Tako se dela za mirl Vojna troblja se razlega že leto dni iter kliče sinove dveh držav h ikrvavemu plesu. Ti dve državi sta Boliviija in Paragvaj: dve sosedni republiki v Južni Ameriki. Med njitna je nastal spor radi ozemlja, ki leži med obema ter se imenuje Chaco. Je to pusto ozemlje, ki se prej ni nikdo brigal zanj; ko pa so tamkaj odkrili najdišča rude, je velekapital zavohal obetajoči se mu dobiček in nahujskal dva prej v miru živeča soseda, da sta si skočila v lase. To lasanje je Zveza narodov kot hladni opazovalec mirno gledala ter je naposled na septemberskem zasedanju pozvala obe državi, naj pustita lasanje ter rešita svoje sporne zadeve v okviru Zveze narodov. Na tem zasedanju se je pa tudi ugotovilo, kdo ima največji interes *aa vojnem sporu med Bolivijo in Paragvajem. To je namreč oboroževalna industnija raznih držav, ki po svojih zastopnikih v Ženevi vneto zagovarjajo idejo mira, iz svojih tovaren orožja pa prodajajo veliike množine vojnega materiala obema vojujočima se državama, ki se brez orožja in streliva ne bi mogrli vojevati, marveč bi morali ostvarjati idejo miru. Razorožitvena konferenca, iki je imela namen, da zabrani nadaljnje oboroževanje Evrope ter pripravi vsaj delno razorožitev držav, se je razgubila v dolgoveznih naučnih .azpravah o miru in V malenkostnih razgovorih o podrobnih vprašanjih. Tako se je dolgo časa razpravljalo o tem, katero orožje je !ofenzivno (napadalno) in katero defenzivno (brambeno), koliko centimetvov kalibra zadostuje, da defenzivno orožjo postane napadalno itd. Medtem časom jpa se je Nemčija pridno oboroževala z jdefenzivnim in ofenaivnim orožjem. Kako napreduje oboroževanje v posameznih državah, dokazuje prestolni govor nizozemske kraljice, 'ki ga je ne'davno imela pri otvoritvi novega zal&edanja holandskega parlamenta. Ta govor ugotavlja z resnobo in s skrbjo težnjo vojaškega oboroževanja, ki je povsod oživela. Nizozems.ka vlada stori vse, kar je v njenih močeh, da bi to težnjo omejila, vendar pa mora o njej vovtiiti raCune z ozirom na varnost lastne 'države. Isti dan se jo poročalo iz Pariza, da se je vrhovni obrambni svet Francije pečal s podvigom francoske lidarnosti in z odstranitvijo tehničnih 'nedostatkov, iki so jih pokazali zadnji ¦vojaški manevri. Istega dne je sklenil italijanski ministrs!ki svet izdati zakon o predmilitarični in pomilitarični vo- jaški izobrazbi mladine, odno&no odraslih mož. Po tem zakonu se bodo deeki od 8. do 21. leta telesno in duševno vzgajali v militaristicnem duhu; tisti pa, ki so odslužili vojaški rok, se bodo obvezno še 10 let vojaško vežbali naprej. Kar se tiče oboroževalne industrije in njenega početja, je prav zanimive reči spravila na dan preiskava, ki se sedaj vrši pred senatom v Zedinjenih državah Severne Amerike. Preiskava je razkrila, kako postopajo razne tozadevne firme, kakšna vzajemnost vlada med njimi, čeprav so si drugače nasprotne, ikako si deliijo trg, to je države, katerim pošiljajo orožje, >kak-o jih pri tem podpirajo vplivne osebe v dotični državi. To in marsikaj drugega je prišlo na dan v veliko nezadovoljnost prizadetih činiteljev in držav. Predsednik družbe »Federal Laboratories«, ki vzdržuje veliko municijsko fabriko, je pred senatom, iko so ga spravili v škripce, izpovedal, da je bila fabrika pripravijena pošiljati municijo na Japonsko in žf stavila tozadovne ponuclbo. Intevosi Zedinjenih držav so protivni interesom Japonske, municijska fabrika pa je pripravljena dobaviti orožje, ki bi sc mogk> v gotovih okoliščinah porabiti tudi proti Zedinjenim državam. V teku razprav se je tudi razkrilo, da je brat predsednika navedene družbe protestantovski pridigar in misijonar Pavel Young, ki je v službi verske ločine »Goreči evangelij«, svoj misijonarski poklic v državi Ekvador v Južni Ameriki porabil za to, da je za družbo prodajal kot agent orožje in municijo. Pred senatnim odborom se je prebralo pismo, ki ga je ta »goreči« protestantovski misijonar pisal bratu Ivanu Youngu kot družbenemu predsedniku in v katerem poroča, da gre kupčija s plinskimi granatami prav dcbro. »Gorečnost« je v resnici prodajal ta protestant-ovski misijonar, toda ne evangeljsko, marveč — municijsko. Take so torej razmere- Ženeva propoveduje veliko idejo miru. Razorožitvena konferenca dela, boljše rečeno, bi moiala delati za razorožitev držav in narodov. Oboroževalna industrija pa proizvaja vedno več orožja in streliva ter z nji-m zalaga svet. Ali se tako dela za mir?!