Ejitliljaiislu Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsn.lt dan razen nedelj in praznikov ob 5. nri zvečer.
TJredni&tvo in upravnlstvo: Kolodvorsko ulioo itov. m Z urednikom *o moro govoriti vaak dan od 11 do 19. uro. — Rokopisi no no vračajo. — Inserati: ŠeaUtopna potit-vnta 4 kr., pri večkratnem ponav Ijanji dajo go popust — Volja za IJnblJauo v upravni&tvu: ka oolo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., «a Gotrt lota 1 gld. 60 kr., na moioo 60 kr., poiiljatev na dom volja moaočno 0 kr. več. Po poiti volja aa celo
loto 10 gl., za pol leta 6 gld., za čotrt lota 2 gld. 60 kr. in r.a jodon moiioo 85 kr.
Štev. 212.	V	Ljubljani	v	petek,	18. septembra 1885.	Tečaj	II.
Volitve na Angleškem.
Letošnje leto zvati bi se skoro moglo: Leto volitev, kajti npve volitve v parlament prinese tekoče leto v Avstriji, v Prusiji, v Franciji in v Angliji. Pri nas v Avstriji so državnozborske volitve uže gotove, francoski volilci zbrali se bodo dno 4. oktobra na volišči, pruski dn<5 12. novembra, v Angleški pa se imajo vršiti volitve v drugi polovici tega meseca. Letošnje volitve pa so zaradi •fcga večjega pomena, ker se imajo vršiti po novih postavnih določilih. Pri nas stopili so prvikrat na volišče petakarji, v Angliji pa zadobi letos moč Gladstonov zakon, po katerem se ima volitev udeležiti nič menj nego dva milijona novih volilcev. Vsaka nova volitev, in če se ta vrši še cel6 po polnem spremenjenih določilih, prinaša gotovo manjšo ali večjo spremeuo v sestavo parlamenta, in v koliko ohilejši meri se bode to zgodilo v An-8'iji, kjer dobita dva milijona novih volilcev volilno pravico. Kam se bosta obrnila ta dva mili-kateri stranki se pridružila, ali bosta pri-
I	oniogla konservativcem ali liberalcem do zmage? Morda pa se ne pridružita tem dvema strankama, Nastopita svoja nova lastna pota ter pomagata ustanovitvi novih strank.
Gotovo je, da uživa simpatije novih volilcev uže v polni meri liberalna stranka, saj so bili iz njene srede možje, kateri so se neprestano trudili, da
i0	zdanji volilni zakon zadobil moč, njim se je P°8re6ilo po večletnem prizadevanji pridobiti potrditev tega zakona tudi v gčrenji zbornici, katera P&č dolgo časa ni hotela nič vedeti o tako važni sPremeni. A hvaležnost igra v političnem življeuji kaj malo ulogo, težko se je zanašati nanjo, in tudi v Augleški so liberalci preverjeni, da se ne
Listek.
Gaston de Vannier.
(Prizor i/. francoske revolucije. Po francoskem —c.)
(Dalje in konec.)
Ječarju žarilo je oko jeze, ko je zapazil prepovedane kujige v slamnati postelji, njegov srd bil je brezmejen.
— Dozdevalo se mi je, kričal je na Izabelo, med tem ko je vlačil knjigo za knjigo, dozdevalo
^a ho ti plemenitniki zarotniki. Toda čakajte, Gracchus čuva, Gracchus bo storil svojo dolžnost. Nesramniki, vi sto se zarotili proti republiki, toda imamo vas. Naznanil vas bodem od-h(mi za javno blaginjo, in zgubili boste veselje r°vati zoper republiko.
— Kedo ti je povedal, da rujemo zoper republiko, zavrnila ga je z največo nevoljo Izabela, kar jo je pa storilo le še toliko čarobnejšo? — Kedo ti je natvezel, da so te knjige in novine last, Gastonu ? Ne morejo mar biti last nekoga onih, ki so bili zaprti v tej celici prod Gastonom? Znaš-li čitati, poglej njih datum, iu govori!
morejo zanašati ndnjo. Na katero stran se nagnejo novi volilci, zavisno je mnogo od tega, koliko prijateljev si bode vedela pridobiti zdanja konservativna vlada; če se bode njena politika dobro obnesla, pomagali jej bodo pri bodočih volitvah novi volilci do zmage brez ozira na velike zasluge Gladstonove. Da bi se bile vršile volitve tedaj, co je novi zakon zadobil veljavo, ko je vladalo splošno navdušenje, ko se je sivolasi Gladstone lovsodi slavil in je popularnost njegova prodrla v vse slojeve naroda, tedaj bi ne bilo dvojbe, da z mnogo presežno večino zasede parlament liberalna stranka.
In danes? Dolžnost hvaležnosti se kaj rada pozabi in popularnost je silno spremenljiva, osebito med Angleži, kjer se narodova ljubezen kar čez noč in brez posebnega povoda obrne na čisto nasprotno stran. Za katero stranko bode več zanimanja? Liberalne stranke moč kazala se je v notranji politiki, v vnanji politiki pa se kaže spretnost konservativne stranke. Zdaj ko se je izvela volilna reforma, se od notranje politike ne pričakuje daleč Bezajočih preosnov, pozornost naroda obrača zdaj bolj na-se vnanja politika, in tako zgodi se lehko, da tudi kouservativna stranka dobi več privržencev ter zmaga pri novih volitvah.
Razen teh dveh močnih strank pa sta v Angleški še dve novi, kateri sta se v novejšem čaBU pričeli zelo živahno gibati, to je stranka inlado-konservativcev pod vodstvom energičnega lorda Randolfu Churchilla iu strauka radikalcev pod vodstvom Chamberlaina, jako uadarjenega, če tudi ne tako odločnega politika. Ti stranki, da si so njijina pota skoro nasprotna, si vender nista preveč sovražni in v marsičem se njeni interesi stikajo.
Gracchus bfl je jedeu tistih neukih ljudi, kakor jih je bilo mnogo pri ječah, pozual ni niti črke. Izabela je to vedela iu je nadaljevala:
— Ako se je tu sploh kaj zakrivilo, storil Bi to jedino ti, ki si pustil, da so vkljub zakonu iu prepovedi prišle te knjige in novine semkaj. Naznanila te bom pa jaz, ki si nevreden , da si v službi odbora za javno blaginjo. Verjeli mi bodo, kajti poznajo me, in potem gorjč tebi, Gracchus, ki si zlorabil zaupanje narodovo! — Gaston ni govoril uičesa; Gracchus bil je pa kakor okamenel od te grozno obsodbe.
Na to podala je Gastonu roko, iu se sploh vela kakor bi imela namen oditi. Gracchus zadržal jo je s silo, zapil jej vrata iu padel pred ujo na kolena, proseč jo:
— Mestjanka, ne tirajte mene, očeta, v pogubo; usmilite se me. Lejte, dvoje dece imam in ženo; če jim vzamete mene, veamete jim vse. Kar mi nese moja služba, s tem jih preživim, in to pa veste, da odbor za narodno blaginjo ne prizanaša. Ne pogubite Gracchusa, in on vam bo na veke hvaležen. Sam znesel bom te knjige proč, in v kratkem ne bo nobenega sledu več.
Omeniti je nadalje še stranko Parnellitov, katera je od drugih strogo ločena ter hodi po polnem posebna pota. Skoro gotovo je, da se bode število te stranko pri novih volitvah podvojilo Kam pa se bodo obrnila večina novih volilcev, je, kakor rečeno, do zdaj še uegotovo.
Kolera v Italiji.
Vsak dan dohajejo nam iz Italije poročila, koliko oseb oboli in umrje na koleri. Veuder se iz teh poročil razvida, da do zdaj izimši Palermo kolera ni nastopila še v nobenem večjem kraji, marveč gospodari le v posamičnih občinah ua deželi in tudi tu cel6 zahteva le tako malo žrtev, da bi smeli skoro misliti, da to ni ona huda azijatska šiba, pred katero svet trepeče.
V	provinciji Parmi, kjer je ta kužna bolezen najbolj razširjena in v 7 do 8 drugih kmetskih občinah, menja se povprečno število ljudij, kateri padejo v žrtev tej pošasti, med 12 in 14, a teh jih je več nego polvvica ozdravela. V provinciji Navari pa je število obolelih siluo malo, vender bolniki navadno umrjč. V provinciji Caserta je ta kužna bolezen pokazala se do zdaj samo v malem kraji Trivio, a če kak bolnik na koleri umrje, je to uže posebna izjema. Tudi v provincijah Ales-sandrija in Genova umrlo je nekaj oseb na koleri, a to bili so delavci, kateri bo se vrnili v svojo domovino iz Francoske ter od tara prinesli s seboj uže kal bolezni.
Uradna poročila o koleri v Palermu glasijo se primeroma dosti ugodno, kajti kolera se v slednjih dnevih ni bolj razširjala ter ostala omejena samo na jeden oddelek mesta; tudi ni obolelo vsak dan povprečno nič več nego 6 do 7 oseb,
Tega pa Izabela ni hotela. Odvrnila mu je tedaj, vedno še v nevolji, vender milejšim glasom:
—	Dobro govoriš. Toda čuj!	Ako hočeš, da
te	ne pogubim, obljubi mi, da mi	boš storil, kar
bom zahtevala.
— Govorite, obljubim vam vse.
—	Ne govori tedaj nikomur	o knjigah, ki
smo	jih	tu našli. Jaz sama bom jih spravila proč;
vsak dan vzela jih bom nekaj seboj in skoro bode izginila poslednja knjiga.
Gracchus-u bilo je to povšeči. Vsak dan odnesla jih je nekaj proč, ker pa je vedno prinašala nazaj nove, zmanjševalo se je število le počasi.
Gracchus je nestrpljivo čakal, kedaj bode izginila poslednja.
Gastonu bila je ta prememba sevčda po volji, za prečitaue knjige dobil je novih. Pozabil je skoro, da je ujetnik, Izabela je neumorno skrbela, da mu je sladila in krajšala ure v zaporu.
Doktor Souberbielle pa s tem, da je dovolil Izabeli prost vstop k ujetniku, ni bil še zadovoljen, temveč, ker je bil Izabeli, temu čarobnemu ženskemu bitju, iz srca naklonjen, poizvedoval je po vzrokih, zaradi katerih je Gaston prišel v zapor,
kar pri 300 000 prebivalcih gotovo ni veliko število. Pred kratkim iz vseh okuženih provincij mi-nisterstvu došla poročila pravijo, da se do zdaj kolera ni še razširjala, da je eeI6 upati, da kmalu poneha; v dveh provincijah, v Caserti in Genovi, pa je uže po polnem ponehala. Zdaj vlada torej kolera samo v kmetskih občinah provincije Parme in Palerme, a tudi v teh ni v primeri a številom prebivalstva število obolelih in umrlih toliko, da bi se bilo bati hujšega nastopa. V nobeni provinciji pa ta bolezen ne kaže istega hudobnega značaja, kateri je lasten azijatski koleri.
Da je narod v italijanskih mestih nekoliko razburjen in prestrašen, je naravno, vender nam poročila do zdaj niso povedala še o izgredih, iz-imši malega nereda v Napolji koj, ko se je prikazala kolera. Iz Palerma je namreč takoj ob nastopu kolere odpeljalo se na krovu parnika 160 oseb v Napolj in te so se tam neovirano izkrcale; to je napoljsko prebivalstvo razvnelo in dogodili so se mali, nepomenljivi neredi.
Po uradnih poročilih so zdravstvene razmere po Italiji sploh ugodne in goji se nadeja, da kolera prav kmalu poneha; da bi se razširjala ali zanesla cel6 čez meje, tega se nikakor ne treba bati.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
O shodu vodij desnice prinašajo nekateri listi poročila; se ve da se ta različna poročila ne ujemajo. Kakor poroča nPresse“, so se tega shoda udeležili odlični poslanci vseh frakcij desnice. O konferenci eksekutivnega odbora pa se še zdaj nikakor govoriti ne more, ker ga bodo še le posamični klubi izvolili. Rezultat tega zborovanja je bil sklep, da ostane desnica še na dalje v tej sestavi. Središčni klub, kateremu pristopi najbrže Lienhacher, pošiljal bode kakor prej dva zastopnika v parlamentarno komisijo desnice.
„Czas“ poroča, da trgovinsko ministerstvo namerava predložiti zakon o krošnjariji. S tem se hoče izpolniti opravičene želje trgovcev in obr-tovalcev ter uslišati njih pritožbe; krošnjariji postavile se bodo meje.
V	Pragi je mestu odstopivšega dr. černya, kateri ni hotel zopet sprejeti izvolitve, izvoljen županom dozdanji podžupan Vališ. Mladočehi baje nimajo posebnih simpatij do novega župana, a ker jim ni kazala, da bi mogli spraviti na županski stol koga drugega, podvrgli so se tudi oni večini.
Tuje dežele.
Pred kratkim pričakuje se nemški kancelar knez Bismarck v Berolinu; ostal bode tam le nekaj dnij. Da bode veliki državnik zapustil letovišče, sklepa se, da se bodo za njegove navzoč-
in uveril se je bil, da je bila veča krivda na strani nasprotnikov, nego na Gastonovi. Ni se vstrašil ni truda ni potov, dokler ni oprostil Gastona. To je bilo v teh groznih časih nečuveno. Zato pa je bila zahvalnost Gastonova brez konca in kraja.
Nekaj časa potem poročil se je Gaston z ljubljeno Izabelo; pri ženitovanji sedel je dobrodušni doktor v sredi med poročenima in je z nepopis-ljivim veseljem oziral se sedaj na tega, sedaj na onega.
P r o k 1 e t a!
(Roman	Spisal Emilo	Eichobourg; po	E. Vacanovi pmlo-
lavi prosto	poslovenil Janko	Leban.)
(Dalje.)
Leon poskusi posmejati se. „Vi imate izboren spomin za fiziognomije, kakor se zdi! Ali mi torej ne morete povedati, če sem svoji materi kaj podoben ?“
Gostilničar si poprašče na nosu.
„0	seveda —	zakaj pa ne?“ odgovori	priljudno	„Vender .	. . uže davno	je tega! In	po
nosti v Berolinu obravnavale važne zadeve, osebito špansko-uemški spor.
Iz Londona se poroča: Sir H. D. VVolff in turšk komisar podasta se v Egipet, da vkupno izdelata program za preustrojbo uprave in ustanovitve eksekutivne vojne, katera bode nadomestila angleško okupacijsko armado.
O zadevi Karolinških otokov ni zdaj nobenih novih poročil. Gotovo pa je, da se je vsa zadeva obrnila ugodno, tako da je prav kmalu pričakovati ugodne rešitve. — Angleška se je ponudila, da hoče posredovati v tej zadevi med Španijo in Nemčijo
Dopisi.
Iz Ljubljane , 17. septembra. (Osemsto-letnica v Šent Vidu nad Ljubljano) Pred nekaterimi dnevi omenili smo uže osemstoletnice, katero letos obhaja šentvidska fara, ter podali kratek posnetek programa tej slavnosti, povodom osemstoletnice izza ustanovljenja ondotne fare (1085 leta). Ker pa nam je od več stranij izrazila se želja, naj bi priobčili ves program, podajemo ga v naslednjem:
I.	V četrtek, 17. septembra popoludnč ob
štirih, se slovesno pripelje Jz JLJubljane v ognji
pozlačeni tabernakelj. Peljal se bode skozi Gorenjo šiško in Dravlje. Do kovača Peterlina mu gr6 duhovščina naproti. Njej se pridruži šolska mladež, katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in Čitalnica. Med slovesnim zvonenjem in streljanjem se pripelje tabernakelj v vas, se prenese
v	cerkev, kjer bode precej na veliki oltar postavljen.
II	V soboto, 19. septembra popoludnč ob štirih, bodo eno uro slovesno oznanjevali začetek osemstoletnice zvonovi domače farne cerkve, njenih podružnic, in zvonovi onih farnih cerkev in njihovih podružnic, katerim je šentviška duhovnija mati-fara“, in to so fare: Polhov Gradec, Horjul, Šent-Jošt nad Polhovim Gradcem, Dobrova, Sveta Katarina in podružnici Sv. Jarneja v Spodnji Šiški in ona sv. Duha na Golem Brdu. — Zvečer ob sedmih litanije z blagoslovom. — Od osmih do devetih zopet slovesno zvonenje po cerkvah domače fare in razsvitliava vseh Jijš po^ celi fari.
—	Katoliško., društvo rokodelskih pomočnikov in ČRalnipa priredite ^ak^ado.
'III. V nedelj o, 20^ septembra: a) Zjutraj ob dveh slovesno zvonenje pri farni cerkvi, b) Ob petih prva sv. maša z blagoslovom, c) Ob polu devetih slovesni sprejem procesije zlpobrove in Šiške, d) Ob devetih slovesni blagoslov Križevega pota po preč gvardijanu o. Kalistu Mediču.
e) Slavnostna pridiga imenovanega preč. gospoda.
f) Blagoslov tabernakelj na po p. n. gosp. dekanu Antonu Urbasu, g) Slovesna velika sv. maša, katero služi p. n. gosp. dekan, h) Popoludne ob
tem prihajajo sim vsak dan drugi obrazi Le to vem natanko, da je imela vaša mati baš tako lepe črne vlase, kakor vi. Ona je bila bleda, suha in žalostna! ... Zdi se mi, kakor bi jo še videl pred sabo: velika oseba, ponosna, z jasnim globokim pogledom, bledimi ustnicami, katere se niso nikdar potegovale na smeh; vrhu tega je bil njen glas tako mil, ah, tako mil, posebno, če je z vami govorila! Ne, zdaj mislim, da sem tega gotov, da
vi	niste podobni svoji materi, čestiti gospod. A vaša mati je bila lepa, zelo lepa!“
Mladenič je bil zelo ganen. Solze so mu bli-ščale v očeh. „Moje povpraševanje se vam utegue zdeti čudno, gospod Bertaux,“ izpregovori, „in vender mi radi odgovarjate ua-nje. Prav srčno se vam zahvaljujem za prijaznost vašo! To mi dokazuje, da ste brdak mož in da ste vredni mojega zaupanja. Zatorej poslušajte me! Malo časa po najinem tukajšnjem bivanji, morda uže koj drug dan, imel sem to nesrečo, da sem izgubil mater svojo. Dober človek me je našel nekaj milj od tukaj na deželni cesti. Vzel me je k sebi ter odboji!."
„In to je bilo meseca decembra?" — „Da, v
polu štirih pantifikalne vespere, katere vodi mil. p. n. gospod stolni prošt Jožef Zupan, i) Litanije z blagoslovom, j) Blagoslov znamenja_Mi_Y’da' ..spomenika—na osemstolet.uic<>“ v-^Vižmarjih, po mil. p. n. gospod stolnem proštu Sprevod grč iz farne cerkve po sledečem redu: 1.) Šolska mladež.
2.) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov.
3) Čitalnica. 4.) Deklice v beli obleki. 5.) Cerkvena banderca C.) Duhovščina in slednjič mil-p. n. gosp. stolni prošt v pontifikalni opravi, gr<*' doč pod baldahinom, k) Zahvalna pesem: »To Deum“ za srečno dovršenje vseh novih naprav pi-1 cerkvi.
IV. V ponedeljek, 21. septembra, zjutraj ob devetih slovesni sprejem procesije od sv^Katariof
V. V n e d e 1 j o, 27. septembra, slovesno pl**' nično duhovno opravilo. Ob polu desetih slovf®' sprejem procesije iz/Polhovega Gradca, ZJHorj"'4 i^šent Jošta. Ob desetih slavnostna pridiga, ^a' tero ima preč. gosp. prof. Miroslav Križnfcr< potem velika sv. maša, katero služi gosp. kanoni dr. Janez K u lavi c. Popoludne ob treh slovo»i>e vespere in litanije z blagoslovom.
VI. V nedeljo, 4. oktobra, slovesno nično duhovno opravilo. Ob polu desetih sloves«1 sprejem procesije ii? /Preske. Ob desetih slavnostn* pridiga, katero govori g. katehet Ant. Kerži^ potem pontitikalna sv. maša, katero služi mil. g<>sP‘ prost dr. AntorTJ a r c. Popoludne ob treh sloveso® pontifikalne vespere in litanije z blagoslovom.
VII. V nedeljo, 11. oktobra, slovesno pra*' i nično duhovno opravilo. Ob desetih slavnosti)* pridiga, katero govori g. kanonik msgr. LukaJp' j ran, potem velika sv. maša, katero služi gosp msgr. Mihael Potočnik. Popoludne ob treh «1°' I vesne vespere in litanije z blagoslovom.
VIII. V nedeljo, 18. oktobra, žegnansk® nedeljo, slovesno praznično duhovno opravilo. PrP' ; vzvišeni premilostni gospod dr. Jakob Misija s° i milostljivo obljubili, da hočejo to nedeljo v šent' Vidu slovesno pontificirati. Red cerkvenih opravi* za to nedeljo se bode pozneje določil in nedelj® poprej z lcce oznanil. — Popoludne bode po l,l°' vesnih vesperah in litanijah aUm^mujiroeesij11 * Najsvetejšim- (Ako bi bilo vreme neugodno, Pr0’
cesija izostane.) Zahvalna pesem:	„Te Deu«1 ;
Zvečer od sedmih do osmih slovesno zvonenje P'1 cerkvah. llazsyitljaya vseh hiš po domači fari '|l t>aklja<la. Konec »osemstoletnice".
Skoz ves čas bo slednji dan tudi ob deveti*1 tiha sv. maša.
Pri sprejemu procesij vdeležite se obe društv1/ z zastavami.
Sv. misijon prične se dne 19. oktobra, v0' dili ga bodo čč. oo Lazaristi iz Ljubljane.
Iz Trsta, 16. septembra. (Cesaričina St®' I f a ni j a v Trstu.) (Konec.) V nedeljo popoludne je bila visoka gospa zopet v mestu in so jpJ j
neki noči, ko je burja strašno razsajala in jesn<$ s padal. “
„0, sedaj uganem! Imel sem prav, ko niše"1 hotel pustiti vaše matere dalje. Ubožica! Sluti* | sem, kaj jo čaka!“ — „Danes, ljubi gospod Ber' ? tanx, niti ne poznam imena svoje matere! f iščem svojo družino, nepoznane svojo sorodnik1'1 če ti Se sploh živijo. Lehko torej uvidite, ka^ važno mi je vsako naznanilo iz vaših ust!“ ^ „V istini, prav imate! Škoda, da sam ničesar vem.“ — „Vi se torej ne spominate imena moF matere?“ — „Ne.“ — „Mordn je zapisano v v^1 knjigi za tujce?" — „Ah, v to knjigo se vpišeš redkokdo. Sicer so moje takratne knjige uže dav^ raztrgane."
„Ali ne mislite, da je bila moja mati iz krajev?"
„Tega ne vem. Vender zdi se mi, da se minam, da mi je rekla, da prihaja od daleč, 0 prav daleč." — „0(1 prav daleč?" ponavlja
« 10
„To je čudno. Da je z mano v najhujši zimi daleč potovala, imeti jo morala tehtne vzroke pomislivši na denar, ki ga je bil našel G6š, r' sam zd-se: „Uboga mati! izvestuo je ono sv°
popoludne mornarji pred Miramarom zakotvenih vojnih ladij napravili regato.
V	ponedeljek se je zopet mislilo, da pojde v Škocijan, namesto tj h pa je i|la v Oglej, kjer jo je uže pričakoval namestnik, deželni glavar grof Coronini, okr. glavar iz Gradiške, baron Wintsch-gau, župan oglejski in vse polno furlanskega plemstva. Sprejem je bil prav sijajen. Skazali so se posebno baroni Ritter, ki imajo poleg Ogleja velikanska posestva. Baron Oskar Ritter je visoko gospo vozil s štirimi krasnimi konji od kanala Anforo do Vjjjkanske-Jjeafitliive bazilike. Tam si Je visoka gošjJiPogRidala kripto, poganski bapti-•sterij in druge znamenitosti. Potem se je napotila v arheologični muzej, kjer je izrazila svoje zadovoljstvo. Šla je iz muzeja peš zopet do kanala, kjer se je vkrcala med živahnimi „Evvivau-klici na parno barkaso. V Ogleju je govorila z mnogo gospodo, posebno pa je odlikovala rodbino Ritter-jevo. Pred mrakom je bila v Miramaru.
Včeraj so je zopet govorilo, da pojde v Škocijan, pa se je le vozila po morji in popoludne so bili v Miramaru zopet nekateri povabljeni gospodje.
Danes se je odpeljala cesarjevna v Pulj, kjer jfij napravijo velikanski sprejem. — Jutri se od-Pdje najbrže v Škocijan, v petek morda na Reko Opatijo, da obišče srbsko kraljico. — Ali v soboto zvečer se nekda odpelje v Lakscnburg, kamor dojde v nedeljo tudi cesarjevič Rudolf.
Razne vesti.
—	(Dogodek iz življenja prod kratkim n mr šega slikarja Canona.) Prod voč loti slikal J® Canon podobo nekega užo precoj priletnega gospoda, kateri je hotel svoji izvoljeni posebno s svojim novim ni dragocenim kožuhom dopast.i. Slikar je podobo pri °meujonem gospodu doma dolal in bila je uže skoro Popolnoma končana, samo kožuh še ni bil dovršon. Da bi	to tem	lažjo šlo, jzarae kožuh na	svoj dom,	llilo
okrog Božiča in	rovnj slikar^ ki ni	jmol drv, da bi
bil svoj p__spalnjco do v olj kn ril, poalužoval .saJe ko-lla namosto odeje. Kodo bi mu bil to tudi zamogol razen morda lastnik kožuha, a ta jo bil čisto I1<!Varen, kor mu slikar svojoga procoj skritega stano-Vai|ja ni bil naznanil. Vender so jo bil slikar nekoliko Pr°računil. Omonjoni gospod, ki jo nemara svojo slike r&vno tako težko pričakoval, kakor svojoga kožuha, zvedel jo vender le za Canonovo stanovanjo in prido ®ecoga dne ne vso zgodaj, ko je slikar še pod kožuhom j V nje£ovo spalnico. Prodno je še razsrjeni lastnik nad*1*1*- Zamo^ svop dnSka dati, zagromi slikar )ta	■ n''m:	nNa,'a'’’	m imam koz<S!“	Prestrašen	zbeži
-v	12 s°bo.	Ko mu	pa Canon popoludno dopošljo	sliko
n kožuh, ni hotel nič vedeti niti o sliki, niti o kožuhu, TPak je lo prosil, da naj ga za božjo voljo pri miru ™kti s tom.
—	(Ubeg iz kaznilnice) Iz Stanislava se poroča z dne 12. septembra: Preteklo noč pobegnil jo iz tukajšnje kaznilnice v dvajsetletno ječo obsojoni kaz-nonec. Ubegli jo kmečkega stanu in je prej uže dvakrat poskušal uiti in jo v istini tudi ušel, in sicer jedenkrat iz kaznilnice v Levovu, a drugikrat, iz kaznilnice v Taruopolu Ravno zaradi toga prepeljali so ga bili semkaj in je imel še sedemnajst let sedeti. Tu zaprt jo bil v posebni celici in jo ime’ železje na nogah in rokah A protoklo noč znebil se je na ne-poznat način verig, je vlomil potem omrežje na oknih ter dospel tako na dvorišče, na katerem ni nič manj nego IG straž. A prodno ga je katera zapazila, zlezel je po lestvici, ki je bila ravno na ozidje, ki so ga popravljali, naslonjena, čez zid na ono stran Komaj jo bil na proštom, vlomil je v bližnjo gostilno, kjor so ljudje užo spali, sloče tam svojo obleko in se obleče v oštirjevo ter vzamo še nekaj druzih potrebnih stvarij seboj, potem pa jo popiha daljo v temno noč Dosodaj ga še niso dobili.
(Tragičen konoc dveh zaročencev.) Z Dunaja se poroča: Gospica Botti Sturany, hči dvornoga in mostnoga stavbenika, bila je užo nokaj mesocev zaročena s petindvajsetletnim mladeničem, sinom necega bogatega tovarnarja. To dni imela bi so bila poroka vršiti, a nevesta, prekrasno deklo, zboli na nagloma in jo predvčeranjim pri svojih stariših umrla. Njou za-ročonec, ki se col čas njene bolezni ni oddaljil od njeno strani, bil jo vsled tega tako obupan, da jo bitol domov in se vstrelil z revolvorjem.
potegnila. Morda je ta denar po komu potovala." Na glas pa d<5: „Ali vam ni povedala, Zakaj jo š|a ua p0t,9“ — „Ne, častiti gospod. Ona nula govorila. Pa čakajte, zdaj se spominam 6 nečesa: dva, tri dni po njenem dohodu obiskal 1° je nek mož.“
kl Spou,in mladeničev iz nova oživi. „Da! da!" m1 ž"e'	80 tudi jaz tega spominam! Nek
ter ,C k*1 Pr' nama! On me je vzel v naročje mat"10 b°Žal	‘n P0Uuboval; on	je	jokal, in moja
8e ‘ tudi 1	•	.	. . Pa to je vse,	ua	kar se morem
Užo	Komaj zablišči luč	v moj spomin, in
Bert ^	gluboka senca! . .	. .	Pa vi, gospod
K-UX-viclnli Rtfi tU(li ga moža’ vi ga morda km,
tudi
tato?" __ nNp Bil jC) kakor
se spominam,
®t. Jaz ga nisem poznal." »Prihajal je pač
da '■ 0(* datei?" — „Baš naopak! Meni se zdi,
l7‘ naš’^ krajev. Takrat sem bil še malo
u tukaj, in zato sem le malo ljudi poznal." —
ali niste tega kmeta nikoli več potem videli V"
Sre.”Tega bi no mogel vedeti. Morda sem ga
,u*’ 116 flft b‘ spoznal. Saj so vsi naši kmetje p°dobni za las."
Leon poparjen nagne glavo.
Domače stvari.
— (Najvišji dar.) Nj. voličanstvo prosvitli cosar podaril jo župnijskemu predstojništvu v Šent Juriji pri Šmariji v ljubljanski okolici za cerkveno potrobo svoto 200 gld. iz Najvišjo zasebno blagajnico.
— (Odlikovanje.) Znanemu gorenjskemu čebelarju Mihaolu Ambrožiču v Mojstrani podolila so .jo na budimpoštanski razstavi „ velika svetinja".
— (Šubičevo sliko v deželnem muzeji „Rti d o lp h i n u m“.) Iz Ljubljano se nam pišo: Tedni som bral v nokom listu slovonskom, da bodo slikar g, Jurij Šubic v novem dožolnem muzeji na presen zid naslikal podobo štirih slavnih rojakov naših, namreč podobo Bajkarta Valvasorja, Žigo Herber-stoina, Žigo Zoisa in Valentina Vodnika Ros, costita imena, slavni možje v zgodovini naši! Vondoi no morem zamolčati, da so mi silno čudnojsdi, zakaj jo slavni dožolni odbor kranjski pri toj priliki PP___pojnom prezrl grofa Franca Hohjunva^tha, pravega ustanovitelja deželnega muzeja našega. Kajti Hohomvartbu gro zasluga, da je ob gnanem ljubljanskem vladarskom shodu 1. 1821 vedel Hnterosirati knoza Mottornicha za bogato Zoisovo zbirko starin in prirodnin, in na Metternichovo priporočilo je cosar Prane I. kupil vso Zoisovo ostalino za 13 000 ^jld. In ta zbirka jo bila prvi začotok dožoluoga muzeja. Hokemvarth so jo največ trudil, da so so skladali
Gostilničar povzame sočutno: „Vi niste zadovoljni, ubogi gospod?" — »Kes je. Vender pre-srčua hvala, gospod Bertaux! Vi ste mi govorili 0 moji materi, povedali ste mi, da je bila lepa in da me je ljubila. Uže to je veliko. Stoterna vam bvala!“ — nžal mi je, da vam še več ne morem povedati." — „ Odgovorite mi samo še na eno vprašanje.... toda ne, saj mi ne morete povedati." - nprašajte vsejednako." — „Ali veste, kam je hotela iti moja mati od tukaj?" _ npa£ le v svojo domovino." — »tTev; a čuduo je, da je zvečer in peš odpotoval !“ — »To jo res čuduo! Lebko bi bila do jutra počakala ter se odpeljala z dostavnikoni (najemnim vozom) vesoulskim ali gray-skim. Jaz sem takrat mislil, da je morda želela koga v Fremicourtu obiskati." — nv Fre-micourtu?" — nDa; kajti spominam se, dame je pri odhodu vprašala, katera pot vodi tja." — »l1remicourt! Ali je to daleč od tukaj?" — »Dve majhni milji." — »To je morda pravi sled, gospod Bertaux ! Jutre odpotujem v Fremicourt!"
in zbirali darovi in razni zanimivi predmeti za deželni muzej; on jo preskrbel novemu zavodu primorne prostore tor naposled muzeju sam poklonil svojo dragoceno zbirko zanimivih školjk. Hohenwarth si je tudi za francoske medvlado (1809 do 1813) s patrijotičnim vedenjem svojim v deželni zgodovini pridobil slavno ime in neumrjoče so njegove zasluge za osuševanje ljubljanskega barja, o katerem je spisal ravno tako temeljito, kakor zanimivo knjigo. Mislim, da bi tako slavnega in za domovino našo tako zaslužnega moža, ki je vrhu tega, kakor sem že rekel, pravi ustano-vitolj deželnega muzeja, ne smeli tako žaljivo prezirati. Gotovo Hohemvart v večji meri zasluži, da se mu postavi mal spomenik nego Herberstein, kateri z deželnim muzejem ni v prav nobeni dotiki.
— (Šolstvo.) Na ljubljanskom gimnaziji oglasilo se je za I. razred 220 učencev; za osmo šolo 46.
V vseh razredih se je 830 učencev vpisalo. — Na realki oglasilo se je v I. razred okolo 80 učencev. — VI mostno šolo v licejalnem poslopji oglasilo se jo za I. razrod 88 učoncev; v II. mestno šolo na Coj-zovom grabnu je na novo sprejetih 152 šolarjev.
V dekliško šolo pri Ursulinkah oglasilo se je na novo 154 učenk, izmed teh 90 v prvi razred. Za vse raz-rodo vnanjo nunske šole sprejetih je 7GO učenk.
— (V ljubljanskem semenišči) prične se novo šolsko loto dnč 5. oktobra; oglaševanje se vrši dud 3. oktobra. — VI. leto oglasilo so je do zdaj 19 kandidatov, med temi 4 iz Češke.
(Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega prodstojništva v Kranjski Gori bili so izvoljeni, in sicer županom posestnik Ivan Hribar iz Kranjske Goro, a občinskima svetovalcema posestnika Ivan Hrovat iz Podkorena in Fran Košir iz Rut
— (Izpred porotne sodnije.) Pri včerajšnji prvi, od 9. ure dopoludud do 3. ure popoludnd trajajoči obravnavi zatožena sta bila zaradi ponarejanja kovanega denarja dninar Jakob Nachtigal in bivši posestnik Fran Kozirnik. Vlivala sta ir, cinka sreberne goldinarje ter jih hotela spečati, a kmalu so jima prišli na sled Obsojena sta bila vsak vjedno leto hudo joče. — Pri drugi tajni obravnavi bil je zatožen hlapec Fran Lovša iz Gamelj zaradi zločina posilstva Obsojon je bil v dveletno hudo ječo
— (Nesreča.) „Pozor" poroča, da je dnd 15. t. m v Zagrobu pal raz zvonika grške cerkve 641otni tesar Josip Mlakar, roj. Kranjec. Nesrečnež, ki jo imel posol pri popravljanji zvonika, pal je najprej na streho semeniškega poslopja in potem na tlak v Gospodskih ulicah, kjer je z razbito glavo takoj mrtev obležal.
— (Morski volk) Iz Trsta se poroča, da se je nokemu ribiču posrečilo ujeti morskega volka, ka-tori jo užo toliko časa potikal se okolo Trsta. Žival je 5^ metr®y_ (lolga ter tehta okolo 800 kilogramov. Kar se ljudje spominajo, je to prvi morski volk, katerega so uieli v Trstu
14.
Da bi naredil gostilničarju, čegar prijatelj je uže postal, veselje, usede se Leon k mizi ter pokliče nekoliko jedače in pijače. Potem je šel v svojo sobo. Tam se je udal sladkemu in tožuemu razmišljevanju. V duhu je gledal svojo mater, kakor mu jo je popisal gostilničar, ter tujega moža, ki ga je božal in poljuboval. Kdo li je mogel biti ta mož? Morda njegov oče....
Vse okolo njega je bila senca in skrivnost. Za njim viharna noč, pred njim nehodua, puščobna, neznana planjava. Kaj li je bil on! Nič! In ou tudi nič ni mogel postati. Zapuščen je človek brez imena, slučajno porojen v zasmehovanje! Kdo li mu bodi vodnik? Kdo li mu donesi pojasnilo? — A zdajci na enkrat zažarijo mladeniču oči. Svetla podoba razžeuo meglo, zvezda zablišči v njegovi noči- in sladek glas mu pravi: »Bog vas ne pozabi!"
In njegove ustnice zašepečejo ime: »Blanche!" Bila je to le iluzija, fatn morgana njegovega srca. Pa kako malo je časih treba, da se poživi obupajoče srce!
(Dalje prihodnjič.)
Narodno - gospodarstvene stvari.
Velik pi»stovoljen davek.
Državni dolg, kakor je dokazal naS denarni minister pl. Dunajevski pri obravnavi za letni račun za leto 1886., so vedno bolj manjša. Od lanskega leta se je zmanjšal za šest milijonov šest sto osem in osemdeset tisoč tri sto šestdeset goldinarjev. K temu je pripomogla tudi loterija, ki je imela od prvega januvarija do 30. septembra 1884 za dva milijona več dohodkov, kakor leta 1883 v ravno tistem času. Nasproti jo pa leta 1884 za deset odstotkov loterija manj izplačala ko leta 1883. Letos upa minister, da bo v loterijo več ko 20 milijonov zastavljenih, ker se od leta do leta dohodki množe. Lota 1868 jo bilo 14 milijonov, leta 1872. uže 16 milijonov, leta 1873. pa 19 milijonov znosenega v loterijo.
Pri teh 20 milijonih bo čistega dobička več kakor 8 milijonov. Leta 1882. je imela loterija čistega dobička na Spodnjem Avstrijskem nad 5 milijonov. Du-najčanje po tem takem največ v lotorijo znoso. Za tem pride Bukovina, primorske dežele, Solnograško. Tirolci, Korošci in Dalmatinci najmanj zastavijo ali vender še zmeraj preveč. V enem letu se da ministru čez osem milijonov goldinarjev kar po sili v loteriji. Ali ni med tem tudi marsikak slovenski goldinarček, stotak in tudi tisočak? Ali nisi tudi ti uže ponosol v lotorijo marsikak grošičok, češ, da bom torno zadel ? Pa si jo li dobil? Ti si je čakal, pa le ni prišla. — Pa morebiti ni tako? Ali ros loterija bogati? Kaj še! — dokazano je, da jih v enem letu več pobije strela, kakor jih zadene „ torno “.
Ker jo lotorija v resnici posebno ubogim ljudem v veliko škodo, bi jo država sama rada opustila, ko bi le mogla kje drngoj pridobiti teh osom milijonov goldinarjev, pa da ne bi bilo treba zvikšati uže tako velicih davkov. Česar vlada do sodaj šo no moro storiti — storimo sami: nobenega vinarja več v lotorijo! Pa morebiti porečeš! Jaz imam sanjske bukvice, v teh so pov6, katere „numare“ bodo prišlo, če pa le torno zadenem, kako prav mi bodo prišla I
Da bodeš videl, kako nespametna je tvoja misol, ti bom šo nekaj povedal. Kaj misliš, od kod ima loterija im6? Čuj! Bore so, da jo nok mininistor Lotterer premišljeval, kako bi zvikšal ljudom davke, da no bi jih preveč bolelo. Prebrisana glava je jel preudarjati od česa še podložni ne plačujejo davkov. Pa kaj uajdo? Samo sanje še niso bile zadacane — drugo pa' vse. Sedaj iztuhta za razne sanje različno številke ali „nu-mare“ — ter jih pov6 ljudem. Tako so je začola stava; katero so po Lottererju imenovali „loterijo“. Sedaj pa veš, koliko so vredne tvoje sanjske bukvice!
Kmetovalci, rokodelci, varujte so to strasti — stavljenja v loteriji — ker vam je le v škodo.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Dunaj, 18. septembra. Sekcijski načelnik v vojnem ministerstvu, Szveteny, imeuovan jo poveljnikom četrte peš-divizije. Izreklo se mu je Najvišje priznanje za njegovo delovanje na prejšnjem mestu.
Budimpešta, 17. septembra. Ministerski predsednik Tisza in finančni minister grofSzapary podasta se dnč 21. t. m. na Dunaj k vkupnim ministerskim konfereucam, kjer se bodo določile predloge, koje se predložijo delegacijam Konference trajale bodo dva do tri dneve; konečno bode se vršil ministerski svčt pod predsedstvom cesarjevim.
Praga, 17. septembra. Županom bil je izvoljen podžupan Vališ.
Berolin, 17. septembra. Telegrafska konferenca se je zaključila; prihodnja konferenca se vrši 1890. 1. v Parizu.
Rim, 17. septembra. Od polunoči 15. t. m. do polunoči IG. t. m. je v provinciji Palermo na koleri obolelo 38 oseb in umrlo 20, v provinciji Parma obolelo 20 in umrlo 6.
Madrid, 17. septembra. Ministerijelni listi potrjujejo, da Anglija ponuja svoje posredovanje med Nemčijo in Španijo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 18. septembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..........................83	40
>	*	»	»	srebru.............................83	'80
Zlata renta................................................ 109	90
5% avstr, renta............................................ 100	45
Delnice nirodne banke...................................... 868	—
Kreditne delnice........................................... 288	80
London 10 lir sterling.......................................126-05
20 fraukovec................................................ 9	915
Cekini c. kr................................................. 6	88
100 dr?., mark...........................................  fil	'40
Uradni glasnik
z dn6 18. septembra.
Razpisane službe: Na ljudski šoli v Krškem služba 1. učitelja; 600 gld., 100 gld. doklade in prosto stanovanje. Prošnje do 1. oktobra c. kr. okr. šol. svčtu v Krškem. — Na dekliški dvorazrednici v Kočevji služba 2. učiteljice; 400 gld na leto. Prošnje do 5. oktobra c. kr. okr. šol. svetu v Kočevji. — Na štirirazredni ljudski šoli v Radovljici služba 3. učitelja; 450 gld. letne plače. Prošnje do 10. oktobra c. kr. okr. šol. svžtu v Radovljici. — Pri c. kr. finančnem vodstvu v Ljubljani služba ravnateljskega pristava pomožnih uradov v IX. postopnem razredu z naslovom : •ravnatelj*. Prošnje do 31. oktobra predsedništvu finančnega vodstva v Ljubljani.
Naprava uovili zemlj. knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kamniku za katastralno občino G6r. Tuhinj; poizvedbe dnž 19., 21., 22., 23., 24. in 26. septembra ob 8. uri zjutraj;
— za katastersko občino Šmartno; poizvedbe dn6 29ega septembra.
Dražbe: V Ilir. Bistrici zemljišče Marije Boštijan-čič od tam (150 gld.) dnč 2. oktobra. — V Mokronogu posestvo Jan. Markoviča z Vrhka (1667 gld.) dne 7. oktobra. — Na Brdu zemljišče Fr. Pančurja iz Petelinka (140 jev) dn6 13. oktobra. — V Ložu posestvo Tom. rmovih dedičev (270 gld.) dne 2. oktobra. — V Kostanjevici zemljišče Toneta Kramarja z Šutne (780 gld.) dn6 7. oktobra. — V Litiji zemljišče Jan. Kastelica v občini liberžki (1461 gld.) dn6 29. septembra.— V Krškem zemljišče Jan. Škoflanca iz Bregov (500 gld.) dne 7. oktobra; — zemljišče Jos. Štrajnaria iz Površja (619 gld. 50 kr.) dne 30. septembra; — zemljišče Jan. Koflanca v občinah Smednik, Drnovo in Ravno (1808 gld.) dn6 7. oktobra. — V Škofji Loki zemljišča Jurija Kreka iz Dolenje Vasi (4595 gld.) dne 7. oktobra. — V Vel. Lašičah zemljišča Jan. Viranta iz Plosova (2300 gld.) dne 3. oktobra; — zemljišča Jos. Peterlina iz Vel. Slivice (1370 gld.) dne 3. oktobra. — V Kočevji zemljišče Marjete Jaklič iz Nemške Loke (20 gld.) dne 7. oktobra. — V Kostanjevici posestvo Jan. Rangusa v Vrhpolji (4220 gld.) dne 7. oktobra ;
— zemljišče Neže Gorišek iz Štranj (300 gld.) dn& 14. oktobra.
Tiyei.
Dn6 16. septembra.
Pri Maliči: Wunschek, c. kr. gospodarski upravnik, iz Hochliebena. — Milavec, zasebnica, iz Mlin. Dola. — Kernstock, c. kr. profesor, iz Bočna. — Doležal, želez, uradnik, s soprogo, z Dunaja. — Mazzolini, graščak, iz Palmanuove. — Dorto, trgovec, iz Lašk. Vidma. — Siess, bank. vodja, iz Gradca. — Macale, trgovec, in Sussek z rodbino, iz Trsta. — Lumec, c. kr. nadporočnik, iz Ljubljane.
Pri Slonu: Buttenwiesser iz Avgsburga. — Fromer, pravnik, z Dunaja. — Suess, inžener, iz Vitkovic. — Baron Taufferer, graščak, iz Višnje Gore. — Schvvarz, lesotržec, iz Zagreba. — Conigliaro, lesotržec, iz Trsta. — Baro-novka Jediny z Reke. — pl. Persich iz Opatije.
Pri Tavčarji: Kvvokal, c. kr. uradnik, s soprogo, in pl. Docsa z Dunaja.
Pri Bavarskem dvoru: Podbregar	iz	Podbrezja.	— Slov-
renček z	Gorenjske. — Ogorelec	iz	Ljubljane.
Pri Avstr,	carji: Schild in Rosenfeld, z Dunaja.	— Grof
Thomas,	c. kr. dež. sod. svetnik,	iz	Gorice. —	Specker
Barbara z obiteljo iz Badena. — Likar, učitelj, iz Iške Loke.
Pri Virantu:	Pelz,	gostilničar,	s	sinom,	in	Fedolišek,	iz
Ribnice. — Strekelj iz Trsta. — Leskovic, učitelj, iz Radentheina.
Umrli s»o:
Dn6 16. septembra. Jera Klanc, kuharica, 72 let, Poljanski trg št. 1, mftvud.
D n 6 17. septembra. Amalija Grilc, delavka, 24 let, Hrenove ulice št. 18, plučna tuberkuloza. — Anton Lunder, krojač. 54 1., Gospodske ulice št. 4, jetrna hiba.
V civilni bolnici:
Dn6 15. septembra. Marija Kern, gostinja, 70 let, naduha.
Meteorologiono poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Slonjo barometru v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mn>
17. septbr.	7. zjutraj a. pop. 9. zvečer	741 12 738 20 737 18	12 8 23 6 15 0	bzv. vzh. sl. zpd. sl.	megla jasno »	0 00 /(
V naJe.n založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezano in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
a mSmm
MjR)
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
H. > Pripovedni splsl: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni splsl: Tihotapec, Grad Rojinjo, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 36
I
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
I ul>\j aua
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
■vseli, na tukajšnjih in vnanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolali vpeljanih
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po z;el6 nizlsilh. cenah.
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno.
(137) 16-5
Odgovorni urednik J. Nagli«.
Tiskata in zalagata Ig. v. K leinnia y r A Krni [tamhnrg v Ljubljani