Leto XLVII. - Stev. 42 (2363) - Četrtek, 2. novembra 1995 - Posamezna številka 1400 lir
glas
Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Pubblicita inferiore 50%
Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 Poduredništvo: 34133 Trieste - Trst - ul. Donizetti 3 - Tel. 040/365473 - Fax 040/633307 - Poštni t/rn 10647493 Zadruga Goriška Mohorjeva
TAXE PERQUE TASSA RISCOSSA
GORIZIA
ITALY
naš uvodnik
Programska konferenca SSk
O problematikah stranke in slovenske narodne skupnosti v Italiji
David in Goljat
Vsi poznamo svetopisemsko zgodbo o Davidu in Goljatu. Prvi, še mlad in majhen, drugi -velikan in močan. Kljub vsemu pa je v neenakem dvoboju David le premagal Goljata s samo fračo. Poučna zgodba, ki simbolizira moč in nemoč, silo in šibkost, pa tudi prebrisanost in togost. Kot nekoč, tako tudi danes.
Ob teh dveh bibličnih junakih se lahko na kratko zamislimo tudi sedaj. Marsikdaj moč sama ne more premagati modrosti. Številčnost sama tudi ne manjše enote. Če se tako zaustavimo ob današnji italijanski politiki (to seveda velja ne samo zanjo), lahko lepo in zgovorno ob prej omenjenih figurah delimo tudi sedanje smeri in osebnosti oz. protagoniste italijanske notranje politike. Ti se zdijo enkrat večji, drugič manjši. Nekdanji velikani lahko čez noč postanejo pritlikavci in obratno. In če kje, je prav v političnem življenju sreča zelo opoteča...
Pred nekaj leti se je nenadoma dvignil nad ostale politične prvake televizijski lastnik in podjetnik Berlusconi, ki je z nepričakovanim volilnim uspehom zasenčil nekdanje politike prve republike. Njegova zvezda pa je trajala le določeno dobo. Kot je zasijala, tako je nato zatonila. Nastale so nove politične koalicije, ki se danes v glavnem delijo na tri: Berlusconi-Fini-Casini, sedaj še Buttiglione (desna sredina), D'Alema-Bianco-Prodi in še kdo (leva sredina) ter Bossijeva Severna liga nekje med vsemi temi, čeprav s simpatijami do leve sredine. Se skrajni komunisti (Bertinotti) so nekje bili pripravljeni zagovarjati skupno Oljko leve sredine pod Prodijevim vodstvom.
Ne bomo tu prešli vseh etap političnega dogajanja v državi. Predolgo bi bilo. Na vsak način ni dneva, ko bi ta ali ona politična sila ne zahtevala od predsednika republike predčasnih volitev, par condicio (enake možnosti), prozornosti itd., itd. Zadnji tedni pa so nam še prinesli dinamične politične trenutke, kot npr. odstavitev pravosodnega ministra Mancusa. Zadišalo je po vladni krizi. Le malo je še manjkalo...
Po zadnjem spopadu v poslanski zbornici ob predlogu za nezaupnico Dinijevi vladi, ki ga je postavila desna sredinska opozicija z Berlusconijem na čelu, je prišlo do novih ravnotežij. Ostale politične sile so tako ali drugače nezaupnico zavrnile in premier Dini je spet lahko mirneje zadihal in svojo vlado še podaljšal do konca leta.
Kdo je torej sedaj David, ki je premagal trenutnega
Goljata? Bralec si gotovo sam lahko stvarno odgovori
na vprašanje. Svetopisemska junaka se, naravno,
odražata zdaj v tem, zdaj v onem protagonistu
političnega življenja v državi. Na volilcih oz.
državljanih pa je, da te sodobne junake pravilno in
modro izbirajo.	.	,	.	_	A	„
Andrej Bratuž
Sic transit...
Tematik, ki so bile obravnavane na programski konferenci Slovenske skupnosti v soboto, 28. oktobra, v Vižovljah-, je bilo res veliko število. Na konferenci pod geslom Kako naprej? so referenti in udeleženci vzeli v pretres najrazličnejša področja življenja naše manjšine, ki pridejo v poštev pri delovanju stranke. Kot je povedal tajnik Martin Brecelj, mislijo vse posege strniti v programski dokument, ki bo predstavljen ob proslavi 20-letnice deželne organiziranosti SSk, ki bo predvidoma 3. decembra v Kulturnem domu v Gorici.
Brecelj je tudi podal uvodni poseg, kije obravnaval potrebe in zahteve Slovencev v Italiji v novih zgodovinskih razmerah. Dotaknil se je problema rabe jezika, šolstva, kulturnih in športnih organizacij, teritorija, pritiskov in udarcev na račun gospodarskih dejavnosti, zastopanosti v izvoljenih telesih (tuje Brecelj ponovno poudaril zahtevo po zajamčenem zastopstvu, pri čemer se je navezal na pot, ki sojo ubrali koroški Slovenci) in televizijskih oddaj v slovenščini.
Stefan Bukovec je spregovoril o dejavnosti stranke v italijanskem političnem prostoru, ki ga, kot je rekel, pretresa huda kriza. V novih razmerah, do katerih je prišlo v Italiji, se mora SSk nujno povezovati z ostalimi manjšinskimi strankami in formacijami v Italiji, pa tudi z nam naklonjenimi italijanskimi političnimi skupinami. Dalje je potrebno vztrajati pri zaščitnem zakonu, saj smo Slovenci prešibki, da bi lahko naše probleme reševali postopoma. Zahtevi po zajamčenem zastopstvu v izvoljenih telesih, je še dejal Bukovec, se ne smemo odpovedati. Kar se tiče krajevne samouprave pa je poudaril pomen znanja slovenščine s strani občinskih tajnikov, ki bodo po novem deželni funkcionarji. Poudaril je tudi potrebo po širših programskih smernicah, ki morajo segati na področja sociale, šolstva, urbanistike, zlasti pa gospodarstva.
O odnosih s Slovenijo je govoril Ivo Jevnikar. Ugotovil je marginalizacijo zamejskih Slovencev v matici na vseh področjih. V Sloveniji, je dejal Jevnikar, nimajo pojma o naši stvarnosti. Iz
Z desne: Martin
(Foto Kroma)
tega izhaja nujnost ustanovitve organa - tako pri parlamentu kot pri vladi -, v katerem bi sedeli predstavniki slovenskih manjšin terpredstav-niki parlamenta in vlade. Jevnikar je omenil tudi obstoj zakona o enakih pravicah Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki pa ga oblasti ne izvajajo. Problem manjšin je treba v Sloveniji senzibili-zirati. Matica naj manjšini ne vsiljuje vpisa v določene stranke, po drugi strani pa mora imeti tudi možnost neke kontrole nad tem, kar se v manjšini dogaja. Neka pravila igre morajo obstajati. SSk naj se razgovarja z vsemi slovenskimi strankami; vsekakor pa je lažje sodelovanje s tistimi strankami, ki so pozorne na probleme manjšine, in s tistimi, ki niso podpirale starih sil v Sloveniji.
Andrej Bratuž je spregovoril o delovanju na mednarodnem prizorišču. Dejal je, da Evropska unija kaže neko večje politično, kulturno in gospodarsko idealno področje, za katero se moramo zanimati tudi Slovenci v Italiji. Opozoril je na listino o pravicah manjšin, ki sta ju izglasovala Evropski parlament in Svet Evrope. Dokumenta sta, čeprav ne obvezujoča, pozitivna, saj predstavljata dobro politično platformo za reševanje problemov manjšin. Omenil je delovanje Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS) in dejal, daje treba poiskati širše povezave tako v Italiji kot v širših evropskih organizacijah. Kot manjšina imamo pri tem omejeno, a kljub temu pomembno vlogo, vsekakor pa moramo biti realisti.
Aleš Figelj se je dotaknil delovanja SSk v okviru slovenske manjšine v Italiji. Pri tem je naštel vrsto točk, od
Brecelj, Marjan Terpin, Erika Jazbar
»začasnega« skupnega zastopstva, ki je po njegovem farsa, do primera t.i. Gombačeve »tretje krovne organizacije«, ki jemlje SSk strateški prostor. Glede Narodnega sveta Slovencev v Italiji, ki gaje svojčas predlagala SSk, mora to zadevo stranka zopet vzeti v svoje roke ter sprožiti nova srečanja in akcijo v medijih. Kar se politike levičarskih strank tiče, je dejal Figelj, se ta dela - vsaj glede Goriške - v krogih Slovenske kulturno-gospo-darske zveze; zato je treba najprej razčistiti pojme s to organizacijo. Cilj SSk mora biti nadalje tudi pluralizacija Primorskega dnevnika, saj tednik ali dvotednik ne more odtehtati dnevnika. Figelj je opozoril na težko gospodarsko situacijo v videmski pokrajini, kjer so - tako kot v drugih krajih v zamejstvu - v krizi tiste strukture, ki so živele s podporo matice. Vsekakor je treba ohraniti dvojezični šolski center v Špetru. SSk mora imeti dobre stike z naklonjenimi strankami, a naj ne podpisuje bianko menic.
Peter Močnik je v svojem posegu o tem, kakšno stranko rabimo, opozoril na oddaljevanje ljudi od politike. Dejal je, da je veliko navdušencev, ki bi bili močan adut za stranko, ki pa jih je težko privabiti v stranko. Bistvenega pomena je ohraniti
človeški kapital, ki seje ustvaril po zadnjih volitvah, in povezati stranko z okoljem, v katerem se nahaja. Zavzel se je za uvedbo članstva, politične šole za kadre in dvomesečnega časopisa, morda v režiji krožkov Virgil Šček in Anton Gregorčič, ki bi podpiral stališča SSk. Močnik je tudi nakazal potrebo po ustanovitvi konference izvoljenih predstavnikov SSk, kar bi utrdilo povezanost v stranki.
Erika Jazbar je spregovorila o SSk in mladih. Opozorila je na neobremenjenost mladine glede ideologij in strankarstva. Po njenem mnenju je potrebna resna konfrontacija, ki vodi v enotnost. Konfrontacija pa ni mogoča brez politične izobrazbe, saj moramo vedeti, kaj hočemo. Nepripravljenost v konfrontaciji vodi v pasivnost in asimilacijo. Pou-darila je pomen oblike krožka, v katerem razpravljati, omogočiti pretakanje in izmenjavo informacij in ki bi nudil tudi politično izobrazbo. Mlademu človeku je treba zaupati tudi določene odgovornosti. To je prva stopnja za politično izobrazbo. Zaupati pa je treba tudi idejam mladega človeka.
Posamezni posegi so sprožili živahno razpravo, v katero se je vključilo večje število udeležencev (o tej poročamo na strani 5).
V	sklepnem posegu je tajnik Brecelj poudaril pomembnost narodne stranke, ki je ena izmed konkretnih oblik manjšine kot subjekta. V sožitje in sodelovanje moramo iti kot skupnost, kot subjekt. Ne smemo biti podaljšana roka ne Slovenije ne Italije. Ni normalno, je dejal tudi Brecelj, da politiko manjšine vodijo ljudje, za katere narodna instanca ni važna. Na koncu je dejal, da delo SSk ni donkihotsko, temveč edino perspektivno.
Ivan Žerjal
V tej številki lahko preberete:
V Vipavi dograjujejo Škofijsko gimnazijo Kdo se skriva za Slovenskim glasom? Likovna razstava v kinu Vittoria Odprto pismo (Vrh sv. Mihaela)
Scout video festival
Politični ciklon se umika z istrskega
obzorja
V Vipavi dograjujejo Škofijsko gimnazijo
Na fotografiji vidimo staro stavbo vipavskega malega semenišča, kije pred kratkim postalo Škofijska gimnazija. Za to stavbo so v teh dneh pričeli graditi osem novih učilnic in večnamensko dvorano.
V Vipavi že od leta 1950 deluje slovensko malo semenišče, ki gaje ustanovil nekdanji apostolski administrator dr. Mihael Toroš. Slovensko malo semenišče v Vipavi je do danes izšolalo 252 dijakov iz koprske škofije. Od teh je 101 postal duhovnik, 97 je škofijskih duhovnikov, 4 so redovniki, 7 bivših gojencev malega semenišča v Vipavi pa sedaj poučuje na Teološki fakulteti v Ljubljani. Naj povemo, da je vrsta bivših gojencev malega semenišča iz Vipave danes uveljavljenih krščanskih intelektualvcev, ki delujejo na najrazličnejših področjih, tako v zdravstvu kot tudi na področju ekonomije, pedagogije itd. Izjemen pomen malega semenišča je bil pod prejšnjim režimom. Svobodna država Slovenija je tudi pred semeniško upravo prinesla velike novosti, saj so se odločili za preimenovanje šole v Škofijsko gimnazijo, ki je odprta tudi dekletom. Šola je izredno kvalitetna, saj sprejemajo samo najboljše od najboljših in še teh ne morejo vseh. Ker pa je sedaj v Sloveniji šolski zakon tak, da zahteva za vsako šolo vsaj dva oddelka po razredu, morajo v
V	ipavi dograditi osem učilnic in večnamensko dvorano ter seveda tudi ločen dom za dekleta. Škofijska gimnazija je izrednega pomena za koprsko škofijo. Prav zato se je koprski škof Metod Pirih prejšnjo ne-
deljo s pismom obrnil k vernikom in vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, naj priskočijo na pomoč pri gradnji te pomembne ustanove. Tako bo v koprski škofiji potekala nabirka za škofijsko gimnazijo v nedeljo, 5. novembra, na dan zahvalne nedelje torej. Mi škofovega pisma ne objavljamo, ker pač ni namenjeno vernikom naše škofije; vseeno pa tudi mi apeliramo na naše bralce, naj priskočijo na pomoč pri zbiranju denarja za dograditev moderne šole, ki nadaljuje imenitno tradicijo malega
semenišča. Škofijska gimnazija je edinstvena šola, saj sev njej danes v Vipavi učijo in šolajo mladi krščanski rodovi, iz katerih bodo za jutrišnjo Slovenijo prišli duhovniki, redovniki in redovnice, krščanski intelektualci, pesniki in pisatelji, ekonomisti, učitelji in nasploh bodoči slovenski vodilni kader, katerih osebna formacija bo slonela na trdnih temeljih krščanske vzgoje. Svoje prispevke za škofijsko gimnazijo v Vipavi lahko pustite tudi na naših uredništvih v Gorici in Trstu.
-jp-
Grob se za grobom vrsti...
31. navadna - zahvalna - nedelja
»Hvaležnost dobroto razveseli«
Legenda pripoveduje, da so v nebesih nekega dne hoteli prešteti svoje goste. Priredili so velik sprejem. Bilo je veliko predstavljanja, pozdravov, voščil - kot je navada ob takih slovesnostih. V enem kotu ogromne dvorane sta stali druga ob drugi dve osebi. Napenjali sta možgane in se skušali spomniti, če sta se na zemlji morda kdaj srečali, pa vse zaman. Tedaj sta se ena drugi predstavili. »Dobrota,« je povedala prva. »Hvaležnost,« je odvrnila druga.
To je seveda legenda, zgodba, ki sijo jenekdo izmislil z namenom, da bi povedal veliko resnico: hvaležnost zelo redko spremlja dobroto. Mnogi narodi sveta imajo pregovor: »Nehvaležnostje plačilo tega sveta.« Slovenci imamo v tej zvezi veliko lepši pregovor: »Hvaležnost dobroto razveseli.« Vabi nas, da »razveljavimo« tistega o nehvaležnosti.
Začnemo lahko kar danes, ko obhajamo zahvalno nedeljo. K temu nas vabi tudi prvo mašno berilo iz Knjige modrosti, ki je hval-
SilvesterČuk
nica neskončni dobroti Boga, katerega imenuje »življenje ljubeči Gospod«. Na ta sveti dan izrekamo Bogu zahvalo za sadove zemlje - za letino, za pridelke na polju in za zaslužek naših rok. Zahvaljujemo se mu pa tudi za zdravje, medsebojno razumevanje in življenje. Hvaležnost je znamenje olikanega, kulturnega, plemenitega srca; to lastnost vsi cenimo, čeprav je velikokrat ne znamo pokazati. Apostol Pavel v svojih pismih pogosto opominja ljubljene vernike, ki jih je on poučil o Jezusovi skrivnosti in njegovem odrešenju, naj se neprestano zahvaljujejo. Najvišje krščansko bogoslužno opravilo - sveta maša - se imenuje prav daritev zahvale.
Kdor se ne zna zahvaljevati v vsakdanjem življenju, tudi pri maši ne bo sposoben zahvale. Kdor ne zna reči hvala ljudem za drobne vsakdanje usluge in pozornosti, ne bo čutil potrebe, da bi izkazal hvaležnost Bogu. Slovenski bogoslovni pisatelj p. Vladimir Truhlar je v svojem Leksikonu duhovnosti pod ge-
slom hvaležnost zapisal: »Hvaležnost je ljubeč obrat k bitju, ki nam je izrazilo in izkazalo ljubezen, ter hkrati pripravljenost tudi dejavno odgovoriti na to ljubezen.« Po telesni višini pritlikavi Zahej, ki nastopa v današnjem evangeliju, je ravnal natanko tako, kot da bi bral te Truhlarjeve misli. Jezus mu je izkazal posebno pozornost, zato se Zahej ljubeče obme k njemu; v zanosu hvaležnosti Gospoda povabi na svoj dom. Kako velik si, Zahej!
Pojdimo danes od maše-zahvalne daritve - z enim samim praktičnim sklepom: ko bomo vzeli v roke žlico, ko bomo v njih držali kruh ali drugo hrano, se živo spomnimo, da je božji dar. Koliko jih je, ki ga nimajo! Pa ne po svoji krivdi, ampak po krivdi nas, ki se z njim preobjedamo, pa se nam zdi to samoumevno, tako da ne znamo niti reči hvala. Dobrota, ki nam jo Bog izkazuje dan za dnem, naj bo za nas šola dobrote in hvaležnosti.
Na praznik vseh svetnikov leta 1943 so verniki v Opatjem selu na Krasu iz cerkve odšli v procesiji na domače pokopališče. Pred začetkom molitev za rajne jih je tedanji župnik tako nagovoril:
»Grob se za grobom vrsti, visoka porašča jih trava, mnog' med njimi pa ni bilke zelene rodil...
To so grobovi, ki smo jih nasuli pretekli mesec september in vanje položili žrtve nemške čistke in domačega obračunavanja; nekateri pa še vedno ležijo začasno pokopani na gmajni, kjer jih je krogla zadela. Za vse, za tiste na pokopališču in za one znane in neznane, ki ležijo razstreljeni po gmajni, hočemo moliti in jutri zanje darovati sv. mašo.« Pokropil je grobove na pokopališču in nato pokropil na vse štiri strani sveta simbolično za tiste, ki so ležali znani in neznani po gmajni.
Takrat nismo slutili, da se že gradi zid, ki bo nekoč ločil tudi mrtve, kot prevečkrat loči žive; da bodo nekoč eni mrtvi dobili pečat »izdajalcev«, drugi pa »heroj ev«. In vendar sej e prav to zgodilo. Enim so postavili spomenike, drugim še lučke niso smeli prižigati ob breznih in grobiščih, kjer so našli svoje zadnje zemsko počivališče. In to je trajalo polnih 50 let, dokler ni padel berlinski zid. Z njim je počasi začel padati tudi zid, ki je ločil mrtve. Verniki so se lahko zbirali ne samo na pokopališčih, temveč tudi ob breznih in skupnih grobiščih, da so tam prižigali svečko in molili za tam ležeče. Na Lajšah nad Cerknim sojim lahko postavili spominsko kapelico.
Eno pa še manjka, in sicer, da bi podrli še zadnje kamne, ki ločijo naše mrtve. Sv. Cerkev pri vsaki maši moli za rajne: »Spomni se, Gospod,
svojih služabnikov in služabnic, ki so šli pred nami v večnost z znamenjem vere in uživajo sen miru.« Naši možje in fantje so bili takrat vsi krščeni in birmani. Zato imajo vsi pravico, da se jih ne samo spominjamo z molitvijo in pri daritvi sv. maše, temveč tudi da Cerkev blagoslovi njihove grobove z blagoslovljeno vodo. Seveda, če njihovi svojci danes to želijo v znamenje miru in sprave; tako je napravil kralj David, ki je dal častno pokopati kosti kralja Savla, svojega sovražnika, njegovega sina Jonatana in sedmih obešencev, ki so jih iz maščevanja obesili Gabaonci. Vse je dal častno pokopati.
Ali smo danes - petdeset let po končani vojni in po končanih sovražnih medsebojnih obračunavanjih - zmožni take velikodušne sprave med živimi ob spominu na rajne?
K. Humar
40 let od smrti Stanka Staniča
Ob kopici dogodkov in srečanj bi skoraj ušlo, da smo te dni obhajali 40-letnico smrti Stanka Staniča, župnika in kulturnega delavca.
Prav 29. oktobra 1955je v Standrežu umrl tamkajšnji župnik Stanko Stanič. Ob pogrebu je v cerkvi o njem kot duhovniku spregovoril msgr. Franc Močnik, na pokopališču ob grobu pa je dr. Anton Kacin orisal pokojnikovo kulturno dejavnost.
Stanko Stanič se namreč ni zapisal samo v skupino slovenskih duhovnikov med prvo in drugo svetovno vojno, temvečje krepko posegel tudi na kulturno področje Slovencev v tedanji goriški pokrajini. Rojen v naselju Cesta v župniji Križ na Vi-pa-vskem leta 1893, je bil posvečen v mašnika leta 19/7. Po službovanju kot kaplan v Cerknem je prišel za kaplana na Travnik in nato
leta 1923 v Podgoro za župnika. Tam je ostal do leta 1944, ko se j e zaradi groženj OF umaknil v Italijo. Leta 1945 se je vrnil in nadškof Karel Margotti mu je poveril službo ekonoma v malem semenišču. Leta 1952je prišel za župnika v Štandrež in vodil to predmestno župnijo do smrti, 29.10.1955.
Kot smo že rekli, je močno posegal na kulturno področje tedanjega časa. Bil je med ustanovitelji Goriške Mohorjeve družbe in dolgoletni predsednik Katoliškega tiskovnega društva, ki ga je po zadnji vojni leta 1946 znova obudil v življenje. Sodeloval je pri tedniku Slovenski Primorec. Po smrti msgr. Mirka B nimataje prevzel odgovorno uredništvo Katoliškega glasa; pa ne samo odgovornega uredništva, temveč tildi praktično urejanje in pisanje. Poleg tega je dol-
go vrsto let urejeval duhovniško glasilo Zbornik svečenikov apostola Pavla.
Zanimal se je za zgodovino in pisal članke o naših možeh in svetiščih. Skrbel je tudi za cerkveno petje v Podgori; pri tem muje pomagal Lojze Bratuž, ki je prav v Podgori o Božiču leta 1936postal žrtev fašističnega nasilja, zaradi katerega je potem umrl.
Diakoni goriške Cerkve
5 stalnih diakonov v pomoč krajevni Cerkvi
Kot priča zgodovina od apostolskih časov dalje, so bili v Cerkvi poleg mašnikov vedno prisotni tudi diakoni. Red diakonata je sicer ostal, vendar se je v stoletjih praksa v zahodni Cerkvi tako spremenila, da stalnih diakonov nismo imeli več. Vsak diakonje potem prejel mašniško posvečenje. Po zadnjem koncilu pa so tudi v katoliški Cerkvi znova vpeljali stalni diakonat. T o pomeni, da nekateri diakoni ostanejo vedno diakoni. Posebnost je v tem, da so taki stalni diakoni lahko poročeni možje z družino.
Goriška Cerkevje prvih pet stalnih diakonov dobila pred dvema letoma. Druga dva kandidata sta bila sprejeta v pripravo, še šest pa j ih resno razmišlja, če se odločiti za ta korak. Diakoni, ki strežejo pri slovesni maši, smejo pridigati, pokopavati, lahko krščujejo. Župniku so lahko v vsestransko pomoč, le maševati in spovedovati ne smejo, ker sta ta dva zakramenta pridržana samo mašnikom.
Naslovenski strani šenimamo stalnih diakonov. Ali ni med nami poročenih možzdružino, ki bi lahko opravi jali službo diakonov?
Tednik Družina v novih prostorih
Slovenski katoliški tednik Družina, ki je na voljo tudi slovenskim vernikom v Italiji, razširja krog bralcev in privržencev. Hkrati si poskuša okrepiti svoje gmotne temelje in možnosti. V tem okviru je pomembno, da sije
Družina zagotovila nove prostore za uredništvo in upravo, in sicer na Krekovem trgu I, v samem središču Ljubljane (pri predoru pod gradom).
Selitev iz dosedanjih prostorov, ki so bili premajhni in
neprimerni, so izvedli v teh dneh. V novih prostorih za uredništvo in upravo Družine bodo uredniki in sodelavci tednika bliže dogajanjem, pa tudi bralci in sodelavci bodo predstavnike svojega časnika laže obiskali.
Pogled v Slovenijo
Politično dogajanje v Italiji
Sožitj e z ne-Slovenci j e odvisno od njihove loj alnosti do nas
Po Bertinottijevem zasuku
Referendum o državljanstvu
V	Sloveniji je najbolj aktualna tema pobuda za referendum, na katerem bi odločali o predlogu za odvzem državljanstva tistim, ki so ga pridobili po sedaj že razvpitem 40. členu zakona o državljanstvu. Formalno sta pobudo vložila poslanca Štefan Matuš iz Slovenske ljudske stranke in Marjan Poljšak iz samostojne poslanske skupine v ustanavljanju.
Naj spomnimo, da so slovensko državljanstvo Neslovencem (v ljudskem izrazoslovju južnjakom), ki so ob plebiscitu za osamosvojitev naše države imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in so pri nas tudi dejansko živeli, s skupno izjavo v decembru leta 1990 zagotovile vse tedanje politične stranke, od strank slovenske pomladi pa do nekdanjih oz. prenovljenih komunistov. »Ob osamosvojitvi Slovenije smo obljubili nekatere stvari, za katere smo imeli tehtne vzroke, sicer bi se marsikaj lahko končalo bolj krvavo,« opozarja nekdanji notranji minister in sedanji varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. V mislih ima očitno nevarnost, da bi se Neslovenci uprli (nemara z demonstracijami ali celo nasiljem), če jim nova država ne bi vnaprej za-
Ob prazniku vseh svetih je delegacija Mestne občine Nova Gorica tudi letos položila vence pred brezni oziroma t.i. fojbami v Trnovskem gozdu. Gre za fojbe »Pod Gomilo« blizu Grgarja ter »Za Lesniko« in »Za Cvetrežem« blizu Trnovega.
V	omenjenih breznih počiva neznano število Slovencev, Italijanov in morda tudi pripadnikov drugih narodov, denimo Nemcev, ki so jih partizani umorili neposredno po vojni leta 1945. O številu žrtev v treh fojbah že več let potekajo polemike in ugibanja med zgodovinarji in posameznimi političnimi strankami. Tega skoraj gotovo ne bo mogoče natančno ugotoviti. V nasprotju s trditvami, ki prihajajo iz Italije, češ da so
V	okviru 7. Primorskih dnc-vov na Koroškem so se srečale tudi delegacije Slovenske skupnosti (SSk), Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in koroške Enotne liste (EL). Delegacijo Slovencev v Italiji je vodil tajnik SSk Martin Brecelj, s strani koroških Slovencev pa so se pogovora tudi udeležili predsednik NSKS Nanti Olip, podpredsednik NSKS dr. Pavel Apovnik, predsednik EL Andrej Wakounig in tajnik EL mag. Rudi Vouk.
Srečanje je bilo izrazito delovnega značaja. V ospredju pogovora je bilo vprašanje odnosa med zamejskimi Slo-
gotovila domnevnih pravic, t.j. predvsem državljanstva.
Predlagatelji referenduma naj bi do 17. decembra zbrali 40 tisoč podpisov v podporo odvzema državljanstva. Toda do tega zagotovo ne bo prišlo, ker v pravni državi ni mogoče odvzemati pravic, ki so bile podeljene v skladu z ustavo in zakoni. »Takšen ukrep bi bil moralno nedopustljiv, Sloveniji pa bi prizadejal tudi mednarodno sramoto,« jev posebni izjavi zapisala komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.
Seveda gre za tehtne pomisleke in obrambo pravne države, ki pa lahko veljajo samo za že urejeno državo in družbo, kar pa Slovenija ni. Ni moč zanikati dejstva, da so po plebiscitu za samostojno državo podeljevali državljanstvo zelo lahkotno in ne da bi upoštevali z zakoni predpisanih	pogojev.
Pričakovali so, da bo slovensko državljanstvo pridobilo samo kakih 16 tisoč oseb (stroški postopka so znašali le 600 tolarjev, kar je povzročalo tudi ironične pripombe južnjakov), dejansko pa je omenjeni status, to je slovensko državljanstvo, pridobilo kar okoli 171 tisoč Neslovencev.
Predstavniki političnih strank so v državnem zboru sicer poudarjali, da bi bil referendum o odvzemu državljan-
slovenski zmagovalci druge svetovne vojne morili in zmetali v brezna samo Italijane, pa je ugotovljeno, da je med žrtvami tudi veliko Slovencev, zlasti domobrancev, ki so bili zajeti med umikom iz Soške doline v Gorico oziroma v Italijo. Ti domobranci naj bi počivali v breznu »Pod Gomilo« pri Grgarju.
Novogoriška občina je pred fojbami v Trnovskem gozdu lani postavila visoke križe, z napisom v spomin in čast mrtvih.
Delegacija Mestne občine Nova Gorica je ob prazniku vseh svetih počastila tudi padle oziroma žrtve fašističnega nasilja, v grobnici in pred spomenikom na Trnovem. Slovesnost je imela tudi versko obeležje.	m
venci in matično državo Republiko Slovenijo, nadalje sodelovanje slovenskih manjšin na mednarodni ravni, predvsem pa tudi vprašanje zajamčenega zastopstva v zakonodajnih telesih in enotnega manjšinskega predstavništva Slovencev v Italiji in na Koroškem. Obe strani sta poudarili, da imata na vsa ta vprašanja zelo podobne poglede in da jih vsaka stran skuša reševati v svoji stvarnosti. Dogovorili sta se tudi o nadaljevanju poglobljenega medsebojnega sodelovanja in za čim večje usklajevanje svoje politike, zlasti še nasproti matične države Republike Slovenije.	jk
stva za pravno in demokratično državo, za kakršno se razglaša Slovenija, škodljiv, toda hkrati so tudi navajali vrzeli na področju državljanstva. Ta status oz. vrednoto so si namreč pridobili tudi mnogi, ki so bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj ali so sodelovali v vojni proti Sloveniji.
V	Sloveniji se velika večina novih državljanov (med njimi je okoli 23000 Srbov in 5000 Črnogorcev, ki so bili največji privrženci bivše Jugoslavije oz. somišljeniki Miloševiča) še ni in se najbrž tudi noče dejavno vključiti v odnose in norme naše države. Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je na državni televiziji omenil tudi možnost t.i. pete kolone v Sloveniji, ki bi jo lahko predstavljali posamezni Neslovenci. Najbrž pa je veliko resnice v izjavah Saše Lapa, vodje Slovenske nacionalne desnice. Po njegovem je »naš nacionalizem še vedno v mejah patriotizma; edini nacionalizem, ki je v Sloveniji vreden obsojanja, pa je alban-sko-mafijski tribalizem, srbski šovinizem in muslimanski fundamentalizem.«
Problematika državljanstva bo v Sloveniji gotovo tudi v prihodnosti burila duhove. To pa tudi zato, ker je bila nova slovenska država pri dodeljevanju državljanstva zelo
Letos spomladi so dvajset let po odobritvi zakona št. 103 stekli slovenski programi na državni televiziji RAL Neizbežno je bilo, daje prišlo tudi po tako dolgi pripravi do zapletov, kajti programi so vidljivi le v nekaterih predelih goriške in tržaške pokrajine; Benečija ostaja torej popolnoma odrezana. Poleg tega je RAI za odda janje slovenskega programa odkupila repetitorje Ponteca, ki so omogočali Benečanom vidljivost slovenske nacionalne televizijeinTV Koper. Protestna pisma in razne pobudeso kaj kmalu sprožile naše predstavnike, obenem pa so v Benečiji sestavili poseben odbor vseh organizacij in društev Slovencev na Videmskem (teh je doslej kar 21), ki sije zadal nalogo, da bo na pristojnih mestih zahteval spremembo konvencije med vlado in vodstvom RAI glede vidljivosti slovenskih programov. Stekla je tudi posebna iniciativa zbiranja podpisov. Vse te pobude pa niso prejele posebnega odziva izven notranje manjšinske realnosti. Bilo je treba čakati na začetek oktobra, ko je tednik videmske nadškofije La Vita cattolica predstavil pobudo za ustanovitev avtonomnega sedeža RAI v Vidmu; temu je dodal še zahtevo po vidljivosti slovenskih pro-
ustrežljiva do južnjakov, omejevalna pa do Slovencev, ki žive v tujini. Tako naj bi v inozemstvu (k slednjemu sodi tudi Bosna in Hercegovina) prebivalo okrog 200000 Slovencev po rodu, ki imajo pravico do našega državljanstva, a tega v dosedanjih postopkih niso mogli pridobiti. V Sloveniji se v takem vzdušju nadaljuje zbiranje podpisov v podporo referendumu o odvzemu državljanstva. Sodeč po odzivu javnosti, bo morda uspelo zbrati 40 tisoč podpisov. Gotovo pa je, da bo Ustavno sodišče referendum preprečilo, ker da bi bil protiustaven in nezakonit.
Referendum o elektrarni Krško
V	Sloveniji pa se še pred koncem tega leta (nemara 24. decembra) obeta referendum o zaprtju jedrske elektrarne Krško. Ta energetski objekt, ki vzbuja polemike v slovenski in mednarodni javnosti, je pa tudi vir nesporazumov s Hrvaško, ki je s svojim 50-odstotnim deležem solastnik elektrarne, naj bi zaprli in razgradili v naslednjih desetih letih. Pobudo za referendum, ki bo - če bo seveda razpisan -skoraj zagotovo uspel, je dal poslanec dr. Leon Šešerko iz Stranke zelenih pri LDS.
gramov v Benečiji. V dveh tednih so zbrali kar deset tisoč podpisov. Pobudi so se pridružile številne ugledne osebnosti, tako da je bil pristojni Piero Vigorelli nekako primoran se odzvati izzivu. Ob Furlanih in celo ob Nemcih iz Poadižja, ki jim je nekaj konkretnega obljubil, je moral na nek način odgovoriti tudi na probleme Benečije, vendar je odgovor skril za probleme italijanske birokracije (tempiministeria-li) ter nas prisilil k molku do junija prihodnjega leta. Ostaja pa nam njegovo še vedno popolno spoštovanje naše krajevne kulture, ki predstavlja seveda pomembno obogatitev.
Svojo obljubo je izpolnilo društvo Rečan iz Les, ki je tudi letos priredilo Kulturno jesen. Začela se je z otvoritvijo kar dveh razstav, ki so predstavile udeležencem sadove beneške zemlje (Našepardielo in naše rastline) in lik prvega beneškega Čedermaca (Ivan Trinko - življenje in delo). Po maši, ki jo je oblikoval zbor Pod lipo, je sledila predstavitev dolgo pričakovane kasete letošnjega Senjama beneške pesmi. Kakor po protokolu, pa niti letos ni zmanjkalo dobre pesmi ter domače glasbe, ki je odmevala in oživela tudi v okoliških vaseh.
Erika Jazbar
Italijanska politika še naprej preseneča s svojo navidezno razgibanostjo, v resnici pa gre za stopicanje na mestu, za presenečenja pa poskrbi enkrat ta, drugič nasprotni tabor. Ob koncu prejšnjega tedna so to vlogo prevzeli komunistični prenovitelji oz. njihov leader Bertinotti, kije z burkastim zasukom rešil Dinijevo vlado pred Berlusconijevo nezaupnico. To se je zgodilo tik pred glasovanjem v poslanski zbornici, potem ko je Dini zagotovil, da bo po odobritvi finančnega zakona -vsekakor še v tem letu - odstopil. To je bilo za Bertinot-tija dovolj, da so se komuni-
Že pred časom je v Trstu prišlo do nove publicistične pobude, ko je začel občasno izhajati list Klic Primorske, ki se je potem preimenoval v Slovenski glas. Te nove pobude nismo do sedaj omenjali in beležili, da bi jo prej spoznali in ocenili.
Slovenski glas se ukvarja pretežno z našo gospodarsko problematiko, predvsem z razkrivanjem zakulisja nekaterih ustanov, od bank do finančnih družb, ki spadajo v interesno sfero SKGZ. Zaradi tega je časopis vzbudil precejšnje zanimanje; to tudi zato, ker se je spustil na dokaj neznano področje, ki je bilo doslej domena zelo ozkih krogov. Prav veliko novega iz tega lista pa do sedaj nismo zvedeli. Listu je svoje informacije enkrat ali dvakrat zaupal nekdo iz notranjosti banke, sicer pa sta doslej bila morda najbolj zanimiva seznama delničarjev TKB oz.
sti ob glasovanju umaknili iz zbornice. Prepričljivejše ar-gumente je morda imel D'Alema, ki je svojemu nekdanjemu tovarišu vendarle nekaj obljubil, morda mesto v bodoči vladi ali kaj drugega. Kaj bi se zgodilo, če bi Bertinotti priznal, da so ga prepričale solze somišljenikov, ki so ga v televizijskih oddajah rotili, naj ne glasuje skupaj s fašisti in naj enkrat toliko pozabi na doslednost. Lepše bi izgle-dalo, toda ali mu ne bi v tem primeru zamerili vsi ostali, ki so mu v običajni partijski ubogljivosti zaupali in sedali prepričati, da je doslednost nad vsem?	-S
udeležencev na enem izmed zadnjih občnih zborov. Tako smo odkrili nekatere vsestransko bogate ljudi, pa tudi nekaj koristnih budal je zraven, ki očitno služijo za kritje. Tak seznam je mogoče dobiti kadarkoli na sodišču.
V	svoji zadnji številki pa si je Slovenski glas privoščil zelo odmevno pobudo: njegov odgovorni urednik je na tiskovni konferenci o problematičnem stanju Primorskega dnevnika predložil ponudbo za prevzem celotnega Primorskega dnevniku in ljudi, ki v njem delajo. Ta ponudba ni ostala v zraku, temveč je prišla na papir Slovenskega glasa, ki pa ne pojasnjuje, kdo stoji za tem, s kakšnimi sredstvi in s kakšnimi jamstvi.
O tej ponudbi so bili kasneje obveščeni tudi drugi forumi in zadeva je postala kočljiva. Res, kdo se skriva za Slovenskim glasom in ga financira?
Podoba iz filma? Ne, iz Bosne
Vojna v Bosni počasi pojenjuje, pa čeprav smo še daleč od pravega in dolgotrajnega premirja, kaj šele konstruktivnega miru. Srbi v teh trenutkih doživljajo svoj boleči poraz, a Karadič še vedno sanja o ozemlju v Bosni, ki naj bi jim ga Bosanci in Hn>ati vrnili. Pogajanja za dolgotrajen mir v Bosni so v teh dneh v teku v ZDA, kjer bo Miloševič moral skorajda gotovo za nizko ceno prodati bosanske Srbe. V nasprotnem primeru mu ne bodo olajšali za Srbijo sedaj že strahotnega gospodarskega embarga. Srbi naj vojno v Bosni imenujejo kakorkoli: dejstvo je, da za Srbe je bila in je še eden največjih porazov, kar so jih v zgodovini doživeli. Gotovo bo vplivala tudi na njihovo preveliko in nekritično samozavest. Strahota vojne je v tem, da je brez doma ostalo ogromno ljudi in v zadnjem času tudi bosanskih in hrvaških Srbov. Begunci so sedaj in bodo v bodoče velik problem vseh vpletenih v krvavo vojno; le oni pa bodo vedeli, kaj pomeni biti na Balkanu begunec, človek, ki ga nihče noče in ne mara.
Venci v	Trnovskem
O sodelovanju med Slovenci v Italiji in na Koroškem
Iz Beneške
Problem vidljivosti slovenske TV v Benečiji
Kdo se sk Slovenskim
*• ti jl
—
omagaj tudi ti duhovnikom povsod širiti vrednote evangelija. Daruj svoj prispevek za vzdrževanj e.
Vsak dan v Italiji 38.000 duhovnikov prinaša vsem ljudem tolažbo, razumevanje, upanje. Pamagaj jim
pri tem z majhno, a neobhodno potrebno žrtvijo: daruj svoj prispevek za vzdrževanje do 31. decembra.
Ce boš hotel, boš lahko svoj prispevek odštel pri plačilu davkov
takrat, ko boš delal davčno prijavo. Vprašaj svojega župnika
CHIESA CATTOLICA
C E I C o n f e r e n z a E p i s c o p a 1 e 11 a 1 i a n a za ta obrazec za tekoči račun in za vse potrebne informacije. Promozione del sostegno economico alla Chiesa
^jssssarassss-
Prispevki za vzdrževanje in osem od tisoč.Tvoja pomoč tvoji Cerkvi.
lili!«
Za boljšo organiziranost naše manjšine Likovna razstava v kinu Vittoria
Pogovor s tajnikom SSk Martinom Brecljem po programski konferenci v Vitovljah
Tirolskem.
Kako ocenjujete sobotno programsko konferenco?
S sobotno konferenco sem zadovoljen. Naš namen je bil, da bi se v tem trenutku, ko iščemo Slovenci v Italiji odgovore na temeljna vprašanja o naši nadaljnji politiki, nekoliko zamislili. To smo pač na tej programski konferenci naredili voditelji in pristaši Slovenske skupnosti. Deželno vodstvo je že vnaprej pripravilo osnutek za izhodišča za razpravo. Mislim, daje le-ta v glavnem potrdila ta izhodišča. Na konferenci pa je prišlo tudi do precej zanimivih in konkretnih predlogov, s katerimi bomo lahko tisti izhodiščni tekst še obogatili ter ga na proslavi 20-letnice deželne organiziranosti SSk 3. decembra v Gorici javno predstavili. Po eni strani ga bomo dali v javno razpravo vsem komponentam in pripadnikom slovenske manjšine, po drugi strani pa bo to programska osnova, na kateri bomo spomladi prihodnjega leta izpeljali naše sekcijske, pokrajinska in naposled tudi deželni kongres.
Katera je bila po Vašem mnen ju najpomembnejša izmed obravnavanih tematik?
(Foto Kroma) Odgovor je težak, vendar j e eno izmed prvih vprašanj, ki se j ih moramo lotiti, vprašanje boljše organiziranosti naše manjšine. Če ne bomo tega dosegli, bomo težje reševali vse ostale probleme. Na naši programski konferenci smo v bistvu ponudili dva odgovora:
1. da bi Slovenci v Italiji prišli do boljše in enotnejše organiziranosti s tem, da bi izvolili skupno predstavniško telo - mi ga imenujemo Narodni svet Slovencev v Italiji -kot so to naredili na Koroškem;
2. da bi se Slovenci v večji meri zbrali v naši stranki. To je model, ki ga uspešno uporabljajo Francozi v dolini Aoste in Nemci na Južnem
Prepričani smo, da bi bil ta odgovor zelo učinkovit. Po našem mnenju so razmere danes naklonjene tudi taki varianti, saj se Slovenci politično hočeš nočeš bolj združujemo. Vsaj glavnina Slovencev se danes gi-bljevpolitičnemprostoru leve sredine. To smo tudi konkretno že nekajkrat pokazali na volitvah. Neko enotnejše nastopanje torej že obstaja: gre za to, da bi temu nastopanju dali primerno obliko.
Kaj si po tej konferenci pričakujete?
Predvsem to, da bi tudi na osnovi te konference nastala neka širša razprava med Slovenci v Italiji, kajti čas je tak, da vsi čutimo potrebo po odgovorih glede na nove razmere, v katerih smo. To je moje največje upanje. Upamo, da bo polagoma prišlo do izboljšanja odnosov v okviru same manjšine in da bi to potem omogočilo, da bi se lažje uveljavili kot manjšina; upamo pa tudi, da bi uredili svoje odnose z večinskim narodom kakor tudi odnose z vsemi ostalimi, s katerimi imamo opravka,inseveda tudi z matično domovino.
I.Ž.
Z razprave na programski konferenci SSk
Posegi raznih referentov na programski konferenci SSk v Vižovljah so sprožili živahno in poglobljeno razpravo, v katero so posegli številni udeleženci.
Vera Tuta Banje spregovorila npr. o krajevnih stvarnostih v okoliških občinah. Dejalaje, da edinole politična stranka, ne pa koalicija, lahko ima jasne ideje in organizacijsko strukturo. Poudarila je nujnost drugačne povezave s teritorijem in stikov s sekcijami in mladimi. Sicer imajo krajevne uprave vedno manj avtonomije.
Drago Štoka je dejal, da je treba pomisliti na večji stik stranke s svojimi izvoljenimi predstavniki ne samo v izvoljenih telesih, ampak tudi v skupnih ustanovah slovenske manjšine. Negativno je ocenil t.i. skupno predstavništvo in izjavil, naj SSk raje pomisli na samostojne nastope.
Andrej Berdon se je navezal na svojo izkušnjo v tržaškem občinskem svetu in dejal, daje nastop s skupinami, ki niso sorodne SSk - v preteklosti pa so bile celo njej konkurenčne - sicertežak, a je to naša bodočnost, ki morda ni niti tako črnogleda. Stranka boživela, dokler bo imela svoje izvoljene predstavnike. V koalicijah, v katerih sodeluje, mora imeti SSk zelo močno
identiteto. Opozoril je na razdrobljenost znotraj manjšine in na potrebo po skupnem predstavništvu. Kar se globalne zaščite tiče, niso potrebne samo razsodbe U-stavnega sodišča, ampak predvsem zakoni.
Danilo Antonije spregovoril o problemu dejanskega odnosa do teritorij a, ki ga še n i uspelo analizirati. Določiti je treba, kaj je za nas izraba teritorija, kaj pa zaščita. Pri kadrovanju je treba upoštevati tudi odnos SSk s posamezniki na drugih področjih delovanja naše manjšine.
Drago Legiša je poudaril prvenstvo pol itike kot skrbi za javno blaginjo. Ni politične demokracije brez politične organiziranosti oz. politične organizacije, zato je le-to treba utrditi. Pozornijetreba biti na problem medijev: nujno je kadrovanje na tem področju, na katerem je treba združiti sile v glasilu, ki bo izraz demokratičnega tabora. Zavzel seje za Narodni svet, ki naj bi predstavljal enotnost v raznolikosti.
Rafko Dolharje dejal, da se v skupnem predstavništvu blefira. S tem blefiranjem je treba nehati. Dejal je tudi, da so nam dali koroški Slovenci veliko lekcijo, ko so izpeljali volitve za svoje predstavniško telo. Narodni svet, je dejal
Dolhar, je treba izpeljati s kakršnimkoli številom glasov.
O problemu multikulturnosti so med drugimi spregovorili Benjamin Černič, Aleš Figelj, Štefan Bukovec in Andrej Berdon. Izrečenaje bila potreba po odprtosti večinskemu narodu, hkrati pa je treba ostati to, kar smo, in to tudi pokazati. Italijanomje treba prikazati naše kulturne dosežke.
I.Z.
«
tmm
V četrtek, 26. oktobra, je bila zvečer v kinu Vittoria na Travniku v Gorici otvoritev likovne razstave treh mladih goriških slikarjev. Zakaj nas tako straši slikarstvo? je naslov cikla razstav, ki bodo predstavljene v tej sezoni. Kino Vittoria je v slovenskih rokah in ima zraven vhoda lep prostor, ki so ga namenili likovnim in fotografskim razstavam.
Letošnje razstave prireja kulturni krožek Exit, ki je znan po tem, da medse sprejema vse Goričane in tako tudi Slovence. Kot je povedala predstavnica krožka Exit Emanuela Uc-cello, si bodo v letošnji razstavni sezoni prizadevali predstaviti v kinu Vittoria obetavne mlade, še neuveljavljene slikarje in predvsem video umetnike, tako da bi kinopred-stave, ki potekajo v Vittorii, dopolnjevali z drugačnimi vizuelnimi razstavami. Otvoritev razstav je vedno ob četrtkih, ko je v kinu Vittoria na sporedu dober umetniški film iz sedaj že uveljavljenega cikla Gorica Kinema. Organizatorji krožka Exit poudarjajo, da bi radi s svojimi razstavami v kinu dopolnjevali filmsko umetnost, če se seveda sprejme likovno umetnost kot vizuelno umetnost.
V četrtek zvečer so se izredno številnemu in predvsem mlademu goriškemu občinstvu v kinu Vittoria predstavili goriški slikarji Alessandra Bernardis, Michele Drascek in Herman Kosič. Vsi trije spadajo k mlajši generaciji goriških slikarjev, saj še niso dopolnili trideset let. Letos poleti so se predstavili goriškemu občinstvu skupaj, tako da so uredili kulise za pesniške večere. Prav tedaj je tudi nastala ideja, da bi se skupno predstavili na skupinski razstavi. Veliko obeta Herman Kosič, goriški Slovenec, ki se je publiki predstavil šele pred nekaj leti v razstavnih prostorih Katoliške knjigarne, a si je od takrat že ustvaril svoje občudovalce, predvsem pa našel lasten likovni jezik, s katerim slika vedno močnejša in pretresljivejša platna. Tokrat se je predstavil z monumentalnim oljnim triptihom in dvema ve-
Od leve: Michele Drascek, Alessandra Bernardis, Herman Kosič pred Kosičevim triptihom (Fotostudio Reportage)
bi
likima kolažema. Posebej omenil sliko, ki jo je mladi umetnik posvetil prijateljici Sari Ho-ban. Vsem njegovim slikam je skupno predvsem iskanje nekega globljega smisla v življenju; eksistencialna stiska sodobnega človeka je prikazana v temnih barvah, sam slikarski slog pa spominja na velikega slikarja bivanjskih stisk sodobnika Francisa Bacona, ki ga ima Herman Kosič najraje in ga ima tudi za svojega največjega učitelja. Izjemen je njegov triptih, v katerem Kosič nakazuje, da gre pri njem že za zrelega umetnika, kije našel svoj izraz in se posveča predvsem notranjemu iskanju odgovorov na vsakdanja vprašanja smisla in namena življenja. Naj omenim samo še dimenzije triptiha: format vsake slike je 2 metra krat 1,5 m. Izjemne barvne ploskve govorijo o umetniku, ki ga forma ne zadovoljuje; za abstraktnimi in nakazanimi liki njegovo slikarstvo govori o ujetosti sodobnega človeka v moderni čas, ki ni narejen po meri človeka in ga zato uničuje. S to
razstavo Kosič potrjuje svetlo bodočnost svojega slikarstva.
Michele Drascek je razstavil veliko likovno stvaritev, ki ji je dal naslov Stiskanje človeka in smer bega. Gre za kolaž, skorajda že kuliso, nekakšen križ dolge bele in daljše čme ploskve, ki jo reže boleča rdeča črta točno čez obraz ujetega človeka. Morda je Drascekova likovna upodobitev tesnobe le preveč gledališka, saj nekako ne spada v okvir sicer zelo dobre razstave.
Posebna osvežitev in odkritje za Gorico pa je Alessandra Bernardis, ki je začela slikati šele pred kratkim, a je na goriški razstavi prikazala že dovršeno slikarsko znanje in izredno močno sporočilnost. Njena dela so polna čutne erotike, njen slikarski slog je svež in zanimiv. Gotovo gre za slikarko, o kateri bomo še veliko slišali, če se le ne bo ustavila pri ljubiteljskem in občasnem slikanju.
Razstava bo odprta med delovanjem kina do 12. novembra.
jP
Razstava romunskih ikon na steklu
Podjetje Gianesini promoviralo zanimivo kulturno izmenjavo na goriškem gradu
Prejšnji petek je bila na goriškem gradil otvoritev posebne razstave. Posebnost ni toliko v eksponatih, kolikor v pobudniku. Ta je bil namreč goriško podjetje za mednarodne prevoze Gia nesini, ki si je z romunsko pokrajino Arad tokrat zamislilo ne le trgovinskih izmenjav, ampak tudi kulturne. Izjemnost dogodka je na otvoritvenem večeru v sugestivnih grajskih sobanah podčrtal tudi odbornik za kulturo Antonio Devetag pred peščico romunskih gostov in ambasadorjem.
Pokrajina Arad (v zahodni Romuniji) je stara zibelka zgodovinskih, kulturnih in etnografskih tradicij vzhodne države; njen najmarkantnejši fenomen je prav ljudska umetnost, ki se navezuje na versko razsežnost ljudi in na starodavne obrti. Razstava prikazuje
nekatere umetniške ljudske predmete (kostume, prte, preproge, nakit, keramiko, klopi), predvsem pa okoli 50 ikon na steklu (na lesu jih je le nekaj). V prvem delu razstave še najbolj presenečajo žive in tople barve volnenih tepihov z zoomorfnimi stiliziranimi podobami. Nato pa kar očarajo številne ljudske - predvsem transilvanske in moldavske - ikone, ki kažejo na estetske vrline ljudskih ustvarjalcev; le-ti so v glavnem anonimni avtorji zadnjih dveh stoletij. Ikone kot vidne podobe nevidnega so na steklu v bleščečih barvah čistih tonov in bistvenih črtah blizu preprostemu človeku. Ta okna v božji svet predstavljajo mišljenje in občutljivost preprostih ljudi, njihova spoznanja in domišljijo. Njihova lepota ni iskana in prefinjena, ampak sponatana. Ni šla skoz intelek-
tualne in teološke filtre religioznih čustev, ampak razodeva evangeljsko, naivno, otroško in zaupno vernost. Izrazi upodobljenih figur kljub izrazito ljudskemu značaju spominjajo pogosto bolj na izraze starokrščanskih ali bizantinskih svetih figur slavnih mozaikov kot pa na klasične stare pravoslavne
ikone, zveste kanonom slavnih meniških ikonografskih šol 13.-14. stoletja. Poleg kristo-loškega ciklusa in terne Bogo-rodice je pogosto upodobljen na vzhodu priljubljeni sv. Nikolaj.
Razstavljene ikone, ki so šle tokrat prvič čez romunsko mejo, so povečini last dr. Gavrisiu-ja in aradskega muzeja. Prisotni dr. Gavrisiu je med občutenim pojasnjevanjem značilnosti eksponatov tudi povedal, da je moral (!) odstopiti kakih 30 najboljših lastnih ikon državnemu muzeju. Druga dela osebne zbirke, sadu celega življenja, je bil prisiljen skrivati. Radovedni poslušalec mu je z zahodnjaško naivnostjo pristavil: »Sedaj je gotovo drugače, kajne?« Dr. Gavrisiu se je le malce grenko nasmehnil: »Eh, ne prav dosti...«
DD
SSk o upravljanju na Goriškem
Pred kratkim je pokrajinsko tajništvo SSk sklicalo upravitelje in svetovalce stranke v treh slovenskih občinah na Goriškem na temo Večina in opozicija. Srečanje na omejeni ravni je bilo sklicano po šestih mesecih delovanja novih občinskih uprav v Doberdobu, Sovodnjah, in Števerjanu. Natančna poročila o tem, kako poteka upravljanje v treh občinah, so podali Julijan Ožbot za Sovodnje, Milko Vižintin za Doberdob in Dominik Humar za Števerjan. Kot je znano, SSk pri upravljanju izpostavlja prizadevanja za večjo demokratizacijo, obenem pa se zavzema za dosledno in dogovorjeno spoštovanje občinskih statutov, posebno še v tistih točkah, ki urejajo poslovanje v slovenskem jeziku bodisi znotraj delovanja samih občin bodisi v stikih z občani. Na ravni delovanja v opoziciji SSk
podčrtuje konstruktiven pristop, ki pa seveda ne sme zakrivati morebitne nedelavnosti ali nesposobnosti večine.
V Sovodnjah predstavniki SSk pogrešajo večjo stopnjo demokratičnega dialoga med večino in opozicijo, saj se zdi, kot da bi bila vloga opozicije podcenjena. Poleg tega bi bilo nujno, da so vsi sklepi občinske uprave dvojezični, kar se vedno ne izvaja. V Doberdobu, kjer je SSk tudi v opoziciji, večina hoče pravilnik, ki bi utegnil okrniti pravice svetovalcev. Poleg tega je sicer res, da je sodelovanje z županom na osebni ravni zadovoljivo, kar pa ne velja za celotni odbor. Seje se odvijajo s pomočjo prevajalca, kar je pozitivno. V Števerjanu ima SSk večinsko pozicijo, vendar želi imeti stik s celotno občinsko stvarnostjo; zato so že napovedana redna posvetovanja z opozicijo. V okvir
demokratizacije upravljanja velja izpostaviti pravilo, da župan redno poroča o vsem, kar se je zgodilo med eno in drugo sejo. Glede števerjan-ske uprave velja naglasiti dejstvo, da je občina nekaj zadnjih posojil najela pri Zadružni kreditni banki v Sovodnjah in da so predstavniki SSk v Doberdobu in v Sovodnjah izrazili željo, da bi njihove občine ravnale enako.
Po omenjenih poročilih se je razvila živahna razprava, v katero sta med drugimi posegla pokrajinski tajnik Aleš Fi-gelj in predsednik pokrajinskega sveta Štefan Bukovec. Podčrtan je bil pomen kvalitetnega upravljanja danes, zato je na koncu obveljal sklep, da bo stranka organizirala podobna srečanja in osvetljevanje aktualnih dogodkov vsakih šest mesecev. Pokrajinsko tajništvo SSk -Gorica
Najbolj nora komedija
Kdor si je želel nekoliko razvedrila in zdravega smeha, ga je gotovo našel v sredo, 25. oktobra, v goriškem Kulturnem domu. Tuje bila letošnja prva izvenabonmajska predstava, ki sta jo omogočila Stalno slovensko gledališče in upravni odbor Kulturnega doma. Abonenti so zanjo lahko izkoristili odrezek, priložen abonmajski izkaznici.
Znana slovenska igralca Ivo Ban (v vlogi precej nerednega, a izvrstnega kuharja Jožka) in Iztok Valič (kot pikolovsko natančni Srečko) sta oblikovala komedijo Mira Gravana Mož moje žene v režiji Marja-
na Bevka. V Bevkovi režiji se je z isto igro predstavilo na letošnjem prvem zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin Beneško gledališče. Na mavhinjskem odru smo spremljali igralca Franca Qualizzo in Adriana Gariupa, ki sta jo zaigrala v beneškem narečju. Morda nam v tej inačici besedilo ni bilo povsem razumljivo, v postavitvi gledališča Kulturnega doma španskih borcev iz Ljubljane pa nismo naleteli na te težave, saj je celotno delo potekalo v knjižnjem jeziku, »zabeljeno« s kakim krepkim izrazom, ki je popestril vsebino.
Ivo Ban in Iztok Valič sta do podrobnosti tako prijetno izrisala moža, ki sta se trudila, da bi se izvila iz zagate in našla čimbolj ugodno rešitev za oba. S svojim živahnim dialogom sta nas zamrežila v zaplet in razplet te »najbolj nore komedije«. Vsebina komedije je res nenavadna, zato pa tem bolj zabavna. Gledalci so se večkrat iz srca nasmejali in zaploskali med samo igro. Ob koncu pa so gledališka umetnika priklicali na oder s prisrčnim ploskanjem in s tem pokazali, da od časa do časa resnično potrebujejo take sprostitve.
Iva Koršič
Na svetovno misijonsko nedeljo smo se 22. oktobra v cerkvah spomnili misijonov in zanje molili. Pri sv. mašah na Goriškem in Tržaškem so verniki dobili tudi prilogo Katoliškega glasa Misijonsko nedeljo v originalnih barvnih platnicah in z bogatimi poročili naših misijonarjev.
Preteklo nedeljo pa smo za misijone pripravili srečolov. Dobitke so velikodušno prispevali trgovci in verniki. Srečolov je bil letos v župnijskem prosvetnem domu v Štandrežu. Župnijsko občestvo se je potrudilo pri organizaciji srečolova in ostalem programu, kajti na odru so se štandreški igralci postavili z dvema enodejankama.
Ob skrbi za misijone
Najprej so nastopili otroci z enodejanko Forum; igrico iz domačega življenja je napisala in zrežirala Majda Pavlin. Pred sodnikom se začne tožba, ker je maček poškodoval dragoceno kitajsko umetnino. Na koncu se izpriča, da je bila le v trgovini kupljen izdelek. Zato sledi mirna poravnava med sprtimi stranmi. Nastopilo je šest igralcev, ki so sproščeno podali svoje vloge. Ne bi bilo napačno, če bi še kje nastopili.
Med prvo in drugo enodejanko j e spregovoril misijonar iz Zambije p. Jože Grošelj. V Gorico je prišel dan prej in v nedeljo ob 9. uri maševal na Travniku, ob 10.30 pa v Štandrežu. Misijonarje jezuit in deluje sedaj v Zambiji sku-
paj s p. Radkom Rudežem. Domovje prišel na zdravljenje in se bo še ta teden vrnil na svojo misijonsko postojanko. V dvorani je prav šegavo spregovoril občinstvu o dogodivščinah v svojem misijonskem življenju.
Nedeljsko srečanje so štandreški igralci skleniti s ponovitvijo nekaterih prizorov iz komedije Kandidiraj, le kandidiraj! Tudi v nedeljo se je publika zabavala ob humor is tičnih	zapletih
političnih kandidatov.
Standreškim igralcem je treba čestitati, sodelujočim pri srečolova pa se zahvaliti. Ob koncu so ljudje odhajali veseli za igri in zadovoljni z dobitki.
Odprto pismo
MIPZ Vrh sr Mihaela in raba prostorov osnovne šole na Vrhu
Spošt. občinska uprava občine Sovodnje!
Prosimo Vas, da nam in slovenski javnosti pojasnite, zakaj ste odrekli uporabo ene sobice v prostorih osnovne šole na Vrhu sv. Mihaela mladinskemu pevskemu zboru Vrh sv. Mihaela (odslej MIPZ Vrh). S takim sklepom otežkočate delovanje zborčka, ki se je že dobri dve leti zbiral v omenjenem prostoru, ker nima svojega sedeža. MIPZ Vrh zbira na vasi več kot 20 otrok, jih uvaja v glasbeno kulturo, goji slovensko besedo in se aktivno udejstvuje v vaškem kulturnem življenju.
Odločitev uprave se nam zdi namreč zelo sporna, njena utemeljitev pa dokaj neprepričljiva. Sporna, ker jo je uprava sprejela ne ozirajoč se na 35. člen občinskega statuta, ki se glasi: »Občinska uprava spodbuja dejavnost društev, odborov in osrednjih organizacij, ki delujejo na njenem ozemlju(...). Posebna pozornost je namenjena vsem društvom, odborom in ustanovam, ki si prizadevajo za ovrednotenje, ohranjanje
in razvoj jezikovnega in kulturnega bogastva slovenske manjšine. V ta namen spodbuja soudeležbo teh teles pri upravnem življenju krajevne ustanove (...) s prostim dostopom k občinskim strukturam in uslugam itd.«
Nerazumljivo pa je tudi dejstvo, da ravnate navzkriž z Listino šolskih storitev, s katero ministrstvo za šolstvo določa, da »šolske in krajevne ustanove (občina in pokrajina) spodbujajo izvenšolske dejavnosti, ki uresničujejo funkcijo šole kot centra kulture, socialne in civilne promocije s tem, da dovoljujejo uporabo prostorov in sredstev izven šolskega urnika.« (Uradni list, 15.6.1995, Listina šolskih storitev, čl. 5.2).
Utemeljitev Vašega sklepa, ki očitno takšnih argumentov ne upošteva, pa je nerazumljiva. Ko namreč v Vašem uradnem odgovoru ugotavljate, da »šolskih prostorov ne moremo kartako oddajati,« saj »vse je namreč pogojeno od nekih stroškov (ogrevanje, razsvetljava, voda, čiščenje itd.),« Vas želimo spomniti, da so ti stroški minimalni, saj MIPZ
Vrh zaproša za uporabo le ene sobice, ki je ločena od ostalega dela šolske strukture. Dodatno ogrevanje ni potrebno, saj prostori ostajajo popoldan topli, luč pa bi uporabljali samo v zimskih mesecih.
Obenem Vas prosimo, da nam obrazložite, kaj menite s stavkom: »Občinska uprava dosledno zavrača privilegirani e katerekoli organizacije ali društva v svoji občini.« Ker za omenjene prostore ni zaprosilo nobeno drugo društvo, ne razumemo, koga bi privilegirali, če bi te prostore dali na razpolago MIPZ Vrh.
Zaprošamo Vas torej za resnejšo utemeljitev sklepa, ker v nasprotnem primeru lahko utemeljeno sumimo, da postaja slovenska mladina, ki jo zbira MIPZ Vrh, predmet diskriminacije, ne pa privilegija. Neverjetno pa bi bilo, da bi slovenska mladina v občini s slovensko upravo postala predmet diskriminacije.
V pričakovanju pojasnila Vas prisrčno pozdravljamo.
(Sledijo podpisi)
Vaški posvet v Gabrjah
Srečanje
V prejšnji številki Kat. glasa smo poročali o prvem vaškem posvetu na Vrhu sv. Mihaela. Podobna vprašanja so bila postavljena pri razpravi v torek, 17. oktobra, v lovski sobi na sedežu KD Skala v Gabrjah. Tudi številčna prisotnost občinskih upraviteljev je bila podobna kot na prvem posvetu, česar pa ne moremo reči o udeležbi vaščanov; glavni razlog naj bi bila stavka Primorskega dnevnika oz. pomanjkljiv sporazum med občinsko upravo in domačim društvom glede vabil.
Uvodoma je vaščane pozdravil domači občinski svetovalec Flavio Mosetti, ki je poda! kratek oris razlogov za sklic posveta. Župan Petejan
med občinsko upravo
je nanizal vrsto vprašanj, ki jih uprava misli urediti v bližnji bodočnosti. Med raznimi vprašanji je bil govor o poimenovanju ulic; v Gabrjah naj se prouči možnost izbrisanja že poimenovane ulice oz. uvedba samega oštevilčenja. Glede pomanjkljivosti očiščevalnih naprav občinska uprava ima namen dati v oskrbo konzorciju Cisarfo, ki je zato usposobljen. Izplačevanje razlaščenih zemljišč - zlasti zaradi prečiščevalnih naprav - bo uprava začela v kratkem. Pri razpravi ojavni razsvetljavi je izšlo zagotovilo, da bo uprava posvetila posebno pozornost razsvetljavi trga okoli vodnjaka s primernimi električnimi svetilkami. Posta-
ni vaščani
vilo se je vprašanje, kdo ima dolžnost vzdrževati gozdne ceste; ob tem sta prišla na dan prošnja, naj se očisti cestni dohod k Vipavi v dolnjih Gabrjah, in vprašanje greznice. Govor je steke! o zamenjavi vodovodnih cevi iz eternita. K oglasnim deskam bo uprava namestila skrinjice, v katere bo lahko posamezen občan vložil svoje prošnje oz. obvestila upravi. Dotaknili so se še problemov arhitektonskih pregrad na občini, čistosti Vipave, Kraškega parka, stikov z novonastalo občino Miren, pokopališča (potreba po razširitivi); uprava naj posveti večjo pozornost tudi divjemu odlaganju smeti.
Remo Devetak
Vaški posvet v Rupi in na Peči
Podobno kot v Gabrjah, so se 20. oktobra upravitelji z županom na čelu predstavili vaščanom iz Rupe in Peči, ki so dvorano KŠD Vipava zasedli do zadnjega prostora. Uvodne besede je podal rupenski svetovalec WalterFerfolja. V nadaljevanju je vodil razpravo župan Petejan, ki je najprej nanizal točke in vprašanja prejšnjih posvetov.
V razpravi so vaščani iz Rupe opozorili na pomanjkljivost varnostnih organov pri pogrebnih sprevodih in na sumljivi izpušni dim tovarne Kemica. Naj se preveri možnost uvedbe enosmerne ceste v vasi in nastavitve prometnih ogledal na raznih nevarnih točkah. Uredi naj se dolgo načrtovana zasebna cesta; uprava naj tudi uredi problem razkopane cestne pre-vlekeobvhoduv sedež društva
pri rupenski cerkvi. Vaščani so kritično postavili vprašanja, zakaj uprava ni poskrbela, da bi bilocepljenjepsovtudi letos v Rupi in zakaj ni bil vaški posvet sklican tudi za Rupo, kot je bil za druge vasi v občini.
Vaščani z območja Peči so kritično omenili prečiščevalno napravo, ki je zgrajena neposredno blizu stanovanjskih hiš, in na občasni smrad, ki izhaja iz sosednjih farm. Na prehode z občinske ceste na zasebne naj uprava postavi table z znakom, ki prepoveduje nepooblaščenim vhod z avto-mobili. Postavili so tudi vprašanja, kako je z razširitvijo in ureditvijo »stradalte« in odseka od rupenskega pokopališča do pečanskega. Opozorili so, da so tudi na Pečanskem potrebni prometni znaki in ogledala. Predstav-
nik KŠD Vipava se je pozanimal o uporabnosti občinske telovadnice. Župan je obširno poročal o težavah, kijih mora uprava premostiti, da bi bila telovadnica uporabna po pravilih. Glede dodatnih del pri centru KŠD Vipava uprava računa na pomoč Kraške gorske skupnosti.
T udi na tem posvetu je prišlo na dan ovrednotenje vaških vodnjakov; marsikateri vaščan je omenil vodnjak oz. njegovo grlo, ki je stal na dvorišču rupenske osnovne šole, ki je izginil (oz. so ga odstranili), ko so pred leti preuredili poslopje.
Ob koncu je župan dejal, da bodo na prihodnjem vaškem posvetu spomladi skupno z vaščani ugotavljali, kaj je bilo med tem časom opravljenega.
Remo Devetak
Sovodnje: maša za
Sovodenjska cer-
kev je v nedeljo, 29. oktobra, gostila vernike iz vseh petih vasi celotne občine. Obhajali so bogoslužje za svoje žrtve med drugo svetovno vojno in po njej ter za spravo in mir med živimi. Ob obeh župnikih -g. Viljemu Žerjalu in Marjanu Markežiču -so doživeto daritev zelo lepo oblikovali MePZ Rupa-Peč, cerkveni mladinski in ženski zbor iz Sovodenj, skavti in
mladinski zbor z Vrha sv. Mihaela. Zadonela je tudi mogočna ljudska pesem. Glavna misel te izvirne slo-
spravo
vesnosti ob 50-letnici konca druge svetovne vojne je bila zahvala tistim, ki so trpeli in prelili kri za našo mirnejšo, svobodnejšo in odgovornejšo bodočnost.
Ob skupnem bogoslužju smo imeli priložnost pomisliti tudi na to, kako bo, ko se bo število maš v občini prej ali slej gotovo zmanjšalo. Vsekakor pa je skupna maša posebna izkušnja, ki bi jo kazalo večkrat ponoviti.
2. novembra 1995
Katoliški glas
tržaške novice i
Za pokrajinske volitve v skladu z razsodbo Ustavnega sodišča
Nedavna razsodba Ustavnega sodišča o volitvah v pokrajinski svet v tržaški pokrajini je imela v slovenski manjšini, resnici na ljubo, precej skromen odmev, kar je nerazumljivo. Naši italijanski someščani pa so razsodbo in njene radikalne posledice poglobili, saj se skoro vsakodnevno pojavljajo v tisku mnenja raznih političnih predstavnikov.
Dejansko imajo lahko največjo korist od te razsodbe prav okoliške občine oz. slovenska manjšina. Njihovi prebivalci so bili bistveno diskriminirani v izvajanju temeljne civilne pravice do legitimne izvolitve predstavnikov v pokrajinski svet. Manjšina pa je priča poskusom, da se ustavni izrek izniči. Opozarjanje na vse, kar so okoličani izgubili zaradi krivičnega Palamaro-vega odloka, bi izzvenelo preveč moreče. Na njihovi koži seje izvajala prevara z neocenljivimi političnimi posledicami. Bržkone ni mogoče izračunati politične škode, ki so jo imele okoliške občine v tržaški pokrajini in slovenski živelj, ki je bil tamkaj močna večinska komponenta. Resje, da seje pokrajinska uprava nekoliko razlikovala od ostrih nacionalističnih večin v tržaškem občinskem svetu. Vendar bi bila najbrž še bolj naklonjena sožitju in manjšini, ko bi v pokrajinskem svetu bila polovica svetovalcev iz okoliških občin. Predstavljala bi protiutež mestni občini, ki je bila skoraj vedno izrazito nacio-nalistično-desničarska. Te politične škode, ki jo je pre-
trpela manjšina, ne bo mogoče enakovredno poravnati. Ustavno sodišče je po zaslugi priziva SSk razkrilo štiridesetletno prevaro in torej protiustavnost vseh doslej izvoljenih pokrajinskih svetov. Sedaj bi bilo naravno in samoumevno, da se skličejo pokrajinske volitve v skladu s pravim izrekom ustavne razsodbe. Torej: največ polovica svetovalcev pripada območju tržaške občine, polovica pa območju okoliških občin, kar se dogaja povsod po Italiji. Dejansko pa skušajo italijanske stranke, žal brez izjeme, izničiti pomen razsodbe in njene politične učinke. Naenkrat so ugotovile, da je Pokrajina nepotrebna ustanova, ki po njihovem nima bistvenih pristojnosti in je teritorialno preutesnjena; zato jo je treba skratka odpraviti. Na njeno mesto pa postaviti nekakšno novo upravno tvorbo z nazivom area metropoli-tana. Ta area naj bi imela tiste pristojnosti, ki so nekoč pripadale pokrajinskemu svetu, Pokrajina pa naj bi izginila. Vendar se sam od sebe ponuja sledeči ugovor: mar ne bi bilo bolj pametno in razsodno vrniti Pokraj ini tiste kompetence, ki so ji bile odvzete? Tako bi lahko izkoristili upravno telo, ki že obstaja in ima zakonsko osnovo, osebje, sedež itd. Jasno je, da bi bila ta izbira smotrnejša, Dežela pa bi lahko dodelila Pokrajinam nove pristojnosti. Čemu torej zatreti Pokrajino, kakor da okoličani ne bi bili sposobni jo dostojno upravljati? Odgovor je na dlani: problem niso pristojnosti, temveč način izvolitve predstavnikov v pokrajinski svet. Nekateri
politični krogi ne morejo prenesti dejstva, da bi mesto Trst imelo v njem le dvanajst predstavnikov, enako število jia tudi okoliške občine.Cudnoje,dasestem strinjata tudi DSL in njena svetovalska skupina v Trstu. Problem je namreč resen in za manjšino lahko usoden: kakšno avtonomijo bi imele okoliške občine v arei metropolitom in kakšne kompetence npr. na področju manjšinske zaščite, kraškega parka, urbanistike, prevozov, maloobmejnega sodelovanja itd. Mislimo, da morajo okoliške občine jasno povedati svoje mnenje. Repentabor, Zgonik, Devin Nabrežina, Dolina in Milje imajo sedaj pravico izvoliti svoje neposredne predstavnike v pokrajinski svet po enakih merilih, ki veljajo za manjše občine drugod po Italiji. Tako je odločilo Ustavno sodišče. Pomembno je torej, da se o problemu formalno izrečejo okoliške občine oz. njihovi občinski sveti, katerih mnenje bi morala Dežela upoštevati pri določanju volilnih območij. Sicer bo razsodba Ustavnega sodišča ostala brez praktičnega učinka in pomena, slovenska manjšina pa bo šeenkrat opeharjena.
V ta namen bodo svetovalci Slovenske skupnosti v prihodnjih dneh vložili ustrezno resolucijo z zahtevo, naj se čimprej razpišejo volitve za tržaški pokrajinski svet v skladu z omenjeno razsodbo Ustavnega sodišča.
Peter Močnik Andrej Berdon
Srednjeveški pečat mesta Trst Cirilu Zlobcu
V sredo, 18. oktobra, stana tržaškem županstvužupan Ric-cardo Illy in podžupan Roberto Damiani izročila srednjeveški pečat mesta T rst slovenskemu pesniku in prevajalcu Cirilu Zlobcu (na sliki/Foto Kroma). To visoko priznanje sta prva občinska moža podeli la Zlobcu zaradi njegovega prevajalskega dela iz italijanščine v slovenščino. Zahvalila sta se mu tudi za njegovo kulturno posredovanje in za njegov prispevek za spoznanje slovenske ustvarjalnosti sstrani tržaškega mesta.
Župan Illy je med drugim poudaril, da so take pobude odraz zavzemanja sedanje tržaške občinske uprave za ovrednotenje slovenskega dela tržaške kulture. Na taki osnovi, ješe dejal I lly, se lahko gra-
di mirno in tvorno sožitje s sosedi, pa tudi med Tržačani različnih narodnosti.
Ciril Zlobec je v svojem posegu obudil nekaj svojihmla-dostnih spominov na T rst, spominov, ki so tudi neprijetni, saj je takrat mladi Zlobec v tržaškem mestu okusil fašizem. Po drugi svetovni vojni sejeposvetil italijanski kulturi in literaturi zlasti s prevajanjem velikih italijanskih knjižnih del v slovenščino.
To je menda po drugi svetovni vojni prvič, da srednjeveški pečat mesta Trst podelijo Slovencu.
Predstavili koncertno sezono Glasbene matice
V petek, 27. oktobra, so na sedežu šole v ul. Ruggero Manna predstavili 24. sezono abonmajskih koncertov Glasbene matice 1995/96, ki bo obsegala 8 koncertov. Prvi bo na sporedu že 9. novembra, ko bo v Kulturnem domu nastopil pihalni orkester slovenske policije. Repertoar predvideva še, da bo 12. decembra koncert godalnega kvarteta GM, 21. decembra koncert Big Band RTV Slovenija, 29. januarja 1996 pa bosta nastopila Črtomir Siškovič-violina in Emanuel-le Arciuli-klavir. 13. februarja bo koncert zbora Jacobus Gallus, 18. marca pa dua Bojan Gorišek-klavir in Janez Škof-recitator. 26. marca bo gost GM vokalno-in-strumentalna skupina za staro g\asboDuodena cantitans-Cappella Rudolphina iz Prage, sezono pa bosta 18. aprila zaključila organist Milko Bizjak in čelistka Simona Slokar. Vsi koncerti se bodo odvijali v Kulturnem domu v Trstu razen zadnjega, ki bo predvidoma v stolnici sv.
Justa.
Sezono sta predstavila ravnatelj prof. Bogdan Kralj in
podpredsednik upravnega odbora dr. Drago Štoka. Kralj jepoudaril tri značilnosti nove sezone, in sicer pozornost ustvarjalnosti 20. stoletja, skladbam slovenskih skladateljev s posebnim ozirom na 100-letnico rojstva Slavka Osterca in 40-letnico smrti Marija Kogoja in domačim poustvarjalcem, ki so izšli iz šole GM ali z njo sodelovali (npr. godalni kvartet GM, zbor Jacobus Gallus, čelistka Simona Slokar). Izven abonmaja pa bo aprila 1996 jubilejni koncert ob 25-letnici Tržaškega okteta.
Stoka seje dotaknil vedno aktualnega problema
finančne stiske GM, ki še vedno pesti to glasbeno šolo, čeprav je stisko delno ublažilo izredno brezobrestno posojilo Republike Slovenije v pričakovanju izplačila državnega prispevka. Podpredsednik upravnega odbora je nakazal dve rešitvi: stalne, objektivno zadovoljive in pravične državne in deželne prispevke glede na delo te ustanove ter poseben zakon ali pa zakon ad hoc s strani italijanske vlade in parlamenta, s katerim bi se uredilo trenutno stanje GM v smislu njenega priznanja kot javnopravno ustanovo oz. konservatorij.
Gojmir Demšar osemdesetletnik
Dolgoletni ravnatelj in član upravnega odbora Glasbene matice dr. Gojmir Demšarje prejšnji teden praznoval visoki življenjski jubilej, 80-letnico rojstva. 26. oktobra so uglednega jubilanta počastili v prostorih GMv ul. Ruggero Manna. Prisotni so bili ravnatelj prof. Bogdan Kralj, predsednik upravnega odbora Adrijan Semen, podpredsednik SSO Marij Maver in predsednik SKGZ Klavdij Palčič, Republiko Slovenijo pa je predstavljal generalni konzul v Trstu Vlasta Valenčič-Pelikan.
Dr. Demšarje v dar prejel umetniško sliko Franka Vec-chieta in knjigo Naselbinska kultura na Slovenskem,slavljencu pa je nazdravil tudi Tržaški oktet s pesmijo iz pravoslavne liturgije Mnogaja Ijeta.
Podjetj zKorsič
v prenovljenih
prostorih
V soboto, 28. oktobra, so z večernim kulturnim sporedom odprli prenovljene prostore pohištvenega podjetjaATors/č pri Sv. Ivanu v Trstu. Podjetje je pred več kot 30 leti ustanovil v Trst priseljeni briški rojak Anton Koršič, ki se je med drugim - poleg tega, da je vodil priznano podjetje -vključil v družbeno, kulturno in versko življenje svetoivan-skih Slovencev. Njegovo dejavnost na področju pohištva nadaljujeta sedaj tudi hčerki Mirjam in Anastazija. Odprtje prenovljenih prostorov - ki jih je v nedeljo blagoslovil kaplan g. Milan Nemac, zahvalno pesem pa je zapel domači cerkveni zbor - sta obogatila fotografska razstava Ennia Demarina in nastop ženske vokalne skupine Musiča noster amor, ki jo sestavljajo Tamara Stanese, Nataša Gregori in Silvia Mosco.
Z razstavo Ennia Demarina in drugimi podobnimi pobudami, ki so v načrtu, želi podjetje Koršič postati tudi kulturna postojanka in razviti nov koncept pohištva, ki seneusta-
vi samo pri predmetu, ampak ki se izraža v razvijajočem se odnosu med tradicionalnim načinom urejanja pohištva in umetniškimi stvaritvami, ki vrednotijo in kvalificirajo tudi stanovanjske prostore.
Scout video festival
Ko se je konec julija končal 4. slovenski zamejski jambo-ree, je vsakdo od udeležencev vsaj na skritem želel, da bi se še enkrat srečal z vsemi, ki so z njim preživeli nepozabnih štirinajst dni v Čezsoči med skavtskimi šotori, bujnimi gozdovi in pustolovščino, ki se je predstavila v zgodbi o vitezih okrogle mize. Tako se je po treh mesecih ta želja tudi uresničila, saj so voditelji Slovenske zamejske skavtske organizacije pripravili v nedeljo, 29. oktobra, v dvorani France Prešeren v Boljuncu Scout video festival. Udeleženci taborov si ogledajo posnetke o poletnih dogodivščinah, ki so zbrani v pravcatih filmih, in morda skušajo na njih uzreti tudi svoj obraz ali pa kakega prijatelja.
Letošnji Scout video festival je bil posebno bogat, saj so na platnu vrteli prizore svetovnega jamboreeja, ki je potekal na Nizozemskem in ki se ga je udeležilo tudi pet predstavnikov iz skavtskih vrst z Goriškega in Tržaškega.
Gotovo pa je bil med publiko deležen največjega pričakovanja film o 4. slovenskem zamejskem jamboreeeju, ki je bil povod za ponovno srečanje izvidnikov in vodnic iz Trsta, Gorice, Nove Gorice, Ljubljane, Ankarana in Koroške. V približno štiridesetminutnem filmu je prikazano dvotedensko taborno bivanje, ki se je odelo v čar viteških zgodb o kralju Arturju in kraljici Gui-nivere ter o vitezih okrogle mize. Načelnika jamboreeja sta kot kralj Artur in Guinivere še enkrat - tokrat poslednjič -pozdravila viteze in oprode,
med drugim pa sta nam povedala, da je jamboree dogodek, ki je udeležencem veliko pomenil. To potrjuje tudi dejstvo, da so se na vabilo množično odzvati in dobesedno napolniti dvorano. Nadalje sta se hotela še zahvaliti vsem osebam, ustanovam in tvrdkam, ki so na katerikoli način pripomogle k uspehu jamboreeja. Najprej g. škofu Metodu Pirihu za prijazen obisk in spodbudne besede pri nedeljski sv. maši, duhovnim asistentom g. Karlu Bolčini, g. Tonetu Bedenčiču, g. Ivu Miklavcu in g. Janku Krištofu, domačemu župniku g. Sivcu za izkazano pomoč, krajevnim oblastem, in sicer bovškemu županu g. Andreju Stergulcu in krajevni policiji. Posebna zahvala gre seveda Svetu slovenskih organizacij, ki je v veliki meri kril visoke stroške, ki jih zahteva organizacija tovrstnih pobud; nadalje Športnemu združenju Soča, Slovenski skupnosti-Trst za izposojena kombija in vsem tvrdkam, ki so finančno podprle 4. slovenski zamejski jamboree: Kosič - obutve, K2 šport, Kosič Meri, Minimarket, Zlatarna in urama Šuligoj, Agrosementi, Macchi-ne agricole Chiabai, Domoplast, Elia Čuk, Stanislav Koren, Mo-tojurij, Home, Market S. Andrea, Vojko Nardin, Aleš Pintar, Drago Tomšič, gostilna pri Miru, gostilna Devetak, Srečko Tomšič, Tecnoprogres, SO.BE.MA., Tecnomec, Look, Pandacoim-pex, Grofica goriziana.
Ogled filma je bil vsekakor zabaven; svetujemo ga vsem, ki si želijo nasmejanih obrazov, tudi če se sami tabora niso udeležili, saj je tudi tehnično dobro izdelan.
(mm)
Ravnatelj Kralj (levo) in podpredsednik Štoka (Foto Kroma)
Pasolini je mrtev 20 let
Kdor se pomudi pred preprostim in poškodovanim kamnitim obeležjem na plaži pri Ostii, tudi danes tvega, da ga kdo - naglo mimoidoči - »opsuje« s homoseksualcem. V noči med 1. in 2. novembrom pred 20 leti je bil isti kraj prizorišče umora Pier Paola Pasoli-nij a. F urlanskega pesnika-pisatelj a-kritika-polemista-družbenegaanali-sta-fi lmaij a... intel igentnega človeka, upornika in odpadnikom zaveznika, izbrancem prijatelja, tridesetkrat sojenega, v svetu čislanega so si politični in 'omikani' krogi prisvajali in ga preganjali, levičaiji in desničarji oboževali in mu grozili. Marsikdo mu je v napetih ( grdih) sedemdesetih letih privoščil sramotno smrt, zato da bi njegovo sporočilo zaradi
nje propadlo. Okoliščine umora so gotovo imele svoj učinek in niso še razjasnjene. P.P.P. pa je v tujini za Pirandellom najbolj preveden italijanski avtor in v domovini mu še niso dodelili straničke v književnih antologijah. Kontroverzna osebnost tudi danes vznemirja duhove in jih razdvaja. Kakor koli že, niti ena etiketa na njegov račun ne zdrži do konca. Po njem ostajajo spoznanja, spomini, legende in sporni opus, zadnja postaja na njegovi poti pa je izpostavila posebno razodetje: ob trugi »grešnika« seje gnetla nepregledna množica preprostih, hvaležnih, ki so začutili, da so postali po »vahtih« 1975. leta toliko bolj šibki.
Storge
Politični ciklon se umika z istrskega obzorja
Politični ciklon, kije zajel Istro ob razpadu Jugoslavije, se polagoma umika. Nekajletni koncentrični pritiski čmo-rdečih central z obeh strani Jadrana, spretno skriti za hrbtom radikalnih zahtev Istrskega demokratskega zbora (IDZ) po istrski avto-nomiji in čezmejni regiji, niso uspeli do take mere destabilizirati Istre, da bi postala »evropski problem«. K umiritvi je svoje prispeval tudi padec Berlusconijeve vladne koalicije, ki jo bomo ohranili v spominu tudi po nevarnem packanju po istrskih zadevah. Nenazadnje je na umiritev vplival tudi okrepljen geostrateški položaj Hrvaške, po njenih uspešnih vojaških akcijah v Slavoniji in Krajini ter ob njeni spremljajoči diplomatski uveljavitvi navzven. Med notranjepolitičnimi dejavniki sta na umiritev vplivala dva letošnja odmevna politična dogodka, in sicer Svetovni istrski kongres aprila meseca ter takoj zatem še seminar o lokalni samoupravi in čezmejnem sodelovanju v režiji Sveta Evrope v Brtonigli. Prvi dogodek seje namreč, kljub mnogim nespornim dobrim namenom organizatorjev (IDZ), sprevrgel v pekoč politični poraz. Ne samo zato, ker je Zagreb nanj reagiral skrajno živčno in z represivnimi popadki (sklic Sveta za varnost in obrambo, okrepitev istrske policije, žolčni politični napadi idr.), ampak predvsem zato, ker je po seminarju IDZ-ju povsem obrnila hrbet tudi hrvaška opozicija, torej njegovi naravni politični zavezniki, očitajoč mu ustvarjalne napetosti,
radikalizacijo istrske politične scene, zmedenost terpolitično naivnost idr. Na seminarju pa je IDZ - verjetno v nasprotju s svojii pričakovanju po širši podpori svojih zahtev - dobil lekcijo iz politične treznosti. Najprej s strani predstavnikov Evropskega sveta, ki so poudarili, da gre pri nastajanju čezmejnih regij za dolgotrajne procese in da sta predpogoja sodelovanja soglasje prizadetih držav in spoštovanje njihove notranje zakonodaje. To je bila hladna prha za neprikrite skušnjave istrskih eurore-gionalistov, da bi si morda tudi ob podpori Evrope poskušali izboriti avtonomijo celo s »samoproglasi-tvijo« izven ustavnih okvirov Hrvaške. Poleg tega sojih tudi predstavniki treh istrskih občin in dežele Furlanije - Julijske krajine opozorili na nestvarnost njihovih zahtev ter jim priporočili, naj svoje energije raj e preusmerijo od utopičnih projektov h konkretnim oblikam čezmejnega sodelovanja. Dogodki so delovali strznjujoče in po mnogih zadnjih znakih sodeč se IDZ poslavlja od svojih radikalnih zahtev ter se odloča za politični boj za večjo avtonomijo Istre znotraj ustavnih okvirov Hrvaške. S tem namenom se ob predstoječih parlamentarnih volitvah tudi povezuje z delom hrvaške opozicije v predvolilno koalicijo, ki bi lahko odigrala na novonastajajoči hrvaški politični sceni pomembno vlogo. To je veliko olajšanje za Istro, ki tako ne bi smela več biti žarišče novih konfliktov in nestabilnosti.
Milan Gregorič
KATOLIŠKA KNJIGARNA - GORICA
V razstavnih prostorih naše knjigarne bo v petek, 3. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige
Branka Marušiča
Z zahodnega roba
O delu bo spregovoril univ. prof. Jože Pirjevec.
Vljudno vabljeni!
KATOLIŠKA KNJIGARNA - GORICA
Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave v petek, 10. novembra, ob 18. uri. Svoja dela bo razstavljal slikar
Boris ZULJAN
Na Slomškovo pot
Vabita Slomškov dom v Bazovici in Apostolstvo sv. Cirila in Metoda iz Trsta 18. in 19. maja 1996.
Sobota, 18.5.: Ljubljana-Celovec (Slomšek je bil tu več časa duhovni vodja bogoslovcev); od Celovca do Santandraža, kjer je bil Slomšek škof in je spoznal potrebo, da se škofijski sedež prenese v Maribor. Ta odločitev je prinesla narodno rešitev vsej severni Sloveniji. Popoldne je predviden obisk Vuzenice, kjer je bil Slomšek nekaj let župnik in se veliko žrtvoval za šolo in tisk. Konec poti v Mariboru v hotelu Orel.
Nedelja, 19.5. : srečanje pri Slomškovem grobu v stolnici in odhod na letališče, kjer bo Janez Pavel II. maševal. Trdno upamo, da bo sveti oče proglasil Slomška za blaženega. Veliko bo ljudi tudi iz Avstrije in Madžarske. Po kosilu v hotelu Orel se bomo odpravili v Slomškov rojstni kraj, v obnovljeno hišo v Slomu in v Ponikve, kjer je bil Slomšek krščen in kamor je hodil h krstnemu kamnu se zahvaljevat Bogu za milost sv. krsta. Po Ponikvi pa še obisk Celja, kjer je bil Slomšek opat.
Prijavite se čimprej, da bomo gotovi v najboljšem hotelu v Mariboru v dveh dneh velikega obiska Štajerske. Potrudite se, da plačate čimprej 100.000 lir na račun od skupnih stroškov 180.000 (tel. 040-226117 in 040-281276).
Koroški Slovenci vInternetu
Koroški Slovenci v svetovnem omrežju Internet-10. oktobra j e tako daleč: od tega dne naprej so na razpolago informacije o koroških Slovencih tudi v svetovnem računalniškem omrežju Internet, na kateregaje po vsem svetu priključenih okrog 50 milijonov uporabnikov. Tako bo prvič možno ob vsakem času in na vsakem kraju sveta dobiti osnovne informacije o koroških Slovencih, njihovi zgodovini, kulturi, jeziku, ustanovah itd. In to (zaenkrat) v štirih jezikih: v slovenščini, angleščini, nemščini in esperantu. Predstavitev obsega še aktualne novice in povezave do drugih evropskih narodnih manjšin.
Dokumentirani bodo pomembni kulturni in politični dogodki (npr. govori koroških Slovencev ob 10. oktobru). Poseben del je posvečen kulturno-turistični ponudbi na južnem Koroškem. Tako bo obiskovalec lahko spoznaval zgodovinske korenine in umetnostne pridobitve Slovencev na južnem Koroškem. Web-strani, ki jih je pripravil in jih upravlja multi-media studio@prou.č. najdete na naslovu: http://www. a.prouc. co. at/slovene.
Obvestila
❖NAPRODAJ JE HIŠAšt. 226
z lepim razgledom na morje v Sv. Križu pri Trstu. Kličite na tel. (040) 220332 ob večernih urah.
❖ Slovensko gospodarsko združenje Goricaodpira svoje okence na sedežu Zadružne kreditne banke v Doberdobu, ul. Roma 23. Urad bo odprt vsako sredo od 14. do 15.30. ❖SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA POMOČ BEGUNCEM iz BiH Kdor takoj pomaga, dvakrat pomaga. Prispevek v denarju lahko nakažete na t.r. štev. 65250 pod geslom Sklad za begunce iz BiH pri Kmečki banki v Gorici. Raznovrstno blago (obleke, obutev, igrače itd.) stalno zbiramo v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) - tel. 33288.
❖SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo deveto študijsko štipendijo iz sklada Mihael Flajban. Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1995/96. Podrobnejša pojasni la na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. uri. Rok zapade 30. novembra.
❖ALI RAD POJEŠ? Pridruži se pevcem otroškega zbora KRESNICE od Sv. Ivana v Trstu (pokličite v večernih urah na tel. št. 040/ 567851).
❖ACM GORICA vabi k maši za vse pokojne člane, v ponedeljek, 6. novembra, ob 16.30 v Zavodu sv. Družine.
❖MAČKOLJE. PD Mačkolje vabi na predstavo Nušičeve igr ^Sumljiva oseba v izvedbi dramske skupine KD Igo Gruden iz Nabrežine v nedeljo, 5. novembra, ob 16.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah.
❖SSG. Sergej Sergejevič Prokofjev Peter in volk. Režija Sergej Verč. Premiera v petek, 3. novembra, ob 18. uri.
AishiLSedemricaproti Tebam. Režija Mario Uršič. V nedeljo, 5. novembra, ob 16. uri.
❖ZCPZ iz Trsta vabi udeležence pevskega seminarja na Dobrni na skupno vajo, ki bo v četrtek, 9. novembra, ob 20. uri vFinžgarjevem domu na Opčinah.
❖SV. MAŠA ZA DUHOVNE POKLICE IN ZA MLADINO bo v četrtek, 9. novembra, ob 18. uri v Barkovljah. Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva vabita k udeležbi vernike iz vseh župnij.
Darovi
Umetnika bo predstavil kritik Joško Vetrih.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA Ob 20-letnici smrti umetnika
Toneta KRALJA
in ob 30. obletnici njegove poslikave štandreške cerkve.
Nedelja, 12. novembra, ob 17. uri župnijska cerkev v Štandrežu
Sodelujejo-, prof. Dimitrij Rejc (orgle), prof. Verena Koršič-Zorn, vokalna skupina Resonet iz Trsta (pod vodstvom Aleksandre Pertot).
Za otroke v Ajdovščini: L. Šorli
20.000 lir.
Za sovodenjsko sekcijo SSk:
somišljenika iz Peči po 50.000 (skupaj 100.000 lir).
Za Pastirčka: Katrin Komjanc, Šte-verjan 10.000 lir.
V počastitev spomina dr. Iva
Komjancadamjeta sestri Mihelan-geli za bosanske otroke Emil in Tay-ma Lenchi 400.000 lir.
Gabrje: za cvetje O.D.P. 10.000 lir. Peč :za slovenske misijonarjeN.N.
100.000 lir.
Zahvala
Misijonski krožek pri cerkvi sv. Ivana v Gorici se iz srca zahvaljuje vsem velikodušnim darovalcem za nedeljski srečolov v prid misijonom.
Čestitke
♦Goriška skavtska družina se veseli z Valentino in Matejem, ki sejimaje rodila Veronika.
♦ Slovenski goriški skavti čestitajo dolgoletnemu načelniku Mauru in ženi Nevji ob krstu tretje hčerke Jasne. Obilen božji blagoslov naj jih spremlja še naprej.
♦Slovenska Skupnost krščanskega življenja in skupnost Stelle Matutine čestitata Mauru in Nevji ob krstu male Jasne.
K svojemu Gospodu je odšla
Elda F erfoglia F erletič
v 62. letu starosti
Žalostno vest sporočajo soprog Miloš, brat Andrej, svaki, svakinje, nečaki in sorodniki.
Pogreb bo v četrtek, 2. novembra, ob 14. uri v župnijski cerkvi v Doberdobu. Odhod iz mrtvašnice civilne bolnice ob 13.30.
Gorica-Doberdob, 31.10.1995
Sodelavce in dopisnike prosimo, naj pošiljajo članke najkasneje do ponedeljka zvečer, obvestila pa do torka opoldne. Tržaške sodelavce prosimo, naj pošiljajo prispevke na tržaško poduredništvo.
Uredništvo
KATOLIŠKI GLAS Tednik
Listje nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik:
Andrej Bratuž Izdaja: Zadruga Goriška Mohorjeva RivaPiazzutta 18-Gorizia-P.1.00480890318 Tiska: Tiskarna Budin Riva Piazzutta 18 - Gorizia
Letna naročnina v lirah:
Italija	55.000
Slovenija	55.000
inozemstvo	80.000
zračna pošta	100.000
Oglasi in osmrtnice: 1 modulo (5 cm višine venemstolpcu)45.000lir+ 19%IVA. Možne so sestave z več enako velikimi moduli, ne pa vmesne mere.
Član:
rc
ZDRUŽENJE ITALIJANSKEGA PERIODIČNEGA TISKA
ZVEZA ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH TEDNIKOV