AHCRICAN IN SPIRIT fOR€HM» IN LANGUAGE ONLY
NO. 24
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 3, 1966
SLOVENIAN
HORNING N€W$PAP€£
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Moskva in Peiping se bližata naglo razkolu
Komunistična partija ZSSR se je dokončno odločila za razhod s Kitajsko partijo. Priprave za objavo te odločitve so že v polnem teku.
Novi grobovi
MOSKVA, ZSSR. — Rusko-' kitajski spor je prešel točko, kjer je bila sprava še možna, Moskva je prišla do prepričanja, da je razkol v komunizmu neizbežen in se je odločila napraviti ta korak na svojem partijskem kongresu v prihodnjem marcu. Razkol v komunističnem gibanju bo brez dvoma pomenil tudi konec vsakega sodelovanja med Kitajci in Rusi na državni ravni.
Vesti iz uradnih virov trdijo, da je vodstvo Komunistične partije Sovjetske zveze poslalo raznim komunističnim partijskim skupinam obširno pismo, v katerem v podrobnostih razlaga spor s Kitajsko Komunistično partijo in utemeljuje neizbežen razkol. Na sestankih, kjer so to pismo brali, so govorili člani prozidija Komunistične partije, med njimi tudi sam L. Brež-njev.
Pismo obtožuje Kitajsko med drugim, da hoče zaplesti Sovjetsko' zvezo v atomski spopad z Združenimi državami. Peiping zahteva namreč od Sovjetske zveze, naj odpre “drugo fronto” s pritiskom na Zahodni Berlin m tako odtegne del ameriških oboroženih sil iz Azije.
Glavno glasilo Kitajske Komunistične partije “Ljudski dnevnik” je obdolžilo Sovjetsko zvezo, da pomaga Združenim državam obkrožiti rdečo Kitajsko in zavreti njeno širjenje v jugovzhodni Aziji. To naj bi dokazovala politika sovjetskih vodnikov v odnosih do Indije in Pakistana, do Vietnama in do Japonske.
Moskva očita med tem Pci-Pingu, da ovira prevoz sovjetske pomoči v Vietnamu, da šču-Va proti Sovjetski zvezi v Zu-nanji Mongoliji in povzroča toejne spore s Sovjetsko zvezo.
Afganistanec v Moskvi
Matthew Yurkovich
Včeraj je nenadno umrl na svojem stanovanju na 1470 E. 175 St. 72 let stari Matthew Yurkovich, rojen v Brod-Mora-vice na Hrvaškem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1913, mož. Alice (Angele), roj. Zajmec, oče Alice Jalovec, Franka Grosely, in Thomasa, stari oče, brat Marice Staiduhar, Frances Brajdič, Franka, pok. Antona, pok. Anne Crnkovich in pok. Katherine Podnar. Do svoje upokojitve je bil zaposlen dolgo let pri West Steel Castings Co. Bil je član 1-IBZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto. Čas in kraj še nista določena.
Stana Golaja
Včeraj je umrla v Metropolitan General Hospital 72 let stara Stana Golaja s 3273 W. 34 St, preje z W. 73 St., rojena v Srbiji, žena Dimetra in članica SNS. Pogreb pokojne bo v ponedeljek opoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Save ob enih popoldne, nato na pokopališče sv. Teodozija.
Raymond K. Szafraniec
Včeraj je umrl v Euclid Glen-viile bolnici 51 let stari Raymond R. Szafraniec s 15706 Parkgrove Avenue, rojen v Clevelandu, zaposlen pri General Electric Co., vdovec po 1. 1963 umrli ženi Marie, oče Raymonds in Dorothy Quandt, 6-krat stari oče, brat Edmunda, Rolanda in Hermine Basha, sin Mrs. Mary Szafraniec, roj. Kud-zia. Pokojni je vbil član Društva Naj sv. Imena pri Sv. Jeromu, kjer bo v soboto zanj pogrebna sv. maša. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd na All Souls pokopališče. Čas še ni določen.
V ŽENEVI MIRNEJŠE KOT SO PRIČAKOVALI
MOSKVA, ZSSR. — Predsed-nik afganistanske vlade Moha-^ed Hašim Mainvandval je pri-šel v torek sem na devetdnevni uradni obisk.
Afganistan je v zadnjih letih precej izboljšal svoje odnose s Sovjetsko zvezo, vendar skuša °stati v sporu med Zahodom in Vzhodom nevtralen. Zato mu Vidi nudita precejšnjo gospodarsko pomoč tako Amerika kot Rusija.
Brazilski politiki se zopet razburjajo
RIO DE JANEIRO, Brazil, — Vojaški diktator Branco je že u-zakonil nov način volitve predsednika republike: voli naj ga kar Kongres, ne pa vsi brazilski volivci, kot je preje veljalo. Sedaj so pritisnili konservativci nanj, naj isto načelo uveljavi tudi za volitve guvernerjev v 10 provincah. Le da bi guvernerje volile provincijalne skupščine in še župani velikih mest. Ker so politične stranke prepovedane, so začeli proti temu načrtu protestirati dosti glasno vsi vidnejši bivši politiki.
Bolj mrzlo ves mesec
WASHINGTON, D. C. — Zvezni vremenski urad je izdal svojo mesečno vremensko napo-Ved za februar. Trdi, da bo ves naesec po vsej deželi bolj mrzlo k°t je za ta čas običajno.
snow
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno z morebitno latko zjasnitvijo, naletavanje a,lega, milo. Naj višja tempera-ura blizu 30, naj nižja ponoči 18.
— V Savdski Arabiji ni stalno tekočih rek, so le hudourniki.
Razorožitvena k o n f erenca poteka sorazmerno v miru, obe strani za nag'el dogovor o omejitvi atomskega oboroževanja.
ŽENEVA, šv. — Ko je bilo v torek obnovljeno zasedanje ra-zorožitvene konference, so njeni zahodni udeleženci računali ostrim napadom sovjetskega zastopstva na Združene države zaradi obnove letalskih napadov na Severni Vietnam. Ameriški delegat je imel pripravljen enako oster odgovor, ki ga pa ni mogel uporabiti, ker se Rus sploh ni oglasil k besedi.
Ruski zastopnik Carapkin je svoje zahodne tovariše resnično iznenadil, ko ni takoj ob začetku zasedanja konference zaprosil za besedo in ožigosal Združene države. To nalogo je v dosti mirni obliki opravil češki zastopnik Zdenek Cernik. Ameriške letalske napade na Severni Vietnam je označil za “barbarske” in izjavil, da bodo povečali mednarodno napetost ter imeli tako neugoden vpliv tudi na samo razorožitveno konferenco. Čeh je predložil, naj bi služil za osnovo razprave o omejitvi a-tomskega oboroževanja ruski predlog, ki da je “brez lukenj”, med tem ko ameriški dovoljuje možnost atomske oborožitve Zahodne Nemčije in ostalih članic NATO.
Italijanski delegat Cavalleti je pozval konferenco, naj imenuje o osebni odbor, ki na,j poskuša čim hirtejše sestaviti načrt za o-mejitev atomskega oboroževanja, pri čemer naj se poslužuje tako ameriškega kot ruskega predloga. Podobno kot Čeh je tudi Italijan pozival konferenco, naj tak sporazum “čim prej mogoče, doseže”.
Razprava o umoru bogatega Mosslerja
MIAMI, Ela. — Umor 69 let starega m i 1 i j onarja Jacquesa Mosslerja 30. junija 1964 je vzbudil splošno zanimanje, ker je bilo pri umoru očitno silno sovraštvo do umorjenega, saj so na truplu našteli 39 ran od noža. Zanimanje je prešlo v pravo razburjenje, ko so oblasti prijele pokojnikovo vdovo in njenega nečaka ter ju obdolžile umora.
Razprava proti obema se je začela še pretekli mesec. Več dni je bilo potrebnih za sestavo 12-članske porote. Državni toži-telj je v obtožnici dejal, da je Mosslerja umoril mladi Melvin Lane Powers “zaradi nedovoljenega ljubezenskega odnosa” do Mrs. Candace Mossier, umorjen-čeve žene in svoje tete. Ta naj bi bila sodelovala pri načrtu za umor.
Umorjeni je bil lastnik več bank in posojilnic. Njegovo premoženje so cenili rta več desetin milijonov.
Vladi Belgije grozi kriza
Belg. — V Bel-
VARNOSTNI SVET ZN JE LE IZGLASOVAL DEBATO 0 VIETNAMSKI VOJSKI
I
Varnostni svet Združenih narodov je včeraj popoldne izglasoval s pičlo večino predlog Združenih držav o razpravljanju o vojskovanju v Vietnamu in o resoluciji, ki jo bodo Združene države v ta namen predložile. Proti predlogu sta glasovali le Sovjetska zveza in Bolgarija, Francija in 3 afriške države pa so se vzdržale glasovanja.
Iz Clevelanda in okolice
t
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Včeraj popoldne, ko se je začela v torek odložena seja Varnostnega sveta, je zastopnik Jordanije, ki je prejšnji dan prosil za odložitev seje, izjavil, da smatra, da razprava o vojskovanju v Vietnamu v Varnostnem svetu ne more biti škodljiva. S tem je ameriški predlog za tako razpravo dobil potrebnih 9 glasov. Proti njemu sta glasovali le Sovjetska zveza in Bolgarija, med tem ko sta se Francija in afriška republika Mali, ki sta se v torek načelno izjavili proti debati, vzdržali glasovanja. Varnostni svet je sejo zaključil in razpravo odložil za nedoločen čas, da dobe vse zainteresirane države
znova priložnost posredovanja^____________________________
Združene države
Ženske imajo prednost povsod!
WASHINGTON, D.C. — Tako vsaj trdi učena razprava Michiganske univerze, ki je med drugim ugotovila: ženske živijo dalje od moških, so odpornejše v boleznih, bolj junaško prenašajo težave in nesreče. Nimajo samo boljšega vida in posluha, so pred moškimi tudi pri okusu; moški hitrejše ugotovijo okus le pri treh kislih predmetih: jesi-hu, limoni in kislem grozdju.
Zato pa moda nalaga ženskam celo vrsto opravil, ki jih moški ne poznajo. Teh opravil je pa preveč, da bi jih učena razprava naštevala.
BRUXELLES giji grozijo zdravniki s štraj-kom, delavci so pa že priredili demonstracije proti vladnemu načrtu, da zapre par nerentabilnih premogovnikov. Vse to je spravilo vlado ministrskega predsednika Harmela v kočljiv položaj. Harmel sam bi še popustil zdravnikom, nočejo pa tega storiti socijalisli, ki so v vladni koaliciji, Socijalistični minister za sogijMno politiko Brouhon je napovduiil demisijo. Ako bi mu sledilo le par soci-jalističnih ministrov, bi Harmel moral podati ostavko. Tega pa belgijski politiki nočejo tvegati, ker vedo, kako težko je v Belgiji sestavljati nove vlade.
Vlada ima velike sitnosti tudi z demonstracijami v rudarskem kraju Genk v limburški provinci. Vlada hoče s 1. oktobrom zapreti par premogovnikov, ki so postali nerentabilni. Ko so rudarji za to zvedeli, so začeli demonstrirati, prišlo je do spopadov s policijo, poseči je moralo v spor vojaštvo, tekla je kri in zahtevala tudi nekaj smrtnih žrtev.
Napoved zdravniškega štraj-ka in demonstracije rudarjev so seveda močno vznemirile tako javnost kot parlament. Vse čaka radovedno, kako se bo tiha kriza razvijala in končala.
-----o------
— Okoli polovico Eskimov na svetu ni nikdar videlo snežene koče — igloo.
nameravajo Varnostnem svetu predložiti v okviru splošne razprave o vojni v Vietnamu najprej premirje, nato pa sklicanje konference v Ženevi, ki naj ves vietnamski spor reši na temelju ženevskih dogovorov iz leta 1954 in leta 1962. V Washingtonu upajo, da Sovjetska zveza ameriške resolucije ne bo vetirala.
Sovjetski zastopnik Fedorenko se je vstrajno boril proti ameriškemu predlogu, ki ga je o značil za propagando. Hanoi in Peiping sta žf> pred sejo Varnostnega sveta izjavila, da tam ni mesto za razpravljanje o Vietnamu in da tam sprejetih sklepov ne bosta upoštevala. To je do neke mere razumljivo, ker ni ne Vietnam ne rdeča Kitajska članica ZN. Ameriški predlog predvideva, naj bi bila pozvana na razpravo v Varnostnem svetu predstavnika obeh Vietna-mov, Južnega in Severnega.
De Gaulle obsoja stališče ZDA
Francoski delegat v Varnostnem svetu ni glasoval proti ameriškemu predlogu, zato pa je francoska vlada v posebni izjavi ostro obsodila obnovo letalskih napadov na Severni Vietnam in zavrnila razpravo v vietnamski vojni v Varnostnem-svetu. Po njenem mnenju je edino ženevska konferenca, na kateri sta bila zastopana rdeča Kitajska in Severni Vietnam, primerna za razpravljanje tega vprašanja.
Francoska vladna izjava je nenavadno ostra in poročila iz
Pariza namigujejo, da je osebno delo predsednika republike gen. Charlesa M. De Gaulla.
Francija je sprostila trgovanje z Vzhodom
Tekmovanje v košarki—
Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ prireja v petek, soboto in nedeljo v avditoriju pri Sv. Vidu tekme v košarki (basket-bail), v soboto pa ples v SND na St. Clair Avenue. Prireditelji vabijo k igli in na ples, v nedeljo pa na obed k Sv. Vidu. Ta stane za odrasle $1.50, za otroke 75c.
Gneča v 20. volivnem okrožju—
V 20. zveznem volivnem okru žju, ki zavzdma del Clevelanda, se potegujejo za kongresnika kar štirje demokrati. Sedanji kongresnik M. A. Feighan kandidira že 13-ič. Spodrimili bi ga radi mestni odbornik iz 21. Varde E. F. Katalinas, državni poslanec M. A. Sweeney, črnski odvetnik G. II. Bradley Jr. in W. Kennick.
“Groundhog” je videl senco—
Včeraj, na Svečnico, se j<-sonce v našem delu dežele, komaj kaj pokazalo, vendar trdijo, da je “Groundhog" prilezel iz ivojcga zimskega skrivališča in videl svojo senco, kar naj bi po imeriškcin izročilu pomenilo še j tednov hude zime.
PARIZ, Fr. — Francoska vlada je ukinila prepoved za nekako tri četrtine izvoznega blaga v komunistične dežele, vključno rdečo Kitajsko. Izjema je o-stala le Vzhodna Nemčija. Prepoved je bila v veljavi še iz prvih let mrzletyiLme, ko so se države svobodnega sveta, v glavnem članice NATO dogovorile, katerega blaga ne bodo prodajale v Sovjetsko zvezo in njene satelite, ker bi lahko služilo vojnim namenom.
Z leti so ti seznami ostali praktično bolj na papirju kot! pa v dejanski veljavi. Mimo; njih so trgovali s komunistič-| aim 'blokom najprej Angleži,! njim pa so sledili tudi drugi, ne na zadnjem mestu Zahodni Nemci. De Gaulle je sedaj tudi formalno črtal večji del liste. O svojem koraku je predhodno obvestil članice Evropske gospodarske skupnosti, čeprav se z njimi ni o svoji nameri nič posvetoval.
Sodijo, da ima DeGaullov korak bolj politični kot gospodarski značaj; vzhodni Evropi naj bi pokazal, da so ji francoska vrata na široko odprta.
Zadnje vesti
Denar in kandidate imajo, potrebni so samo še volivci in - zmaga!
WASHINGTON, D.C. — Glavni odbor r e p u b 1 i kanske stranke in njegov finančni odsek sta imela začetkom tedna svojo sejo v Washingtonu. Seja je bila posvečena pripravam za jesenske volitve. Glavno besedo je imel sedanji dejanski voditelj stranke ohajski republikanec Bliss, ki je naslikal političen položaj v naši deželi. Pri tem se je skrbno izmikal vsakim prerokovanjem glede izida volitev. Pač pa so to delo opravili nekateri člani odbora, nekateri so bili pri tem optimistično, drugi pa bolj pesimistično razpoloženi.
Kdor je posegel v debato, ni mogel iti preko dejstva, da ima Johnson še zmeraj večino dežele za seboj, vendar pa se že kažejo razpoke v demokratskem monopolu. Farmarji niso več ta ko navdušeni za demokratski režim, kot so bili, tako so trdili
nekateri republikanci. Drugi so zopet dodali, da se bo demokratom izneverilo tudi dosti starih volivcev, ki pričakujejo od Medicare zavarovanja več, kot je v zakonu zapisano. Vsa debata se je zgostila v tri načrte za voliv-ni boj:
Inflacija bo zmeraj bolj pritiskala na vse volivce, posebno na tiste, ki ne morejo zviševati svojih dohodkov, takih volivcev je pa dobra petina. Republikanci morajo zato voditi političen boj proti inflaciji.
Da jim to ne bo pretežko, bodo poskrbeli demokratje, ki kar na slepo vtikajo denar vseh davkoplačevalcev, velikih in malih, v vse mogoče gospodarske in so-cijalne programe, pri tem pa nikoli ne poskrbijo, kako bodo krili take izdatke. Boj proti razsipanju denarja v javni upravi naj bo torej druga točka repub
likanskega volivnega programa.
Proti vojni v Vietnamu naravno republikanci ne morejo biti, ker so bili do sedaj njeni zagovorniki. Lahko pa očitajo Johnsonu, da ni ravno preveč spreten v določevanju smeri v vojskovanju. Ker omahuje sem-tertja, mu lahko vse skupaj spodleti in vietnamska vojna nas bo speljala v novo svetovno vojno. To naj bo tretje volivno orožje v republikanskih rokah.
Če bo republikanska agitacija spretno izrabila vse tri momente v jesenski volivni kampanji, bo lahko spravila v predstavniški dom 20-24 novih republikancev, kar bi seveda omogočilo staro koalicijo konservativnih demokratov in republikancev. Tako je vsaj trdil republikanski veljak Benham. Opozoril je pa somišljenike, naj nikar ne napadajo Johnsona radi njegove
splošne gospodarske in socijal-ne politike, kajti ta je še zmeraj pogodu večini ameriških volivcev.
Na seji so tudi odobrili načrt za volivne stroške. Imeli jih bodo — uradno namreč — $6.1 milijonov, ki jih bo treba čim preje nabrati. Seveda pa ni nabiranje denarja zdnaj glavnega odbora prepovedano. Tega se bodo poslužili senatorji in kon grešniki, ki imajo tudi svoje fonde za take namene.
O kandidatih je bilo sicer dosti govora, toda malo poročanja in debat. Saj jih ne bo manjka-
Vietnamska vojna bo trajala še 6-7 let?
WASHINGTON, D.C. — Takih misli so menda nekateri starejši sveto valci predsednika Johnsona, McNamara sam pa misli, da par let ni treba pričakovati nobenih bistvenih sprememb v vojaškem stanju. Zato se pa mora spremeniti politično stanje v Južnem Vietamu.
Treba je na vsak način, da saigonska vlada pridobi deželo na svojo stran, kar bo pa tudi trajalo nekaj let. Tudi o tem je menda tekla debata pretekli teden v Beli hiši.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik vlade ZSSR A. Kosygin jv v posebni spomenici ženevski razorožitveni konferenci sinoči pozval k prepovedi rabe atomskega orožja preti vso\*» državam, ki same z njim ne razpolagajo. Prav tako je v imenu svoje vlade izjavil, da Sovjetska zveza ne bo nikdar prva uporabila atomskega orožja, če se obvežejo isle storiti tudi vse ostale atomske sile. Ponovno je zavrnil mednarodni nadzor nad prepovedjo izvajanja atomskih preskusov.
SAIGON, .1. Viet. — Boji med ameriškimi, južnoko rejskimi in južnovietnamskimi vladnimi oddelki na eni strani in rdečimi na drugi v osrednjem obalnem področju Južnega Vietnama so se unesli. Rdeči naj bi v teh bojih imeli blizu 700 mrtvih, par sto po ujetih, vendar sc je glavnini, okoli 8,000 mož po vsem sodeč posrečilo izvleči iz klešč, ki so jih jim združene sile pripravljale. Ameriška letala so včeraj ponovno napadla vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Napadi so bili v glavnem osredotočeni na Vinil in njegovo pristanišče Ben Thuy.
WASHINGTON, D.C. — Sen. Frank J. Lausche iz Ohia je v senatu včeraj dejal, da je boj proti onesnaževanju naših rek in jezer najvažnejša stvar takoj za vojno v Vietnamu, ki zadeva vso našo deželo. Po njegovem mora odgovornost za ta hoj prevzeti zvezna vlada, ker krajevne in državne oblasti za to nimajo sredstev.
Avtobus trčil v vlak
MIAMI, Fla. — Avtobus s farmarskimi delavci, samimi' Portoričani, je v torek trčil tu j lo. Blissu se bo najbrže zdelo, da! v vlak. Pri nesreči je bilo 18 o-
jih je preveč, kadar bo štel prijave kandidatov, zato pa premalo, kadar bo ocenjeval politične sposobnosti posameznih republikanskih jnnakov.
Manjka torej samo še volivcev in zmage v novembru.
seb mrtvih, 16 pa ranjenih.
Na križišču, kjer se je nesreča zgodila, ni nobenih zapornic ali varnostnih luči, pač pa je križišče zaznamovano na sami cesti in opozorili stojita na obeh | njenih straneh.
SLOVENCI SMO!
• Februar je mestec dobrega tiska. Kampanje za nove naročnike so v teku.
• Tudi Ameriška Domovina vabi vse tiste, ki slovenskega časopisa nimajo, da se nanj naroče.
• Storite to še danes — u-živajte prijetno slovensko branje.
Bomomm
..■•Jšgfefe—■—-■■ tl* *
GllTSmClair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Fubli.shed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
t. ni ted States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
nega Vietnama, ki bi ostali tam odrezani od Severnega Vietnama in Kitajske. Gen. Johnson sodi, da bi bilo za to neba vsaj 400,000 ameriških vojakov.
3. Ameriške oborožene sile naj bi nastopile neposredno proti Severnemu Vietnamu kot nosilcu napada na Južni Vietnam. Mogoče je nastopiti proti njemu z izkrcanjem
Fond du Lac; Sv. Marija na Hribu na Holy Hill; Sv. Jakob v Kenoshi; Sv. Marija v Port Wa-
shingtonu; Sv. Ime v Sheboy-ganu in Sv. Jožef v Waukeshi. Romanja v stolnico ali do ka-
ameriške oborožene sile neposredno v Severnem Vietna- terekoli izmed omenjenih cer-mu ali pa Severni Vietnam uničiti z letalskimi napadi. Zadnji način je ameriškim sredstvom prikladnejši in lažje izvedljiv. Čeprav Severnega Vietnama ne bi prisilili k predaji, bi mu vendar onemogočili obsežno nadaljno podpiranje rdečega napada na Južni Vietnam. Končno bi se Severni Vietnam nemara le odločil za pogajanja. Združene države bi brez dvoma pristale na nje. To bi lahko vojno končalo, če bi se seveda ne vmešala vanjo rdeča Kitajska.
Zdi se, da se je predsednik L. B. Johnson odločil za povezavo 2. možnosti s 3., če mu le ne bo uspelo doseči konca vojne brez vojaške odločitve. Trenutno za kaj takega, kot smo omenili že v začetku, ni izgledov.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 24 Thursday, Feb. 3, 1966
M ilwauski zapiski

•WWf1



Vojaki o izbirah ZD A v vietnamski vojni
Severni Vietnam se ne mara odreči svojim načrtom po osvojitvi Južnega Vietnama, Združene države niso vojjne tega osvajanja mirno g’edati in biti sokrive komunističnega napredovanja in utrjevanja v jugovzhodni Aziji. Spora z mirnimi sredstvi torej ni bilo mogoče rešiti, treba je bilo izbrati drugo pot: vojna je zopet v polnem teku. Znani pruski vojskovodja gen. Klausewitz je dejal; ' Vojna je le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. ’ — Ko politiki ne morejo doseči cilja, dajo besedo generalom.
Ameriški generali imajo o vojaškem nastopu v Vietnamu različna mnenja. Ta zavise od ciljev, ki naj bi jih Združene države hotele v Vietnamu doseči. Gen. J. M. Gavin ki je bil načelnik oddelka za načrte v armadnem glavnem stanu leta 1954, ko so se v Vietnamu borili še Francozi, je tedaj zavzel stališče, da naj se Amerika ne meša v vojno v Vietnamu, kjer “bi bil to napačen kraj in čas” za spopad z rdečo Kitajsko. On in njegov načelnik glavnega stana gen. Rideway sta tedaj tako gledala na položaj. Svojega stališča od tedaj ni bistveno spremenil, četudi je že več let v pokoju. Zavzema se za to, naj bi Združene države obdržale s svojimi silami, ki jih imajo sedaj v Južnem Vietnamu, obalna področja okoli Da Nanga, Gam Ranh zaliva in drugod ter skušale doseči z rdečimi politični kompromis na temelju ženevskega dogovora iz leta 1954.
Gen. Gavin se zaveda, da utegne Južni Vietnam končno priti po tej poti pod komunistično oblast, vendar pa ne vidi, da bi se morale Združene države v takem slučaju u-makniti kar do Havajev. Trdi, da bi bilo še vedno mogoče braniti Malajo, Tajsko in Filipine. Nič ne utemeljuje, zakaj naj bi branili te, če že nočemo braniti Južnega Vietnama. svari pa, da utegne poskus z vojaško močjo rešiti ves Južni Vietnam pred komunistično osvajalnostjo voditi naravnost v spopad z rdečo Kitajsko.
Načelnik skupnega glavnega stana ameriških oboroženih sil gen. Wheeler mora kot najvišji oficir v oboroženih silah ZDA braniti seveda stališče vlade, vendar so njegovi razlogi proti predlogu gen. Gavina o omejitvi ameriške vojaške dejavnosti na "obalna področja prepričljivi Gen. Wheeler pravi, da predlogi gen. Gavina niso novi, da so bili že podrobno proučeni v glavnem stanu oboroženih sil in zavrnjeni kot neodgovarjajoči ameriškim ciljem. Gen. Wheeler opozarja na razliko med francoskim in ameriškim nastopom v Vietnamu. Francozi so skušali ohraniti tam svojo kolonialno oblast, Amerikanci pomagajo le ohranjati Južnemu Vietnamu neodvisnost. Različni cilji zahtevajo različna pota.
Gen. Wheeler trdi. da je ameriški cilj v Vietnamu po raziti skupno z južnovietnamskimi četami glavno komunistično silo, Viet K on g in vojaške enote iz Severnega Vietnama. ki jih ta pošilja na jug, nato pa Južnemu Vietnamu pomagati vzpostaviti varnost v deželi. Posebno poudarja da je ameriška naloga le pomagati, kajti glavna teža pripada lužnemu Vietnamu samemu. To naj hi bila v bistvu le “policijska akcija”. Ameriška naloga je podpirati Južne Vietnamce pri ustvarjanju takih razmer, ki bi jim omogočile ohranitev svobodne vlade. Umaknitev ameriških sil na obalna področja gen. Wheeler zavrača, ker bi to pomenilo dejansko prepustitev vsega ostalega Vietnama rdečim. Ti v takih okoliščinah ne bi imeli nobene potrebe, da začno kaka pogajanja o vzpostavitvi “neodvisnega in nevtralnega” Vietnama. Prepustitev Južnega Vietnama rdečim bi vzela vsako volio Malaji, Tajski in Filipinom, da se vežejo z nami proti Kitajski, verjetno bi se pod silo razmer preje pobotale s Kitajsko.
Gen. Wheeler opozarja posebej, da vodijo v Vietnamu komunisti “narodnoosvobodilno vojno”. Če jim bo ta u-spela, potem bodo začeli še vrsto novih in Amerika se bo morala nekje postaviti tej vrsti komunističnih osvajanj v bran, le da tedaj v veliko neugodnejših okoliščinah. Rdeči poraz v tej vojni bo nemara preprečil enake poskuse v bodočnosti.
Gen. M. S. Johnson, ki je bil nekdaj na čelu načrtnega oddelka skupnega glavnega stana oboroženih sil ZDA in je sedaj v pokoju, vidi v Vietnamu v glavrfem tri možnosti ;
1.	Voditi obrambno vojno iz obalnih oporišč. — To bi pomenilo izgubitev iniciative in prepustitev večjega dela Južnega Vietnama rdečim, Amerika bi v očeh Azijcev iz-gledala še bolj “papirnati tiger”. Iz teh razlogov ta načrt ni sprejemljiv.
2.	Ameriške čete naj bi zavarovale Južni Vietnam na meji s Severnim in potegnile svoje obrambne črte še v Laos do reke Mekonga in če freba še dalje na Tajsko, da bi zaprle rdečim iz Severnega Vietnama pot na jug. Prav tako bi bilo treba zastražiti mejo proti Kambodži, nato pa Južni Vietnam “pomiriti”. Z drugimi besedami se to pravi streti oborožene oddelke “Osvobodilne fronte” in Sever-
kva se priporočajo tako posameznim grupam kakor tudi faram.
Spovedniki lahko spremenijo pogoje, ki se zahtevajo za prejem odpustka svetega leta, v kaj drugega tistim, ki so postavno zadržani, da jih ne morejo izpolniti tako kot jih pismo navaja. To velja posebno za bolnike in onemogle.

KULTURNA KRONIKA
Zadnje čase imamo zopet precej bolnikov po bolnicah. Nekateri so prišli že domov, drugi pa še čakajo, da se jim zdravje čimprej povrne. Domov je prišla Mrs. Mary Jamnik. Po bolnišnicah pa so še: Mrs. Josephine Kraemer, Mr. Mike Brem-
MILWAUKEE, Wis. — Zima j popolnitvi samega sebe in delati je zares tu. Sicer to ni nič po-! pokoro, sebnega. Saj jo imamo vsako Slovensko društvo Triglav pri-; šek, Marge Jenich. Lepa -krščan
pravi j a veliko veselico za samo j ska navada je, da za bolnike predpustno nedeljo, dne 20. feb-1 molimo. Lepo pa je tudi in ruarja, ob 4 popoldne. Veselica krščansko, če jih moremo obi-
leto. Vendar jo moram omeniti. Letos nam taiko gospodari, da je joj. Posekali smo vse rekorde v mrazu. Neki dan smo imeli 23 stopinj pod ničlo. Zadnjikrat je bilo tako mrzlo leta 1875. Nešteto avtomobilov je zamrznilo. Najhujše je bilo to, ker človek ni vedel, kaj napraviti. Nekateri so klicali bencinske postaje, drugi so klicali razne avtomobilske delavnice, da bi jim prišli n omagat. Nekateri so morali čakati ves dan, predno je kdo prišel naokrog, da je pregledal avtomobil. Delavnice so bile zasute s telefonskimi pozivi. Niso mogle zdelavati niti tega, kar je bilo tekočega, kaj šele da bi pomagale tistim, ki jim je avto odpovedal na sredi pota. Je pač tako, zima je hotela povedati,
da je tu. In sedaj je čas za to.
•
Iz cerkvenega oznanila pri Sv. Janezu sem zvedel, da je nadškof odobril zidavo cerkve po žamisli arhitekta in s pristankom cerkvenega odbora. Postrani sem zvedel, da bo to nekaj posebnega. Obenem so mi povedali, da ima žuiprfik že nriodel nove cerkve. Naredil ga je arhitekt, da bo lahko vsakemu pokazal, kako bo dejansko izglodala cerkev, .kakor je sedaj narisana na papirju. Rekel sem si: To si pa moram ogledati. Imel sem
je združena z večerjo, kjer bodo postregli s krvavicami in kislim zeljem. Po večerji bo ples. Posebnost tega plesa bo v tem, da bodo plesalci nastopali kot maškare. N a j b o ljše napravljena maškara bo prejela nagrado. Za muziko bodo poskrbeli Veselkovi fantje. Bo zares luštno.
*
Ob zaključku drugega Vatikanskega cerkvenega zbora je sv. oče Pavel VI. razglasil sveto leto. Izvedbo sv. leta je pustil posameznim škofijam. Mihvau-ški nadškof je razpisal sv. leto za svojo škofijo. V svojem pismu pravi, da se začenja takoj in bo trajalo do binkoštnega praznika, dne 29. maja.
Namen tega svetega leta je: 1. javno dati zahvalo Bogu za vse prejete darove, podeljene cerkvi ob zasedanju Vatikanskega cerkvenega zbora; 2. prositi božjo pomoč pri uporabi njegovih pridobitev; 3. boljše razumevanje zborovih odlokov, kakor tudi boljše poznanje in njihov pomen.
Služba božja, ki bo pojasnjevala zborove odloke, se bo začela v stolnici sv. Janeza na pepelnično sredo ob pol osmih zvečer in bo potem vsako sredo zvečer
skati. Storimo dobro delo usmiljenja. Kar želimo, da bi ljudje nam storili, storimo še mi drugim.
¥ beli nami
novo ustvarjenimi junaki (Valj-hun) napisal krepko slovensko junaško dramo, katere bodo veseli tako ljubitelji slovenske knjige, kakor tudi naši igravci.
Pri Založbi TABOR (Trst-Buenos Aires 1965) so ob tej priložnosti izšle tudi izvirne k o m p o z icije našega velikega zborovskega komponista MATIJE TOMCA, prav za zbore, ki nastopajo v igri: pesmi in hvalnice poganskim bogovom, Kolo, trojica bojnih pesmi, med njimi “Največ syeta otrokom sliši Slave”. Iste pesmi bodo seveda primerne tudi našim pevskim zborom.
Tako dramo kakor note je mogoče kupiti tudi pri naših poverjenikih, ki imajo na zalogi vse slovenske izdaje v zamejstvu. Cena knjižici, ki ima 80 strani, je $1.50 in enako veljajo tudi Tomčeve note (12 stra-pomanjkljivosti takega besedila j ni). Knjižico je opravil slikar in tako smo zdaj po petih letih j Milan Volovšek, ščitni ovitek in dobili na novo napisano sloven-J pa notranje ilustracije nastopaško dramo, za katero je pisatelj jočih junakov pa je narisal Ho-celotno delo skrčil, na drugi timir Gorazd. Note je opremil strani pa z novimi prizori in ce- j slikar Ivan Bukovec, lo novimi dejanji ter povsem na j	S. K. A.
Nova slovenska drama
Naša dramska literarna žetev je skromna. Ni to le videz zadnjih let. Ce tožimo, da nam manjka velikih romanov, moramo reči, da je naša literatura še bolj revna na — igrah. In vendar radi igramo in imamo še danes v vseh večjih naseljih svoje odre...
Pred leti je Zorko Simčič (Bine Sulinov) napisal operni libreto na osnovi Prešernovega epa “Krst pri Savici” in čeprav ni bil zamišljen za dramsko igro, so ga večkrat igrali. Vendar pa se zdi, da je avtor čutil
rečo. Župnik je bil doma. Brž do binkoštnega praznika. Nad-
sva bila v živahnem pogovoru. Poprosil sem ga, naj mi pokaže model nove cerkve. Z veseljem
škof bo imel uvodni govor. Posamezne župnije bodo- imele podobne pobožnosti, kjer bodo po-
mi je postregel. Z navdušenjem jasnjevale delo in pridobitve mi je začel razlagati posamezno-j Vatikanskega cerkvenega zbodi modela. Cerkev bo zidana v i ra.
obliki deseterokotnika. Bo en j Med tem časom verniki lahko glavni vhod, ali vsak vogel cer- dobijo posebne svetoletne od k ve bo imel svoj izhod. Tako bo pustke. Popolen odpustek lahko oerkev v slučaju nevarnosti lah- verniki dobijo vsakikrat, ko so ko izpraznjena v 20 sekundah, vsaj trikrat navzoči pri razlagi Cerkev bo imela 800 sedežev.! zborovih odlokov ali so prisotni Oltar je v sredini cerkve. Klopi' pri treh misijonskih pridigah, bodo razvrščene v polkrogu o- j Popolen odpustek verniki lah krog oltarja. Prostor okrog ol- ko dosežejo tudi takrat, kadar so tar j a je prirejen po novih litur- navzoči pri sv. masi, ki jo daru gičnih predpisih. Desno od ol- je nadškof Cousins ali pa kateri tarja bo krstilni kamen, na levo drugi škof v katedrali sv. Jane-pa kor, ki pa ne bo dvignjen, ka- za. kor smo bili vajeni, ampak bo1 Nadalje lahko dobijo popolni sestavni del cerkve na isti ravni odpustek tudi takrat, kadar obi kot klopi. Predno sem se prav ščejo stolno cerkev ali katero zavedal, sem že st a vij at vpraša- izmed cerkva, ki jih je nadškof nja in moral sem priznati, da se določil v ta namen in tam izmo-mi je model pri vsej novosti za- lijo apostolsko vero ali kakšno
misli takoj prikupil. Bo res nekaj posebnega. Zanimivo je to, da je zadnja klop komaj 40 čevljev oddaljena od oltarja in tako zares povezanost duhovnika in
drugo običajno molitev izpovedi vere.
Da verniki lahko zadobijo te odpustke, morajo izpolniti sle deče pogoje: iti morajo k spove-
1 judstva pri daritvi sv. maše. di, prejeti sv. obhajilo in moliti
Glavni vhod v cerkev je za oltarjem. Ljudem bo dana prilika, da bodo tako lahko zasedli prve klopi v cerkvi in ne zadnje. Kdo bo pa hodil po celi cerkvi doli samo zato, da se vsede v zadnjo klop. Po novih liturgičnih predpisih je itak boljše, da smo bliže oltarja. Ce bi si kdo hotel ogledati model, naj gre kar v župnišče, mu ga bo tako župnik kakor tudi kaplan prav rad pokazal.
Vam rečem, ne bo vam žal.
♦
Sedaj je. predpustni čas. V predpustnem času se ljudje radi poveselijo. Razlog je v tem, da na pepelnično sredo nastopi post in se mora človek posvetiti iz-
Cleveland, O. — Vremensko poročilo ni obetalo nič prijetnega: snežni metež, močan veter, tri do štiri palce snega. Pa me ni oplašilo, kljub temu sem si zaželel iti v belo naravo — na Slovensko pristavo. Cesta je bila skoraj prazna, le veter je prinašal bele snežinke. Kmalu smo bili na Pristavi. Že oddaleč smo zagledali kupe beline. Radovednost nas je takoj peljala do smučarske skakalnice.
Prijetno smo bili iznenadeni ob tolikšnem številu nasmejanih obrazov. Kmalu sem zaslišal: “Prosto”, in že je švignil s skakalnice mlad smučar. Iz gruče ljudi pa sem slišal: Ali si ga videl, 90 čevljev je skočil. Zopet, drugi:	Kako lep skok, krasna
drža, 72 čevljev. Tfčtji: 77 čevljev, škoda, da je padel, tako čudovit polet. Skoki so se pa kar vrstili. Sam pri sebi pa sem mislil, korajžni ste slovenski fantje. Slovenska pristava, kako veselje nam daješ!
Kazalec na uri se je že premikal blizu šeste — veter pa je vedno bolj nanašal sneg. Misliti je bilo treba na odhod. Še predno smo prišli na glavno cesto, smo opazili avtomobil, ki je zavozil s ceste. Pričeli smo s kidanjem, vžiganjem motorja, porivanjem in šele po dolgem času se nam je posrečilo spraviti avto nazaj na cesto. Oddahnili smo se in potem nadaljevali pot proti domu.
Slovenski mladenič in mladenka! Vidiš, kaj vse Ti nudi Slovenska pristava — veselje! Zato je 12. februar Tvoj dan, da se odzoveš in podpreš to našo prireditev. Ko bo, slovenska mladenka, Tvojo ročico krasil beli ali rumeni obroček, Tvoja prša pa poljubljal novorojeni rod — Slovenska pristava bo takrat Tvoj ponos, starejšim pa v oddih in zadoščenje, da so gradili za slovenski rod!
S. Vrhovec
Mauser, dr. Krek, dr. Blatnik, prof. Lipovec že povedo, da so predavanja bila tehtna in poučna.
Tudi v letošnji zimski sezoni bo Zveza in Društvo SPB Cleveland pripravilo nekaj zelo zanimivih predavanj. V nedeljo, 6. februarja, ob pol štirih popoldne bo v Baragovem domu imel letošnje prvo predavanje predsednik Zveze DSPB pisatelj Karel Mauser. Ponovno bo podkrepil nujnost naše i d e o 1 o> š k e strnjenosti, ki je Slovencem v tej kritični dobi svetovne ideološke konfrontacije velesil še bolj potrebna kot pred 25 leti v domovini. Zlasti naši mladini je nujno potrebno razložiti in jo prepričati, da se komunistična taktika osvajanja na primer 'sedaj v Vietamu bistveno prav nič ne razlikuje cd komunistične taktike, kateri so se pred 25 leti njih očetje z velikimi žrtvami zoperstavili v domovini Sloveniji.
Vabimo može in fante, žene in dekleta ne samo, da poslušajo, amnak da po predavanju tudi sami povedo svoje mnenje vprašajo za pojasnila in predlagajo, o čem bi v prihodnjih predavanjih še bilo potrebno govoriti. Pridite, za vse bo zanimivo in poučno! Jože' Melaher ---------------o-----
Koncert v korist šohh-skega sklada
Cleveland, O. — Morda ste videli v koledarju društvenih prireditev naznanilo, da priredi Slovenska ženska zveza koncert v korist šolninskega sklada v nedeljo, 13. marca 1966, ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na 6417 St. Clair Ave.
Na tem koncertu bo nastopila odlična slovenska pevka mezzosopranistka Marija Fishinger iz Chicaga, za katero lahko rečemo, da ima zlat glas, da podaja pesmi dovršeno in čustveno. Prepričani smo, da vam bo ugajala.
Vstopnice za ta koncert so že v prodaji in jih lahko naročite pri Mary Bostian, telefon IV 1-4710, ali pa Frances Novak, telefon Dl 1-3515.
M. B.
Fth predavan.^ KsrSa Ktattssrja
po namenu sv. očeta. Spoved lahko, opravijo osem dni prej ali pa pozneje. Sv. Obhajilo lahko prejmejo en dan prej ali na sam dan odpustka ali pa enkrat med tednom po odpustku.
Cerkve, ki jih je prevzvišeni nadškof določil v dosego odpustka, so sledeče: stolna cerkev sv. Janeza v Milwaukee; cerkev Kristusa Kralja v Wauwatosi, cerkev sv. Monike v White Fish Bay; bazilika sv. Jozafata v Milwaukee; cerkev sv. Rite v West Allis u; cerkev sv. Petra v Beaver Dam-u; cerkev sv. Andreja v Delavan-u.
Poleg zgoraj omenjenih cer-
CLEVELAND, O. — Zveza in Društvo SPB je v lanski zimski sezoni začela z rednimi predavanji. Predavatelji so poslušalcem pojasnjevali in razlagali dogajanja med zadnjo vojsko in komunistično revolucijo v Sloveniji, ki so mnogim bila nerazumljiva. Slišali smo o delovanju slovenskih zastopnikov od prvega dneva nemškega napada na Jugoslavijo 6. aprila 1941, u-mik v London, v Kairu in v Rimu po zavezniški zasedbi, o vzpostavljanju podtalnih zvez iz domovine v inozemstvo, Ljub-
Fraste - 78-lstnsk
Cleveland, O. — V soboto, 29. januarja, je obhajal svoj god naš rojak in bivši cerkljanski župan — Franc Sleme. Isti te den pa je praznoval tudi svoj 70. rojstni dan.
Franc je vsem dobro poznan saj se je vsa leta tu in doma pridno udeleževal vseh priredi' tev in sodeloval pri organizacijah. Še prav posebno pa ga poznamo in ga imamo v dobrem spominu mi Cerkljam, saj je bi sedem let naš župan. Mlad je bil še, ko je prevzel vodstvo ene izmed naj večjih gorenjskih ob čin, pa jo je pripeljal do tako le
Piri 'Jisgoslcvaniisko-st^s-mkm klssfesi v Hami so živalmi
MIAMI, Fla. — Pri nas je prav prijetno in veselo, četudi je pretekli teden dihnil mraz s severa celo sem dol na jug. Gostje in obiskovalci prihajajo od vseh strani in na prostorih J ugoslovansko-ameriškega družabnega kluba je vedno živahno. Prostori so na 2751 N.E. 195 St. v North Miami. Vsako nedeljo imamo tam piknik in skupno (kosilo. Pride od 75 do 100 ljudi.
Nedavno nas je obiskal Mr. Poki ar s svojo bodo čo ženo. Bila sta prav zadovoljna. Obiskala nas je tudi Mrs. Likozar iz Clevelanda s hčerko in zetom. Prav dobro so se imeli in bili so na našem pikniku zelo zadovoljni.
Običajno imamo na razpolago vročo, pečeno jagnjetino, pa tudi svinjino. Imamo tudi dovoljenje za prodajo pijače, kar je izredno važno. Lahko vsakemu po želji in okusu.
pih uspehov. Nov vodovod, več modernih mostov, veliko izbolj-1 postrežemo sanje cest so bili sadovi njegove Naši tamburaši znajo igrati pol-Velike delavnosti in stalnega ke in valčke, pa celo kako mo-
ljena med vojsko in revolucijo kva so še sledeče: Sv. Jožef v itd. Imena predavateljev: Karel
prizadevanja za napredek.
Njegovo delo pa je prekinil o-k upa tor — Nemec. Ni bilo lahko njegovo življenje med okupacijo. Dve leti se je skrival pred Nemci, ko pa se je okupator malo pomiril, so ga začeli preganjati komunisti. Vplivnih in uglednih ljudi niso prenesli ne Nemci in ne komunisti.
Dragi Franc, Bog naj Te ohrani še mnogo let zdravega in veselega v krogu svoje družine.
Cerkljan
— Na farmah Združenih držav goje sedaj več živine kot kdajkoli preje.
derno, če je treba.
Če ste kje v bližini, ko pridete V Florido, ne pozabite na Jugo-slav-American Social Club na 2751 Northeast 195th St., North Miami!	Stevo Lucic
Zemlja brez drevja jim ni ugajala
LINCOLN, Neb. — Ameriški pionirji, ki so prodirali preko prerijskega ozemlja na zahod, so bili prepričani, d a zemlja, kjer ne raste drevje, ni dobra. Šele kasnejši rod je odkril, da je večji del prerije izredno rodoviten in primeren za obdelavo.

4>1"y^F	'¥•WBiEgB
Zaslužil je smrt več kot dvaj-Selkrat. Ob pol enajstih iztrgam dvajseti čevljev ruše, vi jo ponest6 na breg studenčka, kjer napravim jaz zatvornico: skupaj,
*n° Uro in pol. Takrat bo polnoč. jVb bomo utrjevali naše delo,
Medtem pa bo veter osušil našo P°b Bila bi ena ura. Jaz primem gospodično s svojo levo roko; skupaj plezava do te razpoke, rziva se za ta dva šopa trave,
°sPeva do tega divjega figovega drevesa, počivava ob tem 2oienem hrastu, plezava ob tej Xr°* do onih rdečih skal, sko-v sotesko, in prosta sva!”
'Dobro! In jaz?”
Ta jaz je padel na moje navit šen j e kot curek ledene vode.
/°Vek nikdar ne misli na vse ^az som pozabil na rešitev ge. ounons. Niti misliti ni bilo na p’ da bi se vrnil nazaj ponjo.
Jlez lestvice je bilo nemogoče P ezati po pečini navzgor. Dobska je opazila mojo pre-' asenost. Bolj usmiljeno kot Zaničljivo mi je rekla: “Moj Ul;)ogi gospod, vidite, da vsi romantični načrti nekoliko šepajo. t °v°-ite mi, da se držim svojega prvega načrta in čakam orož-r!Kov- Angležinja sem in po sta-riavadi zaupam predvsem v 1 ‘3tavo- Sicer pa poznam aten-

KRALJ tiLM
EDMUND ABOUT
or°žnike; videla sem jih pri miiadi na dvoru. Srepi možje so m za Grke še dosti čedni. Imajo ° ge brke in puške z batom. y zamerite, toda oni nas bodo 2P°ljali od tu.”
davnoprav je prišel Korfijot. j.u 016 je rešil odgovora. Pripekal je damama sobarico. Bila je 6 dosti lepa Albančanka, če-q av Je imela zakrivljen * nos. Va tolovaja sta postopala po Jr’ sta jo zajela čisto nage „ svojo materjo in svojim zakoncem. Kričala je na vse pre-G§e> toda kmalu so jo potolažili, ^ So ji obljubili, da jo čez štiri HdJSt dni spustijo in plačajo. ^ “ Jro se je udala v svojo usO'
° im skoro se je veselila nes c®> ki bo povečala njeno doto. ecna dežela,, kjer se srčne bo-,lne zdravijo s pet frankov-'umri novci! Ta filozofična služba ni
^°G 8°spe Simons. Izmed vseh ^-Uskih opravil je poznala samo ^anje. Meni pa je napravila žl '*enie neznosno, ker je imela ino a<^°’ *z Pohlepa ali neči-j. C'rn°sti vedno grizla kos česna, ° ližejo hamburške ženske
b°nbone.
Sr^an ie prešel brez drugih ne-•n c' Drugi dan se je zdel nam 2a2bosn° dolg. Korfijot nas tudi tp ni zapustil. Marijana in
nrati sta iskali orožnike
hjena
ziii°bZOrju’	n^a ničesar opa-
lov 82 ^a’ sem navajen de-brpn^a. z^djenja, sem mri .goro 6^U' Dahko bi bil šel v ° in herbariziral pod dobrim ine'VV°m; toda sam ne vem, kaj
Senatorji in kongresniki SaOP o voUhrns kampanji
kansko strategijo ne dajo dosti/mi prenizki odstotek v dohodkih se je ne bojijo. Morda imajo kanalske administracije.
semJe.Ve2al° na ti dami. Ponoči sim Slak° spal; moj načrt za re-g.avj nii je neprestano hodil po Zapomnil sem si prostor, U0v °1’ Je Korfijot odložil svoj zdel k>re<^en je šel spat. Toda daj. j Se jni je, da postanem iz-
jVTn. • °C’ Ge se rešim sam brez
^Uane.
šestoSOboto zjutraj med peto in šUhi Ul'°> me je nenavaden
bi/^TDpeljal h kraljevemu ka-1 borza?
S?
V.
OROŽNIKI.
Zdelo se mi je, da kralj ni bil bogvekaj razburjen. Vendar pa bile njegove obrvi bolj stisnjene kot ponavadi in gube na njegovem čelu so se v ostrem kotu bližale očem. Vprašal je došleca:
“Od katere strani pridejo?”
“Iz Kastije.”
“Koliko kompanij?”
“Ena.”
“Katera?”
“Ne vem.”
“Torej čakajmo.”
Drug glasnik je pritekel, kar ga noge nesle, da oznani novico. Ko ga je Hadži Stavros zagledal, mu je zaklical: “Ali je Periklejeva kompanij a?”
Tolovaj je odgovoril:	“Ne
vem; ne znam brati številk.” Iz dalje se je zaslišal strel. “Tiho!” je zaukazal kralj in izvlekel svojo uro. Nastala je pobožna tišina. Štirje streli so sledili od minute do minute. Zadnjemu je sledil močan pok, ki je bil podoben pehotnemu ognju. Hadži Stavros je smehljaje vtaknil svojo uro v žep.
Dobro je,” je rekel. “Nesite stvari nazaj v shrambe, in prinesite nam eginca. Periklejeva kompanij a je!”
Zagledal me je v mojem kotu, ravno ko je skončal stavek. Z dobrohotnim glasom me je poklical:
‘Pridite, gospod Nemec, nič odveč ne boste tukaj. Dobro je zgodaj vstajati; takrat se vidijo čudne stvari. Nemara ste žejni! Potem pijte kozarec eginskega vina z našimi izvrstnimi orožniki.”
Čez pet minut so prinesli tri velikanske mehove, ki so jih privlekli iz neke skrivne shram-30. Zakasnel stražnik je prišel h kralju in mu rekel:
Dobra novica! Periklejevi orožniki!”
Nekaj tolovajev je steklo pred četo. Korfijot, ki je bil dober govornik, je stekel, da nagovori xapitana. Kmalu se je zaslišal boben; zagledali smo vihrajočo modro zastavo in šestdeset dobro oboroženih mož se je postavilo v dveh vrstah pred Hadži Stavrosovim kabinetom. Spoznal sem g. Perikleja, ker sem ga večkrat občudoval na patisijski promenadi. Bil je mlad častnik, star kakih petintrideset let, rjav, domišljav, ki so ga ljubile ženske, ki je lepo plesal na dvoru, in znal lepo nositi svetle epolete. Vtaknil je svojo sabljo nožnico, pritekel h kralju gora, ga poljubil na usta in mu rekel: ‘Dober dan, boter!”
“Dober dan, mali,” je odgovoril kralj in ga pobožal z roko po licu. “Ali si zmeraj zdrav?” “Hvala. In ti?”
“Ko vidiš? In sorodniki?” “Moj stric škof ima mrzlico.” “Pripelji ga semkaj. Jaz ga bom ozdravil.- Kaj pa policijski prefekt? Ali je že kaj boljši?” “Nekoliko. Lepo te pozdravlja. In minister tudi.”
“Ali je kaj novega?”
“Dvorni ples petnajstega. Sedaj je odločeno. Siecle je rekel.” “Torej še vedno plešeš. Kaj pa
WASHINGTON, D. C. našem političnem življenju velja navada, da se senatorji in kongresniki nočejo držati zmeraj navodil, ki jih dobijo od glavnih odborov svoje stranke. To velja posebno za stranko, ki je v opoziciji. Člani kongresa trdijo namreč, da so oni odgovorni za strankino politiko, ker sedijo v Kongresu, in ne morda glavni odbor, ki nima nobene politične moči.
Ta navada velja tudi za sedanjo republikansko delegacijo v Kongresu. Kakor hitro je zadnjič glavni odbor povedal, kako si zamišlja volivno kampanjo, so se takoj oglasili odlični republikanski senatorji in kongresniki in rekli, kako si oni zamišljajo jesenski volivni boj. Njihovi pogledi se pa ne krijejo s pogledi glavnega odbora.
R e p u b 1 ikanski senatorji in kongresniki mislijo namreč, da bo jeseni igral važno vlogo razdor med demokrati. Že prvi mesec kongresnega zasedanja je pokazal, da Johnson misli o politiki eno, demokratska stranka v Kongresu pa nekaj drugega. Pa ne samo to. Tudi Johnsonovi kritiki med demokrati niso istih misli, ne poznajo sloge in discipline. Stranka je torej močno razdrta med seboj in to je treba pri volitvah izrabiti, kajti stranka, ki ne pozna discipline in e-dinosti, ne more biti sposobna, da vodi našo deželo.
Republikanci so se zato umaknili iz debate o Johnsonovi politiki, prepuščajo glavno besedo demokratskim kritikom v Kongresu. Svojo politično municijo pa hranijo za bodočnost. Republikanci radi tega tudi ne napadajo Johnsona, posebno glede Vietnama. Mislijo, da naj to delo opravijo Johnsonovi nasprotniki med demokrati.
Nekateri demokratski strategi mislijo celo na kampanjo v predsedniških volitvah v 1. 1968. So prepričani, da se bo do takrat Johnsonov režim že čisto obrabil, posebno, ako ne bo takrat vietnamske vojne konec. Takrat bi radi postavili nasproti Johnsonovi kandidaturi novega “Eisenhower j a”, ki bi rekel deželi, da bo končal vojno, kar bi mu zagotovilo večino med volivci.
Demokrat j e pa na republi-
| prav. To bodo pa pokazale šele y: jesenske volitve in njihovi rezultati.
Fanarii kasss3 zopsi v -
PANAMA, Pan. — Naša federalna administracija je kar zadovoljna s sedanjim režimom v panamski republiki, če drugega ne, skrbi režim vsaj za red in mir. Zato mu je šla pri pogajanjih o novi pogodbi za panamski kanal zelo na roko. Panamska vlada je dobila od nas dosti koncesij na račun delitve dohodkov in udeležbe pri upravi kanala. Pregovori so sicer trajali dolgo, toda panamska vlada je lahko z njimi zadovoljna, posebno pa sedanji predsednik Robles. Ni pa z novo pogodbo zadovoljna opozicija, ki jo vodi bivši predsednik Arias.. Arias trdi namreč, da Robles sploh ni bil pravilno izvoljen in da je vse, kar on sklene, protiustavno, torej tudi nova pogodba z Ameriko. šele na drugem mestu ugovarja Arias novi pogodbi, da nu-
Arias bi rad boj za in proti pogodbi prenesel na ulico. Ker je spreten demagog, ' se mu ta namera lahko posreči. O novi pogodbi bo1 torej morda debatirala tudi panamska ulica. Kako nepreračunljiva je, smo videli v demonstracijah v 1. 1964. Obstoja nevarnost, da bi se tudi sedaj demonstracije lahko stopnjevale v krvave izgrede. Predpust je v Panami tudi čas za prelivanje krvi, ne samo za zabave.
Moro zakrpal luknje v italijanski krščanski demokraciji
RIM, It. — Moro je kot ponovni kandidat za ministrskega predsednika slkušal najpreje u-stvariti vsaj prividno slogo mjed raznimi strujami v svoji stranki. Zadnja poročila trdijo, da se mu je to posrečilo. Seveda ne popolnoma. Njegov glavni tekmec Fanfani je sicer priznal potrebo po sporazumu, toda na novi sporazum še ni pristal. Hoče šele videti, kako ga bo Moro vpošteval pri sestavi nove vlade in v programu prihodnjega
kanci o koalicijski vladi. Razgo- j dobnosti z antično grško trage-voH bodo ravno v začetku nale-1 dijo, marveč tudi zato, ker ob teli na naj večjo težavo. Moro bo j datumu poroke, kakor je zapisan na dokumentih, Ippolitova merka sploh še ni bila na svetu.
Drugič: ena izmed hčera Sal-vatora, ki je umrla 1. 1952, je u-radno še živa. Nasprotno pa naj se nikoli ne rodila druga
di premalo prilik za zaposlitev ministrskega kabineta.
panamskih domačinov v kanalski upravi in da odmerja Pana-
Moro se bo sedaj začel posvetovati s socijalisti in republi-
namreč moral prepričati bodoče zaveznike v koalicijski vladi, da je razmere v svoji stranki res tako konsolidiral, da bo nova vlada lahko računala z daljšo dobo brez parlamentarne krize. To mu ne bo šlo lahlko od rok, zato pravijo politični opazovalci, da se bo kriza še nekaj tednov zavlekla, predno dobi Italija novo vlado s sigurno večino v parlamentu.
■	...o
Angleški kraljevski par na počitnicah na Karibskem morju
LONDON, Ang. — Anglija ima še nekaj otokov in nekaj obale ob Karibskem morju. To so ostanki nekdanjih angleških kolonij, ki so za Angleže zanimivi le še od Božiča do Velike noči. Takrat vlada namreč v Angliji zima, mraz, sneg, led in megla. Karibsko morje pa pozna razkošno pomlad, kot je ne dobiš zlepa kje drugje. Zato se je angleški kraljevski par odločil, da gre na počitnice in obišče kraje, ki so začasno še pod an gleško kontrolo.
Kraljica in njen mož sta priletela v Barbados, tam ju je čakala kraljevska jahta, ki ju bo vozila do 6. marca od kraja do kraja. Imela bosta mir na potovanju, le v Britanski Gvajani bi jima pristaši levičarja Yagana utegnili prirediti demonstracije namesto ovacij. Britanska Gvajana bo postala 26. maja neodvisna država. Povsod drugod so pa prebivalci ponosni na obisk. Ko bo obisk končan, bo kraljica odletela domov, njen mož bo pa prišel za par tednov k nam v Ameriko.
mmasrn
SREDI PRIRODE — Judith McConnell, Miss Pennsylvania, se zadovoljno smeji, ko s svojim pasjim tovarišem na lovu ogleduje pokrajino.
Hči pred rojstvom postala žena svojega očeta
Kaj takega se na matičnih u-radih le redkokdaj zgodi. Kar pa se je zgodilo, je na svoji koži izkusil vaščan Salvatore Ipplito iz neke vasi blizu italijanske Caltanissette. Zloba ali malomarnost nekega uradnika je pomešala vsa uradna razmerja njegovi družini. Takole je s Sal vatorom in njegovimi na papir ju.
Prvič: uradno je Salvator Ip-polito poročen z lastno hčerko (v drugem zakonu). To dejstvo hi presentljivo samo zaradi po-
lčerka, ki ima sedaj enajst let.
Tretjič: v uradnih dokumentih sploh ne obstoji Ippolitova 55-letna žena. Edina stvar, ki je uradno točna, je zapisek, da se je leta 1939 Salvatore poročil z neko Carmelo.
Najbolj prizadeta spričo te birokratske kolobocije je hči Car-mela Ippolito, ki se je rodila 31. oktobra 1939, deset mesecev poprej, preden se je “poročila z o-četom”. V občinskih listinah velja ne samo za ženo svojega o-četa, marveč tudi za mater treh svojih bratov, ki naj bi jih rodila, ko je bila stara eno, pet in dvanajst let.
------o-------
Sladka voda iz morske
Avstralski znanstveniki pripravljajo nov tehnološki postopek za odstranjevanje soli iz morske vode. Namesto dragih kemikalij, ki so potrebne pri mnogih dosedanjih metodah, zadošča za avstralski postopek temperatura 80 stopinj Celzija.
Zamisel je zdaj na laboratorijski preizkušnji, njena izvedba je baje znatno cenejša kot vse dosedanje metode na tem področju.
Moški dobijo delo
RABIMO prvovrstne Tool & Die mehanike - Press operators delavce. Dobra plača od ure, plačane počitnice in druge ugodnosti. Predstavite se OSEBNO pri:
S.& Z. TOOL & DIE Co. INC. 3180 Berea Rd.-Cleveland 44111
(x)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 5 sob na 6030 St. Clair Ave., zgoraj. Zmerna najemnina. Zelo pripravno za upokojence. Kličite IV 6-0573.
(24)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 1542r> Waterloo Rti.	IV 1-2237
Trgovine odprte:
Downtown 9:30 - 9:30 zvečer Podružnice 9:30 - 10 zvečer
ASEMENTS
Rabite Eagle zmanke kot denar v vseh May trgovinah.



"X-,


"X.





iabakosins nepopolna, znane in trpežne
bombažne muslinaste rjuhe
1 .57
O e perfektne po 2.49 72x100” in spodnje prikrojene ozke
vsaka
Če perfektne po 2.69 81x108” in spodnje prikrojene široke
1
.77
vsaka

Atletu
ben- 1 nitrb sem bil naprav-
Hacp0^1 S6m oblečen sPaL
Zi Stavr°s je stal sredi sveL 11 deloval hrupnemu po-pra	tolovaji so bili pri-
Z0u	za boj in oboroženi do
• Deset
ki ■.	ali dvanajst zabojev,
Poči' 1 ,nisem ae nikoli opazil, je sem al° na nosilnicah. Uganil in ^ a so notri ukradene stvari Vljai Sv naai gospodarji pripra-ICr,'r°’ ba zapustijo taborišče.
7>t. Vasilij m Sofoklej
Se
1{rat
S° Nal
jj^vatovali in lz polnega
Pan
in
so
vpili vsi naen-grla. Od daleč Prednje straže. Razca-h kralju
še
ti
ni bila bo po
Na tvoje
stražnik je pritekel
ncab “Orožniki!”
“Padec na vsej črti.”
“Imenitno! Ali imaš kako pismo zame?”
“Da. Tukaj! Fotini pripravljena. Pisala pošti.”
“Kozarec vina ... zdravje, mali!”
‘Bog te blagoslovi, boter. Kdo je ta Frank, ki naju posluša?"
“Nič posebnega. Nemec brež vpliva. Ali veš kako delo za nas?”
“Glavni zakladnik pošilja dvajset tisoč frankov v Argos. Jutri zvečer jih bodo prepeljali .čez Kirorienske skale.”
(Dalje prihodnjič)
ff

Skladne blazinske prevleke, 42x26” ... 47c vsaka
Zaležite se in hranite sedaj po nizki ceni milijon-dolarske razprodaje! Trpežne, snežnobele, bombažne muslinaste rjuhe. Malenkostno nepopolne, znanega izdelka. Napake ne bodo škodovale uporabi.
“Mohawk” izredno dolge bombažne perkalne rjuhe

Ozke mere
72x120" izredno dolge, gladke 30x80” izredno dolge, spodnje prikr. 39x76” standardne ozke, prikr. če perfektne od 2.99 do 3.99
90x120” izredno dolge, izredno široke Če perfektne po 4.29 ................
•00x120” največje, gladke, če perfektne po 6.99 ..............
I
,99
2.99
3.99
Široke mere
81x120" izredno dolge, gladke 04x80” izredno dolge, spodnje prikr. 04x76” standardne spodnje prikr. 54x74” standardne ozke, prikr.
Če perfektne od 3.49 do 4.49
60x80" prikrojene, največje Če perfektne po 5.99 ...............
42x38” blazinske prevleke .........
2
....	3.49
79c vsaka
Krolovitasie, kosmatene, vsesezonske odeje
Mehke, krotovičaste odeje iz rejo na, bombaža in akrila za vseletno toploto. V rožnati, modri, zlati, boli, rdeči in lilasti barvi. Mnogo ceneje zaradi malenkostnih napak.
NAJVEČ JA MERA 80x90" ....... ................... $5
Sprejemamo pismena in telefonična naročila .. Kill cite CH 1-3070
KLET — POSTELJNINA — V VSEH G TRGOVINAH
Sziedne msh csna vzmetnicam in žimnicam
Ozke ali široke mere, zvit, ojačen rob, močan bombažni gradi. Žimnica ali vzmetnica. V mestu, na eightsu, v Parmi. Great Northern.
19
,44
2 - !7
•	$5	ali 3.69 vsaka
Če perfektne po 5.99 dakron, žimnične prevleke,
strojno pralne.	^,43
Prikrojene široke ....... 4.49	O
4.49
ozke

ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI:
Ko je hodila poldrugo uro, je zagledala koničast cerkveni stolp; na levi j c bilo videti vrh brežine bel grad z mnogimi okni. — To mora biti pač Harthof.
Potrkala je pri neki koči in vprašala; tedaj je izvedela: ne, grad je Ochsenburg; Harthof je zadaj za gozdom. Kočarica ji je popisala pot tja.	i
Preden je šla dalje, je poprosila Marija ženico za okrepčilo, ker je čutila, da postaja slaba; že od petih zjutraj je na nogah ...
Žena ji je postregla z mlekom, in ko se je počutila Marija okrepčano, je nadaljevala pot, kakor ji je povedala žena, skozi vas ob cerkvi, ki je bila po trdnjavsko obzidana, nato čez polje naravnost do križnega znamenja in od tu zopet na desno.
Tiho je bilo v kraju; daleč tam na državni cesti se je peljal voz in pokal bič. To je bil edini glas, ki ga je slišala.
Iz borovega gozda, ob katerem je hodila Marija, je hladno velo; zdaj pa zdaj so se zganili vrhovi v vetru; tedaj so se usule kaplje na samotno popotnico.
Kjer se je gozd nehal, je bilo nekaj koč in nekoliko dalje je gledala streha z dvema nadzidkoma sem čez. To je Harthof. Dvoje nadstrešij ima, je bila povedala kočarica.
Marija se je bila vzpela po bregu. Na drugi strani je videti
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
CUTTING
ROOM
FOREMAN
EXPERIENCED
APPLY
POLLACK BROS, j
315 E. Wallace St.
Fort Wayne, Ind.
Tel: 219-744-2378
(26)
Ochsenburg in daleč, daleč v mrču in megli stolni zvonik v St. Poltnu. Harthof ni grad; pri-taino poslopje je s kozolcem in hlevom. Iz hleva je bilo slišati, da se s tenkim glasom dere osel. To je gotovo oslič, na katerem je Ana Marija tako često jahala k ujetemu možu. V Pechlarnu so o tem pravili.
Pred vrati je bil velik dečko, ki je snažil puško. Od daleč je zaklical tuji ženi, ali kaj želi njegovemu očetu. Ta da je na Dunaju.
Marija je spoštljivo odgovorila, da ne išče očeta, da je prišla le vprašati, kako gre gospe Velderndorffovi.
“Moja sestra leži,” je odvrnil dečko. “Pa bo kmalu zopet zdrava.”
“Ali ni. . . prišlo kako drobno detece?”
Hackerjev deček je debelo in začudeno pogledal. Kako pa to žena ve?
“Pač, prišel je.”
“Ali je fantek ali deklica?”
“Fantek,” je dejal Hackerjev. Oči so se mu svetile. “Zelo je lep.”
“O, to sem vesela!” je rekla žena. “Že kar danes bo izvedel,” si misli v veselju in bridkosti.
Pozdravila je dečka in se obrnila, da bi šla; tedaj je vprašal zaupljivo:	“Ali nočete videti
fantka moje sestre? Pokažem ga vam!—” Tako zelo ga ima rad. Vsem ljudem bi ga pokazal.
Marija bi ga seveda rada videla ... a se še pomišlja. Ali ni uboga otročnica, kateri si storila toliko hudega in ji vzela najljubšega? — Ne, ne, saj se ji ne smeš pokazati!
“Samo pri vratih bom pogledala, gospodič! Samo trenutek.”
“Pridite!” je dejal mali Hacker in jo potegnil za roko v vežo. Tukaj je stekel v temi pred njo mimo več vrat do zadnjih. “Tu poglejte!”
Odprl je nekoliko vrata; pred Marijinimi očmi se je sprostrla koprena; skozi kopreno je videla belo posteljo, na blazini drobno lice, kakor vosek mledo, majhne, drobne roke na sinji odeji in zraven v zibeli otroka. Spi, kakor božično detece je ... Sončni pramen igra na njegovem čelu.
“Ljubko! Jelite!” je zašepetal radostno Hackerjev.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
ENGINEERS
FABRI-TEK
SENIOR ENGINEERS
Fabri-Tek has opened an Instrument Division in Madison, Wis. Opening for senior engineers exist now.
Positions require the ability to design logics and circuits for signal averaging test equipment, specify components and test procedures.
Must have B.S.E.E. or M.S.E.E. with 3 to 8 years of design experience.
Call or write in confidence to: A. D. Silberman, Personnel Department, FABRI-TEK, Incorporated 1019 E. Excelsior Blvd., Hopkins, Minn. 612-935-5518
FABRI-TEK INCORPORATED
An Equal Opportunity Employer	(24)
HIRING NOW
Modern Plant, City Production, Labor. Make top money. No lay-offs. Job security with opportunity to advance in company. Full occupancy benefits. New modern clay sewer plant.
Apply in person:
Personnel Dept. — Mr. Chergosky STREATOR DIVISION
J. B. Clow & Sons, he.
Gary Ave., South of Route 64 Carol Stream, Illinois
(1,3,7,9,14,16 feb.)
Žena je prikimala in gledala v stran. Duši jo ihtenje ... Vdova! Sirota! — Kdo je kriv? Kdo ga je izdal?
V sobi se je nekaj zgenilo. Še nekdo tretji je notri; sedel je poleg postelje v senci in Marija ga ni videla. Zdaj je ženska vstala in stopila k vratom: “Ali je kdo tu?”
“Jaz, mati!” je dejal dečko. “Hotel sem le pokazati tej ženi tule našega otročiča.”
“Ferdinand, kolikokrat ti bom morala še povedati, da ne puščaj tujih ljudi noter?”
Marija je zagledala pred seboj veliko ženo s skrbečim obličjem in močno osivelimi plavimi lasmi.
“Kdo ste? — Kdo vas je poslal? Zakaj prisluškujete pri vratih? AH nas hočejo še bolj potreti, kot smo že?"
Marija je prosila: “Odpustite! Takoj pojdem. Hotela sem le vedeti, ali je otrok že rojen, da bi — naznanila očetu ... tako težko čaka.”
Dama, bila je gospa Saloma Hackerjeva — je rekla: “Težko da čaka? — Verjamem. Ubogi človek! Otrok je prišel včeraj; moj je na Dunaju in vsi posli so nas zapustili; nikogar nisem mogla poslati v St. Polten. — Ne morem se znebiti strahu, da nam hočejo dete vzeti. Kadar kega zadene nesreča, tedaj se jih pridruži eni deset, žena!” Glas se ji je stresel in držala si je ruto ured očmi. “Ali mi hočete verjeti, da ne morem dobiti dojilje za otroka? Vsaka v vasi, ki bi mogla, se brani — zaradi brezbožnega očeta, kakor pravijo. Moja uboga hči pa je prešibka, da bi sama dojila, poskusila je, ker je otrok od lakote tako vpil, pa je prišla kri namesto mleka. O ti rimski!” je vzkliknila žena v svoji žalosti. “Judje in pogani imajo srce, a pobožni katoličani imajo namesto srca jeklo in kamen.”
“Milostna gospa,” je rekla Marija, ki je stala še vedno na pragu,— “ali smem stopiti k otroku?”	i | 6 f •
“Pač, le pridite! Moja uboga hči je zelo slaba. Otrok je bil zelo velik in jo je stal vso kri1, kar je je imela v svojem nežnem telesu. Toda z božjo pomočjo se
bo popravila; saj se mora popraviti! O žena, tako dobro in ljubko dete, ki ni nobeni muhi prizadejala kaj hudega, pa je prišla taka žalost nadnjo! — Ali je to pravično?"
Marija je rekla tiho: “Bolje je trpeti po nedolžnem kot to krivem.” Prav tiho je stopila ob gospe Salomi v sobo. V kotu je stal kolovrat; na omari je bilo orodje za vezenje... Dokler ni napočila ura, so se gibale nežne rečice za najljubšega ... Zdaj bolno tipljejo po sinji odeji, vsa slaba leži mala lepotica; oči so velike in zmedene, senca so upadla; okrog nosu in ljubkih ustnic se vleko črte, ki se ne lažejo... Mariji se krči srce. Videla je umirati otročnico, prav
taka je bila kot ta.
“Si bo že še opomogla!” je zašepetala gospa Saloma in brala skrbeče v Marijinem obličju.
“Amaj, moj angel, ali kaj želiš?”
Mala trpinka je daleč, daleč. Pri deželnih svetovalcih je in prosi: “Gospod de Rosini, — saj ni mislil hudo! O, pustite ga vendar iz grdega turna, prosim vas, prosim tisočkrat!”
Otrok v zibeli je začel vpiti. Marija se je domislila svoje namere, ga vzela previdno iz zibeli in si odpela prsi. “Z dovoljenjem, plemenita gospa!” In ga je začela dojiti.
Gospa Saloma je od veselja sklenila roke; Amaj se je smehljala s svojim angelskim nas-

JOS. ŽELE IN SINOVI
i
==	POGREBNI
E 6502 ST. CLAIR AVENUE
COLLINWOODSKI URAD E 452 E. I52M STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago E	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
ZAVOD
Tel.: ENdlcott 1-0583
=	s
HKinnni
ssssa
GSMUHH
im l
mmmmsZmSSSSSwSSSmm
IM—»IM
m ksm mm '$m mm im m mm ms m mm e
eb mm	nra um? sms mm mm m®	m
»aiBUE

mmwm
EiHili
mmmm
WEMlHSe
SflsasHi
dsmsKis snu miroiii nm press® m Inn
JflMffll®
s m a® mm	ism h«s is »aa
mm wsm sram mm mm mm m its 'mm msa asm wm mm« mm mm tsem mm m	mm mm
The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan

Kar napravi ogenj in samo ogenj za ihrano ... io napravi ogenj za Stroh’s
Nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno z ognjem. Samo Stroh’s. In zakaj? Vzrok je enostaven. Kar dotik ognja napravi za fino, odlično govedino ... to napravi ogenj za fini okus Stroh’s piva. Varjenje nad direktnim ognjem pridobiva boljši okus iz primesi in ga daje pivu. To je
tradicionalni način starega sveta, kako variti fino pivo. Vi lahko okusite razliko. Poskusite Stroh’s. Samo enkrat. Potem, ne glede na to katero pivo ste do sedaj pili, je možno, da boste prešli na Stroh’s. In to zaradi tega, ker je Stroh’s =dino ameriško z ognjem varjeno pivo.
Z OGNJEM - VARJEN OKUS
mehom; nič ne ve zase; nje duša potuje, toda v blodnjah vendar čuti, da je njenemu otroku dobro. Tako dobro mu je .. . Dojilja ga drži v naročju in. otrok pije, pije na njenih belih prsih. Ko otrok pije, moli žena na prste rožni venec. Tako je vajena pri otrocih doma.
Ko je bil otrok sit, se ji je nasmejal. Potem se je začel kot ribica premetavati. Hoče, da ga povijejo v plenice. Marija ga je vzela iz ovojev in ga položila, da bi ga povila, materi k nogam,
ki je pela s slabim glasom otro* ško pesem.
Ko je ležalo dete nago pr^ Marijo, jo je pogledalo s svojin1* velikimi, sinjimi očmi in skr nilo ročice, kakor da nečesa pf°' Si.. . Saj prosi, saj prosi, ubožec: ne daj, ne puščaj, da bi m* očeta ubili! O dete, če bi bi*3 cesar, še danes bi bil prost i11 svoboden!
(Dalje prihodnjič)
•-----o---—
— Špinača je bogata na vitaminu A.
BODI ŠTAJERC AL’ DOLENJC, PRIMOREC, NOTRANJC AL’ GORENJC,
CE DOBRE VOLJE TI SI BRAT, POSLUŠAL NAS BOŠ VEDNO KAD!
S TEM GESLOM VAS VABIJO “VESELI SLOVENCI” NA PRIREDITVE, NA KATERIH NASTOPAJO:
5. feb. “Erstc’s SLOVENE VILLAGE”, «802 St. Clair Avcni»c 12. feb. “Pristavska noč”, Slovenski Dom, 65th St. Clair AvcnU11 19. feb. “LILIJA” prireja “Maškarado”, Slov. Dom, Holmes Avri 26. feb. “TINO’S” Bar, GOBO St. Clair Avenue.
Na svidenje!
______________ “VESELI SLOVENCI” _
-........ ~ ^ ---------------&
•	OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE v / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
e PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
DA BO BOLJ OČITNO — Havaji so država cvetja iti vencev, to dokazujejo tudi vrata v urad havajskega send' tor ja H. Fonga na Kapitolu v Washingtonu, D.C. Na sliki vidimo senatorjevo tajnico Mrs. E. Moy, ko obeša venec tid vrata urada.

V BOLJŠE NAMENE — Nevarna morska mina je p°' stala stojalo za cvetje v švicarskem mestu Thun.