Tehnologija velja za kljucni element vojaške ucinkovitosti in vojaške prednosti. Krause (1992, str. 19) celo pravi, da je razpolaganje z moderno oborožitvijo kljucni element pri dolocanju mednarodne hierarhije moci. V teoriji, in pogosto tudi v praksi, razpolaganje z najsodobnejšo vojaško tehnologijo pomeni ucinkovitejše oborožitvene sisteme, kar oblikuje vojaško in hkrati povecuje geopoliticno moc. Ce razumemo torej, da je nadnacionalna razširjenost vojaške tehnologije pomemben dejavnik, ki vpliva na porazdelitev moci v mednarodnih politikah, potem bi posledicno moralo biti globalno širjenje naprednih vojaških tehnologij enako velik varnostni problem kot širjenje samih oborožitvenih sistemov. Ta varnostni problem je v današnjem casu postal še posebno perec, saj je vojaško tehnologijo vse težje opredeliti in razvrstiti. Po eni strani napredne tehnologije – od katerih so številne uporabljene za komercialne, in ne vojaškoindustrijske sektorje – ponujajo nove pomembne priložnosti državam za zagotavljanje ucinkovite nacionalne obrambe in posledicno za povecanje prednosti pred potencialnimi tekmeci. Po drugi strani pa so izdatki Zahoda za vojaške raziskave in razvoj v nasprotju z obdobjem hladne vojne postali bistveno manjši od komercialnih. Tehnološki napredek je nepretrgan in dinamicen proces; prebojni dosežki se nenehno pojavljajo, njihov vpliv na vojaško ucinkovitost in primerjalno prednost pa je lahko pomemben in tudi težko predvidljiv že v zacetni fazi. Ceprav oborožene sile niso vec glavno gonilo tehnoloških inovacij, si vztrajno prizadevajo, da bi se tehnologije, ki so bile najprej razvite v komercialnem sektorju s potencialom vecnamenske rabe (kot so umetna inteligenca, avtonomni sistemi in napredno racunalništvo), spremenile v naslednjo generacijo bojnih sistemov. O tem, kako se bodo te nove tehnologije vkljucile v sedanje operativne sestave in sestave sil, se v oboroženih silah po vsem svetu veliko razpravlja. Nove tehnologije postavljajo pod vprašaj raven clovekove udeležbe v prihodnjem vojskovanju, potrebo po spremembi doktrin, sestave sil in vzorcev zaposlovanja v oboroženih silah (Raska idr., 2021, str. 42). Tudi trend širjenja novih in potencialno superiornih vojaških tehnologij – pa tudi sposobnost oboroženih sil, da izkoristijo njihov potencial – se v svetu zelo razlikuje. To neenakomerno širjenje pa povzroca pritiske na regionalno, pa tudi na svetovno varnost in stabilnost. Zato je kljucnega pomena oceniti relativne zmožnosti oboroženih sil do dostopa in izkorišcanja novih oziroma nastajajocih kljucnih tehnologij ter kakšne posledice bi lahko te tehnologije imele za razvoj oboroženih sil in regionalno stabilnost. Pri tem pa je treba še vedno poudariti vlogo cloveka, ki bo kljub poudarjenemu tehnološkemu napredku še naprej ostal v središcu pozornosti, saj bo moral ohranjati in obdržati nadzor nad vse bolj izpopolnjenimi avtonomnimi oborožitvenimi sistemi (Vojaška strategija Republike Slovenije, 2021, str. 4). Nove tehnologije so izziv za velike in majhne države, saj jim dajejo vecjo moc in lahko spodbudijo nove faze tekmovanj v oboroževanju po vsem svetu. Skratka, tako imenovana cetrta industrijska revolucija obeta nove izzive pri prepoznavanju novih vojaških tehnologij in razumevanju, kako bodo te zmogljivosti v prihodnjih desetletjih ustvarile vojaško prednost in s tem tudi politicni vpliv. Ti izzivi bodo predvsem vplivali na to, kako bodo oborožene sile sprejemale nove tehnologije, kako se bodo na operativni ravni prilagajale uporabi novih tehnologij. Vplivali pa bodo tudi na razumevanje prihodnjega operativnega in strateškega vojskovališca ter strateške stabilnosti in nestabilnosti. Tudi v Centru vojaških šol prispevamo k pojasnjevanju in razreševanju raznovrstnih razvojnih izzivov oboroženih sil, ki jih vseskozi pogojujejo novi tehnološki dosežki in spreminjajoce se varnostno okolje. Rezultate perspektivnih kriticnih mišljenj slušateljev vojaškega izobraževanja kot plod poglobljenega raziskovalnega dela predstavljamo v Vojaškošolskem zborniku. Ta tokrat obsega tri prispevke: dva prispevka sta pripravila slušatelja 26. generacije višjega štabnega tecaja, enega pa slušatelj 31. generacije štabnega šolanja Poveljniško-štabne šole. Urška Petrovic z analizo vloge vodje pri zagotavljanju medsebojnega spoštovanja na delovnem mestu pojasnjuje, da so razvite socialne kompetence pripadnikov, ki zasedajo vodilne položaje na razlicnih ravneh Slovenske vojske, enako ali celo bolj pomembne kot strokovno znanje, sposobnosti in izkušnje. Zmaga v vojni namrec ni odvisna le od številcnosti in moci oboroženih sil, temvec tudi od njenega potenciala duhovne in moralne moci. Milan Režonja v prispevku razpravlja o tanku prihodnosti, ki je danes na prelomnici dojemanja glavnega kopenskega oborožitvenega sistema. Analize se nagibajo k izlocitvi, podaljšanju življenjske dobe, pa tudi k razvoju popolnoma novega koncepta tanka. Ceprav je tank simbol preteklih vojn, je v pogledih avtorja še vedno kljucni dejavnik sodobnega bojišca, ki lahko s svojo zmogljivostjo, premicnostjo in zašcito bistveno prispeva k ofenzivnemu delovanju, tempu napada, preboju in koncnemu uspehu v boju. Vojaškošolski zbornik sklene Marko Beader z obravnavo organizacije ofenzivne takticne vaje z bojnim streljanjem srednje pehotne cete na poligonu Pocek. Analiza je pokazala, da je na poligonu Pocek, kljub nekaterim omejitvam za izvajanje taktike vozil, še vedno mogoce organizirati kompleksne takticne vaje, ki vkljucujejo tudi bojno streljanje. Uredniški odbor vabi vse, ki jih zanimajo strokovne teme, k dejavnemu soustvarjanju naslednje izdaje Vojaškošolskega zbornika v letu 2023. Mag. Pavel Vuk, sekretar Uporabljeni viri v uvodniku: 1. Krause, K., 1992. Arms and the State: Patterns of Military Production and Trade. Cambridge: Cambridge Universitiy Press. 2. Raska, M., Zysk, K., Bowser, I. in Bizinger, A. R., 2021. Introduction. The Journal of Strategic Studies, 44(4), str. 451–455. 3. Vojaška strategija Republike Slovenije (predlog), 2021. Generalštab Slovenske vojske (št. 007-203/2020-95 z dne 21. 10. 2021, interno gradivo). Ljubljana: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.