Nacionalsocialistična koncepcija znanosti in morilska govorica (ilangage meurtrier) laja Krambcrgcr Vzaupnem poročilu nemške Sicherheitsdienst (okr. SD) iz časa druge svetovne vojne lahko preberemo uradno mnenje te ustanove, ki je delovala iz ozadja politične infrastrukture in se močno vpletala v življenja slehernikov, o intelektualcih oz. univerzitetnikih (profesorjih in raziskovalcih); «•Običajno tako tnalo prispevajo k politične m razvoju in krepil vi rajha.da so lahko še hvale/ni. da niso odpuščeni koi inielckuuln ali Weltfremde 11, lujri icinn svetu op. avl. ljudje v javnem življenju in velikih podjet jih uživajo precej drugačen ugled. Industrija ne nudi le večjih raziskovalnih moi nosi i, ampak tudi večje plače; uiuver/.iiel ni asistenti, ki so sli v industrijo,včasih lam zaslužijo več kakor njihovi nekdanjiprolesorji." (Cil.po Grtmberger, 1971,sir.400.) Sistematično poniževanje intelektualcev in znanstvenikov v tretjem raj-hu na raven od naroda {Volk) odtujenih ljudi, tujcev običajnemu svetu ideologije völkisch, je strukturna sescavina delovanja nacionalsocialistične (v nadaljevanju NS) politike, ki je svojo koherenco gradila okrog elementa izključitve. Postavitev industrijcev in drugih poslovnežev, katerih edina vrednost se meri z zneski na bančnih računih, više od intelektualcev in akademe na družbeni lestvici, je procedurna konstanta, ki nam tudi v današnjem svetu ni tuja in katere vzgibe moramo v vsakem kontekstu znova preiskovati in razgrinjati. V nadaljevanju bom najprej prikazala, na katerih načelih in kategorijah je bila utemeljena nacistična znanost oz. antiznanost, če kot njeno osrednje gibalo upoštevamo visceralen antiintelektualizem. Zatem pa bom predstavila še nacistično govorico, langage meurtrier (Paye, 1971,1010,1013), njene sestavine in značilnosti, njene konceptnc specifikacije in njeno družbeno učinkovitost. Nacionalsocialistična koncepcija znanosti Čeprav postulirana NS doktrina znanosti črno na belem ni obstajala, je iz delovanja in strategij pronacističnega dela akademskega sveta, ki se je prav kmalu po Machtergreijung (30. januarja 19^) začel ravnati po dveh ključnih načelih kolektivne homogenizacije - po Glekhschaltung {totalna mentalna homogenizacija družbenega korpusa oz. vistosmerjenje) in po Fuhrerprinzip (ki upošteva Fiihrerjevo besedo kot zakon)7 pa tudi iz publikacij v tretjem rajhu mogoče dokaj jasno deduciraci nekatere odločilne poteze znanosti in znanstvene politike pod okriljem nacionalnega socializma. Izpostavljam jih sedem: koncepcijo totalne znanosti, tendenci) k čisti znanosti, germanizacijo in rasno purifikacijo znanstvenih disciplin in diskurzov, vdevanje znanstveno-raziskovalnega dela v paradigmo volr kiseh in v okvire vojaško-varnostnega in industrijskega kompleksa, zaničevanje abstraktnega mišljenja in zavračanje (sovraštvo do) teorije, premik k praktičnim, uporabnim znanostim in promocija ekspertov ter - še zadnja kategorija - spodjedanje avtonomnega delovanja fakultet, akademskih skupnosti in drugih oblik akademske socializacije. V nadaljevanju jih na kratko sistematiziram in opišem vsako od njih posebej.1 Koncepcija totalne znanosti (totale IVissenscbafi) Postopen in vsaki posamični disciplini prilagojen proces nacifikacije znanosti, ki je potekal ves čas tretjega rajha, je spremljala naraščajoča pozornost oz. zbliževanje med konstrukcijo vednosti in pol itičnim angažmajem - v navezavi z Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartet (okr. NSDAP) in SD. To zbliževanje se je na primer kazalo v tem, da so posamične discipline neopazno spolzele v legitimizacijski diskurz in delovale v imenu volr kiseh revolucije. Victor Klemperer (1881-1960), Hlolog in judovski intelektualec, ki je NS režim preživel zaradi poroke z arijko in je vseh dvanajst let »tisočletnega rajha« zapisoval kroniko režima ter z veliko senzibilnostjo analiziral nacistično lingvistično gimnastiko, je tendenco k totalni znanosti v svojih dnevnikih označi takole: »4. september 1934 [-•■] v srcu ideološke šole je totalna znanost ljudstva in države utemeljene na nacionalsociali- 1 Man in I leidegger je kol Ireiburski reki tir v luči lega. načela študente nagovoril takole: »Ne dopusiite, da. bodo leorije in ideje vodile vaše bilje. Fuknrsam je nemška realnosi in zakon, danes in v bodoče,- 01. Siieelian (r-,»SS. jS „,i: 1 Za oporo pri te I sistematizaciji, ki je moja. so mi služila naslednja besedila: kot izhodišči Hart-stliornc. in Griiiibergcr. i-,'~i;pa uiditaveiiorj. Htibei,HuU011. Iggers. 1006; Ingrao. i.-.itv-lohn er al.. 1991; Klemperer. 1975; Vir hring. i o ".9; Vlirhael in I )oerr. if.oi; IV-rropoulos.Srepliensen. 199.1 inNzollosi-lanze. ior.i.O naeisrični univerzitetni deregu-lariji in njenih mehanizmih sem napisala dva članka, ki sra bila objavljena v.»VKinrrn"' <:::,¡yt, češ di izhaja iz neprimerne laiinske osnove in hi ubariVu hilo bolje reči lepo po nemško ¿»«y (ibid.). ') GlLixield, 1991. ic Pomembno f 1111 kri ¡o v obeh je imel rasni higieni k in zdravnik erdinand (Haussen (1S99 T9711. (. J. I la rrshorne. 193S. srr. ii>. 11 I oda mike so ohranjali za najbolj mor Iska deja 111,1 za f'á.'."*'ü•'i: ', za , ■:>';'.■ im., kar je bržkonepsiholo4;opomagalo um varjaiisovraž.no razpoloženje do nenemskega sveia. Sicer pa je osnutek za prvo univerzitetno katedro za »človeško vzrejo« oz. rasosolovje {Rassenkunde) leta 1930 univerzi Fridericha Schillerja v Jeni predložil dr. Hans F. K. Günther (1891-1968), »specialist za rasne navade«. Ker želja ob predložitvi ni bila takoj uslišana (jenski rektor in komisija sta vlogo gladko zavrnila), je Wilhelm Frick (1877-1947), minister za notranje zadeve, besen zaradi univerzitetne »samovolje« in odločen, da bo ta projekt, Hitlerju tako ljub, izpeljal za vsako ceno, preprosto ukazal, naj se katedra pri priči ustanovi. To se je tudi zgodilo, kasneje pa se je preimenovala v katedro za socialno antropologijo (!). Hitler se je - ob odsotnosti drugih zastopnikov univerze zaradi politične uzurpacije katedre -osebno udeležil Güntherjevega nastopnega predavanja 15. novembra 1930 (Brenner, 1980, str. 54-55). Sicer je bila usoda rasologije v tretjem rajhu ta, da je skušala izriniti oz. marginalizirati zgodovino; namreč, s stališča rasne perspektive, kjer fizični človeški tipi determinirajo človeško obnašanje, je zgodovina skrčena zgolj na pripoved o krvnem nasledstvu oz. o rasni dediščini. Zgodovina v tej perspektivi je torej predestinirana z rasnim dedovanjem in ni samostojna veda (Hutton, 1999, str. 33; Iggers, 2006). Heinrich Himmler (1900-1945), Reichsführer der Schutzstaffel, se je s svojo SS kohorto zavzeto zanimal za »zgodnjo germansko kulturo« in podpiral študij arheologije, umetnostne zgodovine in antropologije, še zlasti skozi organizacije, kakršni sta bj\i Ahnenerbe \ Družba za promocijo nemških kulturnih spomenikov in njihovo oskrbo {Gesellschaft zur Förderung, und, Pflege Deutscher Kulturdenkmäler),1' ali Nordland Press (Pe-tropoulos, 2000, str. 168). 11 Namen ustanove.ihnenerbe (Dediščina prednikov), ustanovljene 1933 in od 1936 tesno po- vezane z SS (na čelu s profesorjem Walterjem Wüstom, sicer nacističnim profesorjem zgodovine na univerzi v Miinchnu. in njegovim pomočnikom Wolframom Sieversom). je bil raziskovanje prostora, duha. dejanj in dediščine nordijske in indoevropske rase ter obveščanje ljudstva o stanju raziskav. Obsegala je »Centralo za rasne raziskave« in imela kakih 50 študijskih oddelkov, v katerih je sodelovalo več kakor 30 univerzitetnih profesorjev. Študij je imel tri usmeritve: dediščina {Erbe), prostor (Raum), duh (Geist). Videz znanstvenosti (IVissen-schafltchkett) na deklarativni institucionalni ravni je torej za naivno oko dobro prekrival povsem ideološke vsebine. Himmler je v pismu Göringuz dne 19. marca 1937 naloge Ahnenerbe definiral takole: »implementacija temeljnega in najbolj dragocenega raziskovanja, ki vsemu navkljub ostaja vceloti ali deloma spregledano ali celo preganjano s strani uradnih znanosti«: za posebej dragoceno raziskovanje so nacisti najvišjega ranga. na čelu z avstrijskim inženirjem Hannsom Hörbigerjem. med drugim imeli IVeltetslehre oz. Glaztal-Kosmogonte (raziskovanje ledene dobe). Menili so. da so s tem preučevanjem ponudili močan in znanstveno koherenten nemški odgovor na Einsteinovo »grozljivo in napačno teorijo« .Ahnenerbe je kot ustanova rabila za živi ščit duha völkisch pred nevzdržno intelektualno pertinenco. se pravi, bila je antiinte-lektualna ustanova far excellence. (Cit. po uvodniku Margit Szöllösi-Janze v zbornik Szöllösi--Janze. 1001. str. 1) Gl. tudi Kater. 1974: Haar in Fahlbusch (eds.). 1004.0 antiintelektualizmu gl. Kramberger. 1013a. 13 Himmler je hotel westfalski renesančni grad Wewelsburg v navezavi z Družbo za promocijo Kar zadeva zgodovinarje, ki so kolaborirali z nacisti, nas Georg G. Iggers, ameriški zgodovinar in specialist za nemško zgodovinopisje in intelektualno zgodovino, opozarja, daje vse od oblikovanja nemških univerz dalje obstajala napetost med znanstvenim etosom oz. profesionalno deontologi-jo zgodovinske discipline, ki je zahtevala zavezanost zgodovinarja njegovemu delu brez vnaprejšnjih pojmovanj in vrednostnih sodb, in politično funkcijo, ki je družbeni red, ki mu je pripadala in iz njega izhajala, prikazovala kot neproblematičen (Iggers, 1997, str. 23; 2006).Številni nemški zgodovinarji so politično funkcijo sprejeli za svojo in v njenem okviru razvili svoj potencial; celo Friedrich Meinecke (1862-1954), siva eminenca nemških zgodovinarjev, a tudi sam strasten antisemit, se je režimu zlahka prilagodil in bil odpuščen z mesta urednika revije Historische Zeitschrift* šele leta 1936. Eminentnega NS zgodovinarja Heinricha Ritterja von Srbika (1878-19 51)15 in njegovo reorganizacijo v zgodovinskem/zgodovinopisnem polju pa so Nemci tretjega rajha primerjali z velikopoteznimi dejanji barona vom Steina (1757-1831), pruskega uradnika, politika in reformista, ki je v času napoleonskih vojn moderniziral Prusijo (Grunberger, 1971, str. 391). Rajhovski inštitut za zgodovino nove Nemčije {Reichsinstitutfür Geschichte des Neuen Deutschlands)'6 je bil ustanovljen leta 1935 s sedežem v Berlinu, obdeloval pa naj bi vprašanja, povezana z judovsko raso. Kot tak je bil kraj NS propagande, obdan z atributi znanosti, ki so kamuflirali njegovo dejansko poslanstvo. Vsebinsko so bili projekti, ki naj bi s preiskava- nemških kulturnih spomenikov in njihovo oskrbo, prek katere naj bi črpali sredstva za prenovo gradu, preoblikovati v kultno-izobraževalni center SS, v Nordische Aha demie. ki naj bi vse druge vede oskrbovala s teoretsko podlago za Rassenlehre. 14 Richard Grunberger (1971. str. 395) navaja zanimivo statistiko objav v tej odmevni nemški zgodovinski reviji: med njimi je bilo med letoma 1933 in 1945 prispevkov ideološko nevtralnih, 101 pronacističnih in 41 rahlo antinacističnih (seveda z zelo obrobnimi nasprotovanji režimu). Med vidnejšimi uporniki zoper NS režim je verjetno med vsemi univerzitetnimi profesorji najbolj krut konec doživel profesor Kurt Huber (1S93-1943) z miinchenske univerze, ki je bil usmrčen skupaj s študentskimi predstavniki odporniškega gibanja Bela vrtnica [WeisseRose). še pred smrtjo pa degradiran s strani univerze, ki mu je vzela vse akademske privilegije, nazive in časti. Podobno je leta 1936 senat bonnske univerze (ki je bila ena od najbolj lojalnih NS režimu) pisatelju Thomasu Mannu odvzel častni doktorat. Za jezikovno analizo nacizma in njegovih sledi v tedanjih znanstvenih revijah gl. Hutton, 199 9, str. 35-54. 15 Med letoma 193S in 1945 ]e bil predsednik avstrijske Akademije znanosti (Österreichischen Akademie der Wissenschaften). 16 Vodil ga je kompromitirani nemški zgodovinar Walter Frank (1905-1945). prijatelj in sodelavec nacionalno-socialističnega rasnega ideologa Alfreda Rosenberga (1893-1946). Leta 1945 je bil inštitut razpuščen. Se en soroden inštitut je bil Wannsee Institut, kije RS HA (Reichssicher-heitshiuptarnt! Osrednja varnostna služba m/ha) dobavljal »strokovne raziskave« vhumanistiki in družbenih znanostih. Njegove dejanske preokupacije pa so bile vtem, kako geopolitiko prilagoditi rasni biologiji. Vodil ga je Franz Six (1909-1975). član SD (Sicherheitsdienst) in SS (.Schutzstajfel). pa tudi morilskega oddelka Einsatzgruppe!} (kije deloval vSovjetski zvezi), obenem agilen vodja Inštituta za novinarske vede univerze vKönigsbergu. Pri njem je doktorirala vrsta NS obveščevalcev in visokih funkcionarjev. Gl. Ingrao, 1010. mi pojasnili, »kaj je jud in kakšna je njegova izrojenost«, zasnovani okoli treh osi: političnega vodenja v svetovni vojni (.Politischen Führung im Weltkrieg), povojnega časa (Nachkrieg), raziskovalnega odseka »judovsko vprašanje« (Forschungsabteilung Judenfrage). Rezultate svojih psevdo-znanstvenih rasnih raziskav so člani inštituta bolj kakor v znanstvenih revijah in monografijah razpečevali predvsem v dnevnem časopisju in prek radijskih oddaj (Heiber, 1966).17 In še en primer vsiljene germanizacije: tako imenovan regermaniza-cijskiprogram na Vzhodu je, denimo, skozi polje umetnostne zgodovine izvajal agresivno iredentistično politiko na Poljskem, kjer so umetnostni zgodovinarji poljske umetnine neskrupulozno pripisali nemškemu izvoru, Poljake pa obtoževali, da so si jih lažno prisvojili; še zlasti dejavna v tem sta bila Gustav Barthel (1903-1972), umetnostni zgodovinar z univerze v Wroclavu (nekdanji Breslau), in dr. umetnostne zgodovine Kajetan Mühlmann (1898-1958), eden največjih plenilcev umetnin v tretjem rajhu (Petropoulos, 2000, str. 168).lS Vdevanje znanstveno-raziskovalnega dela v paradigmo völkisch in v okvire vojaško-varnostnega in industrijsk ega kompleksa V prostodušni NS romantično-animistični folklori, ki se je oblikovala okoli völkische Bewegung, je obstajala esencialna zveza med moralnimi vrednotami in zaščito pred demonskimi elementi (Dämonenabwehr), iz česar izhaja, da so bila tako zasnovana - na eni strani zaščitniška, na drugi pa izključevalna in na antagonizmih utemeljena pojmovanja - postu-lirana v nacističnem imaginariju oz. v njegovem Weltbild. Sicer je gibanje samo starejše od NS in izhaja iz niza konservativnih skupin, ki so se v času nagle nemške industrializacije in urbanizacije v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja začele vračati k naravi in njenim domnevno organskim značilnostim, pri čemer so identitetne koordinate iskale v ambigvi-tetnih, nepresojnih psevdoteorijah in diskurzih - v misticizmu, ezoteri- 17 Zanimivo je. da posebej varovani nacistični znanstveni disciplini, prazgodovina in »rasna znanost«. kljub močni propagandni mašini nista bili dovolj reprezentativni, da bi v statističnih podatkih o študentskem vpisu na fakultete, ki jih navaja Hartshorne (193S. str. 114). igrali kakršnokoli resno vlogo. Vpis na univerzitetne tehnične smeri je resda med 1933 in 1937 padel, a kasneje se je povečal. Naraščal je tudi vpis na medicino in na vojaško akademijo, stagnirale so pedagoške smeri, pravo pa je v vseh letih pred vojno ohranjalo približno enako odstotek vpisane študentske populacije (tj. 13 %). Sicer se je leta 1931 na nemške univerze vpisalo 118.000 študentov, od tega okoli ena petina deklet (tj. okoli 1300 študentk), v času nacizma, kije naredil vse. da bi zadušil univerzitetni vpis. pa se je leta i93Sna univerze vpisalo le 51.000 študentov, od tega 6.300 deklet (okoli 11.4 %). Letna kvota deklet, vpisanih na univerzo, sicer naj ne bi presegla 10 % vse študentske populacije - in večinoma jih tudi ni. Cit.po Grunberger, 1971, str. 403-408. Prim. Stephensen. 1990. 18 Na Poljskem so nacisti leta 1939 izpeljali tudi brutalno akcijo Sonderaknon Krakau z namenom popolnega uničenja kadrov Jagelonske univerze. Hutton. 1999. str. 61. ki, neopoganstvu in teozofiji."' Adolf Hitler (1889-1945) v Mein Kampf na več mestih poudarja osrednje mesto pojmovanja völkisch in to, da je temeljna moč NS gibanja prav razumevanju ideje völkisch. (Hitler, 1936: zlasti zapisi o »Ablehnung des Wortes »völkisch«« in njenem ponovnem vstajenju, tyjssq). Sestavine kompleksa völkisch, ki naj bi poživil nemško ljudstvo in mu dal novih moči, so bile retrogradno intergrirane v »tradicionalno tcv-tonsko dediščino«, ki naj bi Nemcem kot živa memorija in kot specifična (endogamna) solidarnostna vez zagotavljala edino pravo in čisto kulturno identiteto, obenem pa določala vrsto umetniških stilov (od arhitekturnega pa do jezikovnega) in ljudskih napevov. Nova tribal na pol itična ideologija je od intelektualcev brezpogojno zahtevala, da se v imenu poenotenega Deutschtum oprejo na revitalizacijsko programsko shemo völkisch,1'' ki je izvrgla vse nearijske elemente in zaničevala »civilizacijske dosežke«, o katerih so govorili tisti nemški emigranti, ki so se v drugih deželah (še zlasti v ZDA) oddaljili od pojmovanja in diskurza völkisch in ga začeli dojemati kot znak korupcije v nemški kulturi (Hutton, 1999). Profesor Reinhard Höhn (1904-2000) je pojmovanju Volksgemeinschaft pripisal kar status aksiomatičnega znanstvenega koncepta (1934/1935); medtem ko je znani fizik Jordan, sicer skupaj z Heisenbergom in Bornum soutemelji-telj kvantne mehanike, opažal Führerprinzip tudi na ravni molekularne strukture. (Szöllösi-Janze, 2001; Schappacher, 1987; Hut con, 1999.) Ob tem se je v tretjem rajhu v več disciplinah uveljavila predpona Wehr (¡Vehrmedizin, ¡Vehrphysik, Wehrbotanik, v Berlinu so ustanovili IVehrtechnische Fakultät), ki pomeni obrambno delovanje in označuje, da je predmet študija zvezan s problemi nacionalne obrambe (Hartshornc, 1938, str. 225-226). Antisemitski in nacionalistični patologjulius Wätjen (1883-1968), kise je leta 1933 pridružil NSDAP in pedantno skrbel za »čisto mentaliteto« anatomskega inštituta, je celo povsem resno predlagal, da bi se akademische Lehrfreiheit preimenovala v akademische Wehrfreiheit (Szöllösi-Janze, 2001, str. 158). 19 Na zairrkn rcjji micrifikarijskooktilmoga roka je ustanovitev »družbe» /i»«V (lea-t^fl (izvirno ime je Stttdichrna w ii-.r (¿rmisi-'trvi A:.% rr.<*>) kina lupo prvi svciovni vojni kije 111 rti začela propagirali a 111 isemiiske in .miirepuNikanske ideje. Med njenimi pobudniki ie ezoicrik in iminerologRudolI von Sebouentkirfi ;. 187^-194^;. Tliule '). Hutton navaja, da so bila delovanja vojske in nekaterih inštitutov (predvsem Ahnenerbe) usklajena in da so raziskave največkrat sledile Wehrma-chtu na istem terenu, se pravi, po vojaški zmagi je na teren prispela »znanstvena« ekipa, ki je poskrbela za ustrezno »nacifikacijo«(Hutton, 1999, str. 148). Ahnenerbe naj bi bila tako pravzaprav trojanski konj za čisto posebno ustanovo - Inštitut za obrambno-znanstvene ciljne raziskave (Institut für wehrwissenschaftlische Zweckforschung), ki je pod krinko znan-stvenosti na terenu nemških vojaških zmag skrbela za etnično čiščenje, se pravi imela dejanske morilske zadolžitve (Szöllösi-Janze, 2001, str. 5). K isti kategoriji obrambno-varnostnih misij moramo prišteti tudi številna kriminalna dejanja, v katera so se spuščali nacisti, oz. povzemanja »znanstvenih« krink za izvajanja čisto navadnih gangsterskih plenjenj materialnih dobrin in ropanj umetniških del. Med vsemi akterji, ki so se spuščali v takšne posle, prav posebno mesto zaseda Kajetan Mühlmann (1898-1958), ki je bil na Poljsko uradno delegiran kot »koordinator znanstvenega vodstva« in ki skupaj s kolegi (z Göringom na čelu) uradno »ni kradel«, ampak »varoval« (Sicherstellen) umetnine (Petropoulos, 2000, str. 188). Zaničevanje abstraktnega mišljenja in zavračanje (sovraštvo do) teorije Abstrakcija in teoretska argumentacija - znamenji intelekta in znanstvenega duha - sta bili v NS antiintelektualnem imaginariju tesno povezani z judovstvom in njegovo domnevno intelektualno pretencioznostjo; pod etiketo judovskega duha se je skrival nacističen strah pred intelektualno kastracijo oz. predpertinentno teoretsko argumentacijo, ki bi utegnila javno kompromitirati tiste, kije niso zmogli.11 Abstraktnemu in mehaničnemu (!) (ta projekcijska kombinacija je nacistična, saj nacisti sebe niso videli kot nosilce mehanične dokse, kar so dejansko bili, abstrakcijo pa, kije niso zmogli absolvirati, so izrinili iz polja in jo tam - v nenevarnem - povezali z mehaničnim), pojmovanima negativno, so nacisti sopostavili pozitivno pojmovno kategorijo: organsko. »Organski realizem«, kakor je holistično odrešilno pot iz »pretenciozne judovske abstrakcije« imenoval odmevni nacistični »učenjak« Krieck, naj bi bil rezultanta učinkovanja »politične centralizacije in kulturne decentralizacije« (Hutton, 199, str. 31). Premik k praktičnim, uporabnim znanostim in promocija ekspertov V premiku od temeljnih znanosti k aplikacijam so tehnologije, tehnične raziskave in inovacije postale dejanski prioritetni interesni fokus nacistič- 21 Eden od profesorjev fizike je npr. zaprosil za premestitev iz Göttingena na jensko univerzo, češ da so ga grobo napadli v »polemiki proti teoretski fiziki« (Grimberger. 1971. str. 394). ne znanstvene politike (po letu 1937 so za vpis na tehn iške fakultete z vrsto olajšav in podpor dodatno stimulirali mlade). Zanje so bila na voljo sredstva, štipendije, laboratoriji itn., medtem ko so se sredstva za temeljne znanosti, humanisti ko in družbene znanosti skrčila." Poleg novoustanovljenega Nacionalnega znanstvenega sveta (Rei-chsforschungsrat, okr. R1'R, ust. 1937), ki je pospeševal stik znanosti z gospodarstvom in industrijo, so NS oblasti oblikovale tudi vrsto posebnih praktičnih »načrtovaln ih skupin/omizij«, ki so delovale praktično v ekonomiji, kmetijstvu, aeronavtiki itn. Množenje tehničnih ekspertov in »praktikalizacija« znanosti, ki sta v tehničnih vedah šc imela nekakšen smisel in sta sprva delovala spodbudno, sta se pri temeljnih znanostih, ki nikdar niso imele aplikativnih ciljev, izkazala za pogubna,1' saj sta te znanosti spodrezala pri njihovih izvorih oz. koreninah, tj. pri možnosti refleksije in distanciranja od predmetov preučevanja. Zloraba zgodovinske discipline je iz tega zornega kota še posebej ilustrativna, saj številni zgodovinar ji poslej niso 11 iti poskušali razumeti kom-pleksn ih procesov in razmerij v preteklosti, da bi bolje razu meli sedanjost, ampak so brskali po preteklosti na način, ki je utemeljeval dogmatično naravo NS režima (Iggers, 2006; Hutton, 1999; Szollosi-Janze, 2001). S tem sc je vrnila stara moralistična shema poučevanja skozi zglede, ki v preteklosti vidi le uporabno vrednost in ne k razmišljanju in kritični refleksiji spodbujajoče dogajanje. Na podoben način je NS prekvalificiral ekonomijo, politično sociologijo, orientalistiko, psihologijo, filozofijo in še kaj v zgolj pomožne kameralistične državne vede, ki so pridigale pravi IVeltan-schauung(Hartshorne, 1938, str. 226; Hutton, 1999). Spodjedanje avtonomnega delovanja fakultet, akademskih skupnosti in drugih oblik akademske socializacije Nacistično stremljenje k popolnemu nadzoru nad vsemi vejami izobraževanja in akademske socializacije je šc posebej nelagodno, saj je Nemčija v svoji tradiciji akademske skupnosti, ki je vključevala tako učiteljski kakor študentski del, kar pomeni, tla so se pravice, dolžnosti in svoboščine (privilegiji, imunitete, svoboda izbire študija ali kurikularnih vsebin ipd.) nanašale v enaki meri na oba sestavna dela akademe,"4 imela za sc- li Torej irend,podol>en ncoliberalnanu. ii Podobno vsiljevanje upora Luk.1 unieuiosli v NS umetniških krojili jc docela dcvastiralo p01ciici.il v umetniškem polj 11 in sprožilo hud padec kvalitete na provincialnoiticdiokriLcliio raven. 01. studijo o tem: Brcnncr. 24 Cf « jc ■'■' nanašala na učircljski drl. pa sc ;,",.'• •:?'■; «,y«.«r nanašala na n , 1 .-..v. V času nacionalsooiali/.mii se jc ženski dri >4. ko.je novo ministrstvo za izobraževanje prevzelo izobraževalne funkcije od ministrstva za notranje zadeve! je bil dr. Benihard Rust vTSSj T945.1. doma iz I lannovra. kjer je doirudiral nemško filologijo in filozofijo. Zelo zgodaj je vsropil v nae¡stično snailko (pu.) in Sil sprva ■'.'nti&tr pokrajine južni I lannover -Brauiisehweig, leia i>4 prevzel Iutikcijo izobraževalnega ministra, se je 7. vnemo lotil na.oiiib.cije izobraževalnega sistema in preseneiljivo vesu loin hi1roi7vaj.1l svoje - velikokrai bizarne - reiorme. Režim je bodoče NS vodiielje.se pravi nacistično ¡zobu žensko 1 lito, uril v posebnih šolah in s posebnimi ideološkimi prijemi, ieii šol. ustanov za naciotLilno-poliiično vzgojo EùthiKxiin:».1»/:. kratica NPfcA. pogovorno Napolas)..je bilo v rajhu okoli in v njih so nacisti vzgajali novo generacijo političnih, vojaških in administrativnih yeéiei!~? nacijc (diskur/ m:;-Sir- 1 ; ; v sr je >,u*Mii' f!>n.iK^C v neoliberalizmu znova aktiviral!!. Vanje ,«0 bil, prinuVeni le ■'■ rasno neoporečni... dečk, in deklice mod it in iS krom. Rust je v obse de nosti z rasno čistostjo in njenimi psevdolinevisrični manifestacijami poplavljal tudi NS pravopisno reformo, do katere pa ni prišlo. Priea Marin \\>6%. hči Tlioinasa Manna ^iS—š—ly is), je o sisiemu njegovega delovanja v ZDA napisala krijigo 7. naslovom .v :■■„•■ f-,r HntKirun.. f-Jn-.irf.-t: azuer &}.\'sr;>: ¿1958). ki je bila v na kladi 4 ..<: izvoitav razprodana v treh mesecih ¡.še istega, leta je bilo de lo na Nizozemskem izdano tudi v nemščini, in sicer z naslovom Z: >.f.J,it;ik i:tr.Kti:-.itr. Dr. F--:. : !:u>ix àt rJti^màJuDnst aH «*.). Pok'gNapolas so nacisti ime li št druge ideološke izobraževalne ustanove.npr Ordensburgen.pa AdoliHitlerSehuleiiiAHS) inRosenbtrgove [ lohe Srhu len. V nadzoru nad usra nova m i re vzporedne NS izobraževalne linije sra bila Rusr in BaIdui'von Srhiraclt J9> 7 t974'1. vodja nacistične mladine, zagrizena rrkmeca. ¡J lutton. str. (J. skušale zagotavljati »objektivno« zgodovinsko dimenzijo nacionalne legitimnosti.16 Govorici (diskurzu) določenega obdobja so tako mhtKnmn tedaj aktualna razmerja oblasti, vanjo (vanj) so vpisane razlike v razmerju do načinov oblikovanja drugih skupnosti, obenem pa kategorije, ki so vanjo (vanj) zajete, oblikujejo socialno in politično zavest oz. skupek družbenih repre-zentacij sloja, kije to govorico prioritetno uporabljal. Preiskovanje slovarja določenega obdobja je potemtakem poskus, da bi razumeli zapleteno notranje dogajanje določenega časa in njegova mnogotera družbena razmerja (Iggers, 1997, str. 130-131). Katalog besed, fraz, terminov, njihovih pomenov in rab za določeno obdobje nam tako odpira pogled v imaginarno strukturo tega obdobja. Nabor in preiskava besed in sintagem iz tretjega rajha, ki so ju opravili znanstveniki in znanstvenice in katere rezultat je monografija 'Nazi Deutsch/Nazi German. An Englisb Lexicon of the Language of the Third, Reich (Michael in Doerr, 2002), je zgledna ponazoritev tega spoznanja. Ta zanimiva knjiga bralcu nudi pogled v imaginarno strukturo uničevalnega stroja tretjega rajha in njegove moralne, etične in spoznavne zatemnitve v samem središču (Morris, 2002, str. xi). Skozi spremna besedila avtorjev samih k tej dragoceni študiji je jasno, da NS govorica ni kaka zgodovinska deviacija, temveč da tvori poseben ter premalo raziskan in reflektiran sloj (Stratum) nemškega jezika, ki je nastajal skozi dolgotrajne rabe, vztrajne prenose predsodkov, skozi verovanja, njegove modifikacije in pomenska razmerja med posameznimi pojmi, svoj zunanji izraz pa je našel vpartikularnih sociopolitičnih razmerah (Doerr, 2002; Morris, 2002; Michael, 2002). Cilj skrivnostnosti in zamaknjenosti nacističnega diskurza - po Je-an-Pierru Fayu (1972 in 2010) imenovanega tudi langage meurtrier, se pravi morilske govorice -, je bil destrukcija družbenih razmerij oz. invazija hipnotičnega paroksizma (zadušljivosti), v katerem se družba sesede sama vase. Tako sta takšen diskurz oz. takšna genocidna govorica učinkovala na posameznikovega ali skupinskega duha. NS diskurz je bil namreč uporabljen paradoksno kot komunikacijski (kolikor uporabnostno-zaklinjal-sko učinkovanje te govorice na ljudi še lahko imenujemo komunikacija) instrument samih negativnih funkcij; bil je pomemben in konstitutivni del nacistične mašinerije smrti: nasilja, politike, prisile, omejitev, degrada- 16 Vzelo zanimivi študiji lingvistike v tretjem rajhunam Christopher M. Hutton (1999) prikaže, kako močna in učinkovita je ideologija materinega jezika (Muttersprache). ki na zelo zgodnji stopnji človeškega življenja vzpostavlja povsem umetno razmerje med materinim mlekom in materinim jezikom, in kako je igrala osrednjo vlogo pri pomiritvi nasprotij med protislovnima koncepcijama NS ideologije, tj. Volk in Russe. cijc, rcstrikcijc. Usmerjen je bil k specifičnim rastlini ciljem in popolnoma sinhroniziran z NS pogledom na svet, Weltanschauung - od tod tudi toliki) debat in ukvarjanja s pojmovanjem tega termina v tridesetih letih.17 Diskurzivne enote, pojmi, sintagme, fraze, formule ipd. so bili namenjen i temu, da njihov pomen ostaja prikrit (obskuren, zamegljen, nejasen, ambigvitctcn), pri čemer je pogosto že sam leksični red uvajal nejasnost, nepresojnose in semantično ncprcpuscnosc. Ta neodločna brezobličnost diskurza in njegovi neskončna prožnost in vcrsatilnost so pravi eter nacizma, so njegovo diskurzivno okolje, v katerem je mogoče voditi vojno vseh proti vsem. Jean-Pierre Fayc (1010) meni, da je za razumevanje NS morilske govorice, katere bistvene značilnosti so prožnost, konfbrmnost in derivat iv-nost, ključna pa je njena navezava na termin totalitarno, ki pa so ga italijanski fašisti1' uporabljali na drugačen način kakor španski falangisti1" in Tudi za neoliberalni diskurz lahko rečemo.
  • ->t-:r- ¡wt* ■■ icir. po lave. ir.i -.. str. 1). V re m kratkem odlomku vidimo, da gre /a nepopustljiv, deciziven diskurz. vperv napoved konsekventne mentalne in akcijske brutalnosti. Centi le leta 19^.-. veiviklopedif nem geslu uporabi si magmo ;'•; ,*W v&ttopv 19 V Španiji se 101 a li 1.1 rno v ttjJ-. - ■ y m:.-, r-) pojav i v ¡■'¡■¿r-, •.!•■:'-;//•«.•; Hdtmk* :>■";.■; oz. ti zopet na drugačen način kakor nacisti (v nacističnem diskurzu je termin totale Staat, kar smo omenili v prvem delu članka, prvi uporabil pravnik Carl Schmitt novembra 1932). Razlikovanje med fašističnim in nacističnim diskurzom Faye ilustrira prek naslednje razlike: fašistični diskurz totalitarizma se povezuje z akcijo tako, daje najprej akcija (pohod nad Rim) in šele zatem pride do pripovedi, medtem ko je v NS ravno narobe: najprej imamo totale Staat in njeno genocidno govoričenje, šele nato - na podlagi diskurzivne vzmeti - sledi skok v akcijo. Ta drugi dispozitiv je po J.-R Fayu bistveno bolj zatesnjen in je vanj teže prodreti, saj je v njem NS govorica normativna in proskriptivna. Raziskovalec NS diskurza Berel Lang je v svojem delu z naslovom^i andldea in the Nazi Genocide (1990) skiciral paradoks, po katerem ose-ba-lažnivec (npr. propagandist NS) poznavalsko zatrjuje nekaj, kar ni resnično, medtem ko njegov lingvistični izraz istočasno zatrjuje nekaj, kar za ta izraz ni resnično. Iz tega sledi, da že sam obstoj lingvističnega izraza demontira lingvistično laž, kakor Lang imenuje NS diskurz. V njenem postopku namreč moralna kršitev prevzame literarno obliko, zato je tudi NS diskurz sinonim za literarno figuro laganja - fiktivnega ubesedovanja. Diskurz tretjega rajha (nekaj njegovih značilnost je prikazanih na Grafu 1), zvest mračnjaštvu in skrivaštvu, kot sredstvo propagandistič-ne retorike" in absurden prenašalec afektov množične histerije, uničenja in smrti, je sam vzpostavljal parametre za lastno percepcijo, saj ni dopuščal in ni imel predvidenih nobenih možnosti zalateralne vdore refleksije in objektivacije od nepooblaščenih drugih ali tretjih strani (prim. Doerr, 2002). Njegove besede niso bile uporabljane za premoščanje komunikacijskih razdalj, ampak kot trnki, ki so se - pretežno popolnoma nezavedno in mimogrede - zapičili v mehko sredico podzavesti poslušalcev (Grun-berger, 1971, str. 410). Med vsemi raznolikimi rabami govora (komunikacijsko, argumentativno, apologetsko, inkantacijsko itn.) je diskurz tretjega rajha oz. Nazi-Deutsch ostajal skrčen zgolj na zaklinjalsko funkcijo (ibid.). karta delavskih pravic) španskih falangistov. razpečevanem leta 193s. ;o Ko Martin Heidegger v bremenskih nagovorih govori o »fabrikaciji trupel« namesto o morilskih taboriščih, uporablja prav to morilsko govorico. tyNjzi-Deunch. katere pozaba oz. pometanje pod preprogo v vseh referenčnih korpusih po drugi svetovni vojni je po Lesliju Morrisu (1001) prav značilnost še trajajoče nezmožnosti za refleksijo globinskega emocionalnega delovanja morilske govorice, ki predstavlja - rekli smo že - čisto poseben in nezadostno raziskan sloj nemščine. Kar zadeva Heideggrovo kolaboracijo z NS. pa je zanimiva študija njegovega čilskega študenta VictorjaFariasa (19s7.119). vkateri avtor zapiše: »Za totalnost del. ki skušajo zmanjšati stopnjo Heideggrove kompromitacije z nacional-socializmom ali ki želijo v njem videti bolj globok in metafizičen pomen, je značilno sistematično prezrtje besedil, v katerih nas Heidegger obvešča o svoji nacistični veri. povezani z osebo Adolfa Hitlerja. Iracionalna in patološka uročenost. ki so ji podlegli številni Nemci, je bila tudi del Heideggra.« (Prim. Bourdieu. 19ss; Bourdieuin Wacquant. 2,006; Faye, 2005; Sheehan. 19ss) Omejil se je na enosmerno postulirano (monološko) govorico, ki se je izživljala v obscenih absurdnostih jezikovne folklore, nemalokrat analne-ga izvora.31 Graf i: Nekaj temeljnih značilnosti nacistične govorice (graf je moj, narejen je s pomočjo sistematiziranja in primerjav kategorij različnih avtorjev: Doerr, 2,002,; Grunberger, 1^71; Hutton, Klemperer, 1975; Michael, 2,002,; Morris, 2,002,) odstranjevanje tujejezičnih besed in korenov - Geologie - Flözkunde Oase = Grünfleck: i - prepoved fizikalne / enote Herz, ker jo je I \pdkril jud / NACISTIČNI DISKURZ reduciran na zgolj eno od številnih rab: na zaklinjalsko funkcijo PURIFIKACIJAJ JEZIKA / INTENZIFIKACIJA , OBLIK IN L AFEKTOV I (EMOCUf KAMUFLAŽNO IN PROPAGANDNO SPOROČANJE Ein Volk. ein Reich, ein Führer I Icil I Ii tier idr. inflatorna propagandistična raba antagonizmov popularizacija tevtonskega slovarja oz. besed (popularna imena iz germanske mitologije za novorojence, obujanje folklore, Sippe itn.) - Deutsch-land er-wache! Ju-da ver-reck! {velikokrat ritmizirana, verzificirana oblika razpihovanja sovraštva); - Ob prihodu v Dachau so SS-ovci prispele običajno vprašali: »Katera judovska kurba te je izsrala?« Vodi v produkcijo tavtologij: npr. Goebbels v tedniku Das Reich (13. 11. 1944): »Situacijo je mogoče nadomestiti le z divjim fanatizmom ...«{kakor da bi obstajal tudi blag fanatizem) Ob vsej brutalnosti NS režima rtenehna promocija Ideologije Kanßlktslösigkelt (nekonfliktro&ti) kratice, okrajšave, akronimi (Ge-Sta-Po,NSDAP, SA, SS, Kdr. tudi PKW/LKW, Kakfit idr.) poudarjanje imperativnih in superlativnih oblik (z namenom, da bi te bile ponotranjene kot kategorični imperativi) hujskanje, podpihovanje, depersonalizacija naslovnikov pomnožena raba samostalnikov, ki izražajo in sprožajo posvečene asociacije (npr. oltar, rune, maternica, zemlja, velikan itn.) moraliziranje naturalizirana ideologija materinega jezika {Muttersprache) neologizmi in druge nove skovanke Gleichschaltung Kohlenklau Volksscbödltnge Thing Stätte idr. uporaba formul, obrazcev, sloganov evfemizmi (jezikovni blažilci za prikrivanje realnih dejani) tndlosung za genocid Winter Relief - obvezni davek, prikazan kot prostovoljna dobronamemast konverzija konotacijskih polj besed (iz negativnih pomenov v pozitivne ali (zivljenje/smrt, dobra/zlo, večnost/umrljivost idr., zaradi česar ti postanejo zgolj drobni objekti menjave, učinek pa je v tem, da v takem kroženju življenje nenadoma postane nepomembno v razmerju do junaške smrti) prehodna raba neprehodnih glagolov Pozitiven pomen pridobijo besede: total, fanatisch, blinder Glaube idr. Tudi npr.HGW = Häufig wechselndem Geschlechtsverkehr, kar je bila oznaka za prostitutko Vodi v napihovanje večnih vrednot in žrtvovanja za nacijo z glorifikacijo smrti Wir fliegen Proviant Wir frieren Gemüse 31 Richard Grunberger (1971, str. 415) kot primer anal ne simptomatike omenja v nacistični govorici priljubljen akronim Kakfif (»Kommt auf keinen Fall in Frage«), ki dejansko pomeni »kakec« (fekalije). Jezikovna senzibilnost in intelektualna opremljenost pa sta judovskemu filologu Victorju Klempererju (1881-1960) omogočili, daje kot opazovalec z udeležbo za ves čas tretjega rajha beležil in analitično obravnaval to morilsko govorico, ki jo je sam imenoval Lingua Tertii Imperii.' ' Njegova natančna opažanja so še posebej relevantna v luči nekaterih novejših socio-lingvističnih in sociohistoričnih raziskav. Klemperer meni, da se sila NS diskurza ni prenašala na množice prek govorov razvpitih govornikov (Hitlerja, Goebbelsa) ali skozi nenehno medijsko podpihovane antisemitske diatribe, ampak predvsem skozi lingvistično afektirane, poudarjene izraze določenih besed," pogovorne obrate in še zlasti skozi stavčno strukturo formul, ki so jih nacisti v neskončnost ponavljali in so tako mehanično in spontano postale utelešeni sestavni del kolektivne psihe, z Bourdieujem bi lahko rekli NS habitusa nemškega Volkes (gl. Klemperer, 1975, str. 26). Ta habitus pa je bil usmerjen k dehumanizaciji, k sentimentalnim in evfemističnim jezikovnim rabam. V takšnem diskurzivnem dispozitivu, ki je od ljudi zahteval viehischer Ernst (živinsko resnost; izraz je nacističen), so bile za duhovičenje in humor vpeljane drakonske mere: za neprimerne politične šale je bila vpeljana smrtna kazen (gl. Grunberger, 1971, str. 165 in 4i9-43o).?+ Humor je v razmerah zaostrene opresije nadomeščal že tako okrnjeno in zatrto mišljenje, zaradi česar ga političnim veljakom tretjega rajha nikdar ni uspelo popolnoma iztrebiti. Sklep NS univerzitetnih reform, kakor nas opozarja več avtorjev (Ingrao, 2010; Hartshorne, 1938; Grunberger, 1971), ne smemo imeti za reforme, ki so skušale izvesti karkoli dejansko vsebinsko oz. epistemično konsistentnega ali pozitivnega v diferenciranem in konsistentnem univerzitetnem, raziskovalnem ali pedagoškem polju (ker do tja niso mogle seči, so polja raje preprosto uničile), prej narobe, šlo je za niz med seboj velikokrat protislov- ji Victor Klemperer je dele svojih dnevniških zapiskov, v katerih je zapisoval svoja opažanja o koruptibilnosti NS govorice, združene pod skupnim naslovom »Z77[Ltngun Term Imperii] Notizbuch etnes Philologen«. prvič objavil poleti 1947 (v tedanji Vzhodni Nemčiji, na zahodu je knjiga izšla šele leta 1966). Delo je reflektirana in mestoma z analitičnimi introspekcijami komentirana diagnostika nacističnih diskurzivnih perverzij in njihovih srhljivo učinkovitih družbenih rab. Gl. Brossat. 1996. 33 O pridevniku totalno, s katerim smo se že srečali. Victor Klemperer navaja, da je pridobil svojo obče sprejeto radikalno ko notacijo vzelo različnih kontekstih; npr. vzapisuo »totalni izobraževalni situaciji« (iwtaleErziehungiiituazion) naNS dekliških šolah ali. drug primer, v izložbah zigračami je avtor opazil otroško igračo z napisom »totalna igra« [A\u totile Sptel). Gl. Klemperer. 1975. str. 554. 54 Richard Grunberger navaja, da so politične usmrtitve zaradi neprimernega obnašanja tudi na račun smrtnih obsodb zaradi šal med letoma 1940 in 1943 poskočile; na začetku vojne jih je bilo 926. čez tri leta pa že 5336 (ibid.). Soi s ko i-oi.ji , i m i nik xxv, S ii;vm ka i-i nihpolitičnih ukrepov in instrumentalizacij - tudi to je sistemska strategija -, v ozadju katerih je bil povsem pragmatičen politični vzgib z dvojnim metodično programiranim ciljem: znebiti se nekaterih nevšečnih kategorij ljudi (intelektualcev, kritično-rclleksivnih subjektov, judov, subjektov - državljanov, ki zahtevajo svoje pravice, levice, naposled tudi žensk v javni sferi itn.) in podrediti znanosti njihovi uporabni vrednosti in nadzoru s strani državno-političnih instanc. Te prikrite intcncc zelo lepo razgalja govor ministra za izobraževanje Rernharda Rusta na heidelberški slovesnosci leta 1936, kjer v nacistični kamuflažni govorici zatrdi, da nacionalni socializem ni v nasprotju z znanostjo, kolikor se ca ni odcepila od etničnih predpostavk, in še, da NS spoštuje »pravilno razumljeno objektivnost«55, nasprotuje pa poskusom, da bi se to objektivnost nadomestilo z vrednotami, ki se odpovedujejo NS IVeltanschauung, ki zagotavlja plodna da za razvoj znanosti (Hartshorne, 1938, str. 22.8). Literatura Bourdicu, P. (1988) L'Ontologie Politique De Martin Heidegger. Pariz: Les Éditions de Minuit. Bourdicu, P. in Wacquant, T.. (2006). Spol, govorica in simbolno nasilje. V Bourdicu, P, in Wacquant, I ..Načela za refleksivno družbeno znanost, in kritično preučevanje simbolnih dominacij (T. K ram berger in D. Rocar - ur.). Koper: Založba Annales. Ser, 87-124. Brenner, H. (1980) La politique artistujue du national-socialisme. Pariz: Maspero. Brossât, A. (1996) Résistance dans la langue (sklepna beseda). V Klcmpercr, V. LT1, la langue du 111Reich. Pariz: Editions Albin Michel. Str. 365-373. Doerr, K. (2002). An Ideological Language of Exclusion, Domination, and Anihilation. V Michael, R. in Doerr, K. (2002) Nazi-Deutsch/ Nazi German. Westport & London: Greebwood Press. Str. 27-46. Parias, V. (1987) Heidegger et le nazisme. Pariz: Verdier. Paye, P.. (2005) Heidegger: L'introduction du nazisme dans la philosophie. Pariz: Albin Michel. Paye, J.-P. (1972) Langages totalitaires. Critique de la raison, l'économie, narrative. Pariz: Hermanu (ponatis 2004). Paye, J.-P. (2010). Langages totalitaires, la crise, la guerre. Cerisy-la-Salle: Colloque de Cerisy-la-Salle. Paye, J.-P. (2013) L'État total selon Cari Schmitt.Ou comment la narration engendre des monstres. Pariz: Germina. is Vr