Đunaja v Ljubljano ukaz přišel, vse priprave za porotne sodbe berž i trebnih reci tudi 77 mehov tovorijo, ki so z vodonapol njeni ktere scer v pusavah ni dobiti ustaviti, ki so bile za prihodnji mesec določene in za ktere so bile še pred malo dnevi v Ljublj. časniku po-rotniki zaznamovani, ker vposled nar vikšiga sklepa od Norićar iz mnogih Hrqjev. Komaj so prišli novi deseti nj aki (bankovci po Ker je po sedanjih cesarskih posta- 10 fl.) na dan, so že na Dunaji 5 ponarejenih zasa- 31. decembra 1. 1. imajo porotne sodbe po celim ce sarstvu jenjati, vah tudi evangeljska (luterská) cerkev vpravičena, očitno svojo božjo službo opravljati in tudi vse druge cerkvene pravíce v mejah deržavnih postav vživati čili rok 5 ? ki so si vsi tako cisto enaki, da so dosihmal ponarejavcev še niso zvedili. gotovo izenih Tergov so sko naznanilo poslednjiga tedna iz Tereta pové > daje si spoznovavci evangeljsko-kristianske vére, kterih je v cena kave (kofeta) nekoliko padla, cena siroviga Ljubljani 250, tukaj novo cerkev sozidali, kterajebila cukra in amerikanske pavole je terdo po stari vceraj na sv. 3 kraljev dan z veliko slovesnostjo pšenica je enmalo boljši kup, vse drugo žito pa po sta blagoslovljena, pri kterim za Ljubljano novim opravilu rim kupu. Goveja kuga na Ogerskim odjenjuje ; se je sila veliko ljudstva snidilo. roparstvo se pa od dne do dne ondi tako množi da Iz Ljubljane. Preteklo nedeljo se je snidel od- se eliši, da bo po celim Ogerskim nagla sodba (Stand bor slovenskiga družtva z nekterimi v kipotvórstvu po- recht) vpeljana. — Sliši se. da Horvatski ban bo do sebno zvedeuimi prijati! rajnciga dr. Franca Pre- bil vse pravíce, kakor so jih bani nekdaj imeli sema in je s kle nil napravo spominka na grob pre , zopet v svojo oblast; tedaj bo banJelačič sopet glavar slavniga pevca slovenskiga v Krajnji po tišti krasni vsih vojnih in deželskih oblast na Horvaškim, ktero za cr to* podobí, ki nam jo je nas vèrli rojak, iz Dunaja poslal ; izročeno je izdelovanje spominka do- Zeitung" z veliko radostjo naznani. dr. Dolenc varstvo narodskih pravíc nadepolno novíco „Sudslavische Za Jelačičev macimu umetnimu kiporezu cr to* Ig. Tomanu ki ga bo zavod (štiftin ír to za invalide ali nezmozne vojake iz domačiga rudečiga marmorja, ki se v Ho to vij ah se je unidan na Dunaji v dvorním gledišu igra na ? napravil. Na eno plat še čez 2 sežnja visociga ste lomi bra pride pod ovenčano liro imé rajniga, njega rojstni pravila, ktera je 2113 200 Angleški donesla ; cesar je podari! Turški cesar je poslal vladi pismo , v kterim se zoperstavlja zo- v dohodke te igre. in smertni dau ; nekoliko nižje priđete dve kratki, pa nemilo osodo njegoviga življenja natanjko zaznamovajoči per vernitev Košuta iz Amerike v L on do n, ker pravi, da ga je le proti tem iz Turskiga zapora spustil, da se v verstici: E se tebi želja polnila Na p e s m i h V zemlji domácí de truplo leží Ameriko preseli in ondi ostane. Ko je neko po dru* ti ravno nasprotno plat pride napis: „V m erljimu p ost t i t elj J slanstvo Napoleonu o novim letu srečo vošilo, mu je da ga veseli, da gaje 7,400.640 Francozov odgovoril, go vi. 1852. Spominek v vsim skupej bo okoli 500 veljal, ki so se iz doneskov slovenskih rodoljubov mno gih kraj nabrali tudi odbor za napra diša Ravno to nedeljo se je tanovitniga del slovenskiga gle zopet izvolilo in stem njegovo prekucijo2. decembra op ravi čilo; on se bo sedaj v kraljevo poslopje (Tuilerien) gré po- preselil, in po vsih prenaredbah, ktere ukazuje misliti, da se bo kmalo za cesarja francoskiga t ki se je pred 3 leti vstanoviti mislilo Ker t V Kini se je punt vžgal; časniki pravijo, glediše s tanovit plačevan jem 9 IfVMI stolniga mesta pobegnul igravcov in igravk, ki bi iz tega živeli, se še sedaj po storjenih skušnjah vstanoviti nikakor ne more, Je stavil. da je Kitajski cesar iz svojiga in da se bo glavár punta na njegovo mesto vsedel je iz nekdanje vládne rodovine Min ki cr to \ Cari gradu odbor sklenil vpla delnice (akcije) deležnika po verniti; ker je pa odbor za prevode gledišnih ig (Constantinopel), poglavnim mestu Turčije, prebiva 975.000 ljudi; med temi je 460.000 Turkov (Maho- in za nektere dru* stroške v se čez tistih 50 ki jih ------v V4I HM. I UOAV og u HDU11 u it. J rv i j n je odbor Dunajskiga bala slov. družtvu prijazno podělil , je prečastiti predsednik tega odbora in 76 izdal medancov), med kterimi je 257.000 svobodnih mozkih, 5000 pa suznih, 171.000 svobodnih ženskih, 27.000 pa sužinj. prav domoljub cr to Karl H ji ga denarja tistih 6 blag iz svo poplačal, da ne bojo delež Milodari. niki nobene škode terpeli in se iim bojo njih denarii Anton Bann, fajmošter v Met. in Cern.y V ✓ Bogliuni (za Ker po novi osnovi vladije austrianskiga cesarstva pri- G. J. Š. (za Metl. in Čem. nbožce) 1 1 • • v I t « « • w __A ^ • A hod porotnih sodb vec bo , smo i z p ústili dalj G. Jožef Jelene v Karlovcu 2 fl. 1 » 2 » kr » » popis in razodetje nekterih želj zastran javne obravnave, Vřed. fl. za Malenška, 1 fl. za Ložko dolino). Prosimo prav lepo še za milosinj vec Natiskar in záložník Jožef Blaznik v Ljubljani