TEMPERATURA IN SLANOST SEVERNEGA JADRANA V ODVISNOSTI OD DOTOKA REČNE VODE T E M P E R A T U R E A N D S A L I N I T Y O F T H E N O R T H A D R I A T I C IN D E P E N D E C E O N T H E I N F L U X O F T H E R I V E R W A T E R F R A N C E B E R N O T IZVLEČEK UDK 911.2:551.46(262.3) =863 Temperatura in slanost severnega Jadrana v odvisnosti od dotoka rečne vode Avtor obravnava temperaturne in slanostne razmere severnega Jadrana, ki so bile izmerjene na devetih oceanografskih kr ižar jenj ih v letu 1965, in raziskuje me- šanje rečne vode z morsko. Ugotavlja učinke gibanja vode Pada po izlivu v mor je proti vzhodu oziroma jugovzhodu, ko dospe celo do Rovinja na zahodni obali Istre. ABSTRACT UDC 911.2:551.46(262.3) =20 Temperature and Salinity of the North Adriatic in Bependence on the River Water The author discusses the temperature and salinity conditions of the North Adria- tic that have been measured on the nine oceanographic cruisiades in the year 1965 and researches mixing between the river and the sea water. The main point is, that the Po (Pad) water af ter influxing the sea flows towards southeast (SE) and was detected by Rovinj, on the west coast of the Istrian peninsula. Naslov: Dr. France Bernot, geograf Car ja Dušana 16 61000 Ljubl jana Jugoslavija 1. UVOD Leta 1870 sta pričela na Reki s prvimi sistematičnimi mer i tvami tempe- ra tu re in slanosti m o r j a profesor ja na t amka j šn i Vojaški pomorski akademij i , Ju l ius W o 1 f in Josef L u k s c h. 2e leta 1874. sta na ladj i Nautilus opravila prvo k r iža r jen je po Kvarne r ju , ki sta ga nas lednje leto ponovila. Leta 1876 sta zaplula že na odprt i J a d r a n ter kmalu nato (1. 1880) skozi Otrantski preliv v Sredozemsko morje , k j e r sta križarila med Sicilijo, Italijo in Grčijo (W o 1 f , L u k s c h , 1875, 1887). V letih 1891—1893 so avst r i jske oceanografske ekspedicije raziskovale celo Rdeče mor j e ( L u k s c h , 1897). V to obdobje pada tudi začetek sistematičnih meteoroloških in magnetskih opazovanj ter opazovanj t empera ture in razgiba- nosti m o r j a v Pul ju . Leta 1910 je v Benetkah zasedala mešana avstr i jsko-i ta l i janska komisija za raziskovanje Jadrana . Da bi raziskovalno delo potekalo bolj smotrno, so določili delokrog in program posameznim odpravam. I tal i jani so v letih 1911— 1914 opravil i na l ad j i Ciclope deset k r i ža r jen j na štir ih prečnih presekih, Av- strijci pa dvanajs t potovanj na Najadi, na prav tako štirih prečnih presekih. Vsa potovanja so se pričela domala istega dne v mesecu, vendar v različnih letnih časih (Berichte — »Najade« 1912—1915; Bolletino-Ciclope 1914). Na vna- pre j določenih točkah — posta jah so opravl ja l i fizikalno-kemične ter biološke in meteorološke mer i tve in opazovanja. Našteta oceanografska potovanja so v letih 1913 in 1914 dopolnjevala še potovanja »Vile Velebita« po Kvarne r ju , Kvarner iču in Velebitskemu kanalu z enakim delovnim programom. Predmet našega raziskovanja je severni Jadran . Obe ladj i (»Najade« in »Ciclope«) sta na svojih potovanj ih severni J a d r a n samo prečkali, saj sta v tem predelu imeli le »leteče postaje«. Zato o tem delu J ad rana n imamo iz te dobe popolnejših podatkov. V dobi med obema vo jnama je raziskovanje J ad rana stagniralo. Opravl je- nih je bilo le neka j k ra j š ih k r iža r jen j (V a t o v a , 1929, 1933; V e r c e l l i , 1937; T e s i č , 1963). Oceanografsko delo pa ne obsega samo bolj ali m a n j redna k r i ža r j en ja po odpr tem mor ju in kasnejšo obdelavo zbranega gradiva. Zato je v toku časa nastalo več ustanov, ki raziskuje jo predvsem biološko problematiko priobalnih voda (Rovinj, Portorož, Trst, Benetke, Fano) ter istočasno še nj ihove fizične in kemične lastnosti ter dinamiko. Leta 1965 je t ak ra tn i Zavod SRS za raziskovanje mor ja s sedežem v Porto- rožu organiziral devet oceanografskih k r i ža r j en j po severnem Jadranu , na ka ter ih so na vnapre j določenih stalnih točkah, ki leže na presečiščih t reh po- SI. 1. Razpored postaj na severnem Jadranu. Fig. 1 Map of the stations in the region of the North Adriatic. dolžnih prof i lov s pe t imi prečnimi preseki , na t. i. po s t a j ah (si. 1), bile oprav- l jene s is temat ične f iz ika lno-kemične in biološke mer i tve ob nas ledn j ih t e rmin ih in z nas ledn j imi l a d j a m i : 1. med 26. in 28. j a n u a r j e m 1965 — M/L Argonav t I; 2. med 25. in 27. f e b r u a r j e m 1965 — M/L Argonav t I ; 3. med 24. in 28. marcem 1965 — M/L Argonav t I ; 4. med 7. in 9. m a j e m 1965 — M/L A r g o n a v t I; 5. med 26. in 27. m a j e m 1965 — M/L Argonav t I; 6. med 28. j u n i j e m in 6. j u l i j em 1965 — M/L Argonav t I; 7. med 6. in 8. avgus tom 1965 — M/L Zla torog; 8. med 15. in 17. s ep tembrom 1965 — M/L Zlatorog; 9. med 13. in 30. decembrom 1965 — M/L Rašica, kasne je p re imenovana v M/L Argonav t II. Avtor se je udeležil f e b r u a r s k e g a in decembrskega k r i ž a r j e n j a . Na obeh po tovan j ih je op rav l j a l meteorološke mer i t ve in opazovan ja te r sodeloval p r i m e r j e n j u t e m p e r a t u r e m o r j a in z a j e m a n j u vodnih vzorcev na s t anda rdn ih n ivo j ih : na površ in i (globina 30—50 cm) t e r na vsakih 10 m globine do dna (10 m, 20 m, 30 m , . . .). V l i t e ra tu r i na le t imo na razl ične omej i tve severnega J a d r a n a . Eni dele J a d r a n samo na dva dela, na severni in na južni ( D u p l a n č i č , 1959; R o g - l i c , 1962). Drug i ga dele na t r i dele, na severnega, na s r edn jega in na južni J a d r a n (M e 1 i k , 1949; S m i r č i č , 1985). Razlike med posameznimi m e j a m i so neznatne. Po Melikovem m n e n j u omeju je področje severnega J ad rana izobata 50 m. Le-ta se nekako u jema s črto Pulj—Ancona. To je namreč predel, ki so ga alpske reke na jmočne je zapolnile s svojimi nanosi. Povodje severnega J a d r a n a je asimetrično. V Istri so vodotoki razmeroma kra tk i in malo vodnati , medtem ko so reke, ki imajo svoje povi r je v Alpah in Apeninih, daljše ter bolj vodnate. Med n j imi je — po dolžini rečnega toka in po vodnatosti — na p rvem mestu Pad. Asimetr i ja vodotokov in nj ihovo sezonsko kolebanje vodnatosti, kar povzroča v tem delu J a d r a n a specifične t empera tu rne in slanostne razmere, je navedlo avtor ja , da je skušal na osnovi podatkov o tempera tur i in saliniteti v 1. 1965., v p r imer jav i s količinami dotekajoče vode, ugotoviti, kam se širi rečna voda po izlivu v morje . Naše ugotovitve bomo do- polnili še z odkri t j i po 1. 1965. Podatki o tempera tur i in slanosti mor j a so bili vnešeni v ustrezne podolžne in prečne preseke ter v geografske karte, ki so te j razpravi priložene. Kar te so risane v meri lu 1 : 2 500 000, a globine so 2500-krat povečane. Zal na naših k r iža r jen j ih niso bili mer jen i morski tokovi (smer in hitrost). Iz l i te ra ture ( R o u c h , 1948; V u č e t i č , 1963; A l f i r e v i č , 1965; V u č a k , 1965) zvemo, da obs ta ja jo poleg direktnih metod za ugotav l jan je morskih tokov tudi indirektne metode. Pr i direktnih metodah meri jo smer in hitrost morskega toka na zasidranih lad jah s ustreznimi instrumenti . Z indirektnimi metodami opazujemo biološke, fizikalne in kemične lastnosti vode ter zasledujemo n jene sukcesivne spremembe. Po biološki metodi bi zasledovali š i r jen je določene vrs te planktona. Ta metoda da je dovolj na tančne in dobre rezultate ( V u č e t i č , 1963). Pr i f izikalno-kemičnih metodah pa raziskujemo temperaturo, saliniteto ali kak drug merl j iv element, nakar z ustreznimi izolinijami omeju jemo vodne mase z istimi lastnostmi (vrednostmi), a iz n j ihove oblike sklepamo na smer š i r j en ja (gibanja) vode ( R o u c h , 1948). Tempera turna metoda je že zelo stara. Uporabil jo je že B. F r a n k 1 i n v drugi polovici 18. stol. za ugotav l jan je nada l j evan ja Zalivskega toka (Atlantski tok) na Atlantiku. Zaradi enostavnosti in zanesljivosti jo uporabl jamo še danes. Zavodu za raziskovanje mor ja v Portorožu se za podatke, na podlagi ka- ter ih je nastala ta študija, iskreno zahval jujemo. 2. VERTIKALNI IN HORIZONTALNI PRESEKI TEMPERATURNIH IN SLANOSTNIH RAZMER SEVERNEGA JADRANA Ob obali Istre je mor j e na jbol j ohlajeno v prvih dneh meseca f eb rua r j a ( B e r n o t , 1959, 1966). Temu obdobju so najbl iž j i podatki, ki so bili zbrani na k r i ža r j en ju med 26. in 28. j anua r j em 1965. Zaradi v ihar ja , ki je oviral delo na krovu m a j h n e oceanografske lad je »Argonavt«, imamo podatke samo za neka j postaj . Močni viharj i , zlasti v pli tvih morj ih , temelj i to premešajo morsko vodo ter poruši jo tempera turno in slanostno strat if ikacijo. Po pres tanku v ihar ja mora poteči več dni, da se zopet uvel javi prvotna s t ra t i f ikaci ja t empera tu re in sali- nitete, kakršna je normalna za to področje in t akra tn i letni čas ( B e r n o t , 1966; K r u m m e l , 1907). J a n u a r j a 1965 je bila že pred v iha r j em ugotovljena homotermija , zato lahko podatke pred in po v iha r ju brez posebnih pomislekov in predpostavk med seboj pr imer jamo. Na vseh vert ikalnih, podolžnih in prečnih tempera turn ih presekih (si. 2) potekajo izoterme — z redkimi iz jemami — od površja do dna vert ikalno (izoter- mija = homotermija) . Ponekod je tanka površinska plast nekoliko hladnejša od spodnjih plasti. Na zahodnem podolžnem preseku, med pos ta jama »C-3« in »D-3« ter na ustreznem prečnem preseku med zahodno obalo ter neka j vzhodneje od postaje »D-3«, oklepa izoterma 9° hladnejšo vodo Pada. Rahlo izbočenje proti vzhodu nakazuje š i r j en je hladnejše rečne vode (si. 2). Podobno, vendar nekoliko izrazitejšo sliko dotekanja in š i r jen ja rečne vode po sev. J a d r a n u nam dajo slanostne razmere (si. 3). Na zahodnem podolžnem preseku, med pos ta jama »C-3« in »D-3«, t ransgredira rečna voda, ki se je že v znatni meri pomešala z morsko, proti vzhodu, kar je dokaj dobro opazno še na prečnih presekih med postajami »D-2« in »D-3« ter »C-2« in »C-3«. Na hori- zontalnih presekih v spodnjih plasteh š i r jen je rečne vode ni zaznavno. Pač pa se na površinskem horizontalnem preseku dobro vidi, do kod je že prispela rečna voda. Prvi in zadnj i dan potovanja »Argonavta«, med 25. in 27. f eb rua r j em 1965, je bilo mor j e mirno. Drugi dan potovanja (26. feb. 1965) je bila morska površina zaradi vetra ob prehodu hladne f ron te zelo razgibana. Zato smo morali meri tve in opazovanja prekinit i in se zateči v Pu l j (B e r n o t , 1966). Po podatkih obal- nih meteoroloških posta j je bil v ihar lokalno omejen in ni bistveno učinkoval na tempera turno strat i f ikaci jo mor ja , ki je v tem času najhladnejše . Na vseh t reh februarsk ih ver t ikalnih profil ih je opazen učinek Pada, ki je dovajal mrzlo vodo. Na zahodnem in na s rednjem preseku omeju je hladno in m a n j slano vodo izoterma 7°, ki se na svoji poti proti vzhodu čedalje bolj t ransformira (si. 4). Š i r j en je hladne vode Pada proti vzhodu nakazu je tudi kr iv- l j en je izoterm površinske plasti in v globini 10 m proti vzhodu. Podobne so tudi slanostne razmere (si. 5). Na zahodnem in na osrednjem podolžnem preseku narašča slanost proti jugovzhodu, kar tudi kaže koncentrično š i r jen je izohalin na površini in v globini 10—20 m. V marcu se prične mor je ogrevati. Opazna je sprememba lege izoterm na vert ikalnih presekih (si. 6). Le-te potekajo v 10 m debeli površinski plasti bolj ali m a n j horizontalno, v mor ju se po jav l ja jo različno ogrete plasti. To je t. i. »doba slojanja« ( M a r i n k o v i č - R o j e , 1959; V a t o v a , 1933). Mesec ma- rec je namreč izrazito prehodno obdobje iz homotermije v slojanje, o čemer pričajo tudi podatki o tempera tur i m o r j a pri Banjolu in v Limski dragi (tab. 1). Mer j en j e med 24. in 26. marcem je ugotovilo močan zaslajevalni učinek Pada. Preko sev. J ad rana teče prava »velika sladka reka« (si. 7). Vzrok velikega zasla jevanja je v vodnatosti rek, ki se izlivajo v severni Jadran . Zal v tabelah navedeni pretoki ne obsegajo enakega obdobja. So pa edini objavl jeni podatki. Povprečna vodnatost Pada, Brente in Adiže v marcu 1965 je razmeroma blizu dolgoletnim povprečkom. Večji odklon je le pri Adiži (70 °/o). Tabela 1. Tabelarični pregled temperature morja pri Banjolu in v Limski dragi v marcu 1961 in 1962 (Božič s sodelavci 1963) Table 1. Table revision of the sea temperature by the Banjol island and in Lim ditch in March 1961 and March 1962 (Božič s sodelavci 1963) Banjo l Datum/globina 0,5 m 15,0 m 29,0 m 3. marec 1961 10.1 10,1 10,0 10. marec 1961 10,6 10,4 10,4 31. marec 1961 11,4 11,4 11,4 6. marec 1962 9,0 8,9 8,9 19. marec 1962 8,6 8,6 3,7 Limska d raga 0,5 m 5,0 m 10,0 m 18,0 m Datum/globina 13. marec 1962 10,1 9,1 9,1 9,1 Tabela 2. Povprečni pretoki v mesecu marcu (v ms/sec) Table 2. Average flux in March (in cubic meter per second) Vodotok Adiža Bren ta Pod Povpreček marca 1965 118 50,1 1290 Dolgoletni povpreček 152 52,1 1220 V obdobju 1951—64 1955—64 1918—64 Na vseh t r eh r e k a h je p re tok vode v t eku meseca narašča l te r dosegel višek v dneh, ko je naša l ad j a op rav l j a l a mer i tve . Na površ inski ka r t i izohalin za marec 1965 pade v oči koncentr ično š i r j e n j e izohalin ob u s t j u Pada , ka r do- k a z u j e velikost zas la jeva lnega učinka. V l i t e ra tu r i večkra t beremo, da se voda P a d a po j av l j a pr i Rov in ju (posta ja »B-l«) ( M a r i n k o v i č - R o j e , 1959; M a r i n k o v i č , 1958). V mesecu m a r c u 1965 ugo tav l j amo iz po teka izohalin, da se zas la jena voda ne širi n a r a v - nost p ro t i Rovin ju , t emveč bol j pro t i jugovzhodu, p ro t i o toku Uni je . V l i tera- tu r i o t e j ugotovi tvi ni besede. Zato lahko d o m n e v a m o : ali na gibajočo vodno maso u č i n k u j e Corriol isova sila in odk l an j a vodni tok v desno, ali da m a n j s lana voda pr i o toku Un i j e ni voda iz Pada , t emveč iz Reškega zaliva. V apr i lu 1965 se oceanografska l ad j a ni podala na pot. Zato sta bili v m a j u oprav l j en i dve po tovan j i : prvo, ki n a j bi i lus t r i ra lo z a m u j e n e apr i l ske razmere , je bilo med 7. in 9. m a j e m , drugo, ki r ep rezen t i r a m a j s k e r azmere pa med 26. in 27. m a j e m 1965. Sl ika 8, ki p r eds t av l j a t e m p e r a t u r n e r azmere 7.—9. m a j a 1965, kaže na ve r t ika ln ih t e m p e r a t u r n i h presek ih izrazito t e m p e r a t u r n o plastovi- tost. Na zahodnem in na s r edn j em ve r t ika lnem prof i lu je pl i tvo jezero re la t ivno toplejše vode, ki p lava na bolj s lani vodi. Tik pod n j o je t e rmok l ina plast, ki je sicer t anka , v e n d a r je padec t e m p e r a t u r e v n j e j zelo obču ten : npr . na posta j i »B-2« pade od površ j a (17,6°) do globine 10 m (12,2°) t e m p e r a t u r a vode za 5,4°. Do dna (globina 30 m, t e m p e r a t u r a 9,4°) se voda ohladi samo za 2,8°. Pr i d n u se vleče p reko s redine severnega J a d r a n a s t ržen h ladne vode. Ta voda je bol j s lana in h l adna od površ inske, zato je specifično tež ja in se drži dna . Izoterme na vseh hor izonta ln ih presek ih se p red del to Pada izrazito kr iv i jo prot i Rovinju . Nj ihova vrednos t pa se prot i vzhodu zman j šu j e . S lanos tne r azmere v začetku m a j a (si. 9) so vsa j v gorn j i plast i domala enake t e rma ln im. Slanost m o r j a v n j e g o v e m zahodnem delu z globino naglo narašča in je — p redvsem ob u s t j u P a d a — »jezero« m a n j s lane vode plavalo na bolj slani. Med točkama »C-2« in »C-l« se je zas la jevalni učinek naglo z m a n j - ševal, sa j se izohal ine s t rmo dv iga jo prot i površ ju . Vzrok za r a z m e r o m a šibko m e š a n j e morske z rečno vodo je v m a j h n e m dotoku s ladke vode (tab. 3). Tabela 3. Povprečni pretoki v maju (v m3/sec) Table 3. Average flux in May (in cubic meter per second) Vodotok Adiža Brenta Pad Povpreček v 1. 1965 171 122 597 Povpreček 1918—1964 266 112 1630 Normaln i m a j s k i p re tok Pada (vodomerska pos ta ja Pontelagoscuro) obdobja 1918—1964 znaša 1630 m3/sec, a v m a j u 1965 je bil samo 597 m3 /sec ali le 37 % od normalnega . Zato je bil tok r eke upočasn jen in z m a n j š a n učinek me- šan ja . Ugotov l jene r azmere 26. in 27. m a j a so skoro do potankos t i podobne t em iz p rve dekade tega meseca (si. 10). Razl ika je le v s topnj i ogretost i celotne vodne mase, ki je bila ob koncu meseca za 2—4 s topin je višja. T e m p e r a t u r n a plasto- vitost je v m o r j u izrazi tejša. Izo terme so ma lodane vodoravne, v 10 m debeli površ inski p las t i bol j zgoščene ter kažejo lego te rmokl ine plasti . Pomladansko t e m p e r a t u r n o »slojanje« v m o r j u dokazu je jo tud i mer i t ve pri o toku Ban jo lu in v Limski dragi (tab. 4). P r i o toku Ban jo lu je bil a n o t e r m n i razpored, m e d t e m ko je 4. m a j a 1961 v ladala v Limski dragi skoro še idea lna homote rmi ja . Dobro leto kasne j e (15. m a j a 1962) pa je tud i v Limski d rag i ugo tov l jena za ta čas n o r m a l n a plastovitost mor j a . Tabela 4. Temperatura morja pri otoku Banjolu in v Limski dragi v maju 1961 in 1962 v 0 C Table 4. Sea temperature by the Banjol island and in Lim ditch in May 1961 and May 1962 B a n j o l : Datum/globina 0,5 m 15,0 m 29,0 m 3. maj 1961 15,8 15,2 14,0 13. maj 1961 16,8 15,7 14,5 25. maj 1961 16,9 16,3 15,9 3. maj 1962 12,3 11,8 11,6 16. maj 1962 15,6 15,5 13,5 25. maj 1962 16,8 15,8 14,6 L i m s k a d r a g a : 0,5 m 5,0 m 10,0 m 18,0 m Datum/globina 4. maj 1961 11,9 11,9 11,8 11,6 19. maj 1962 17,2 16,1 15,8 15,4 V no rma ln ih r a z m e r a h je m o r j e ob koncu m a j a za n e k a j s top in j tople jše kako r v začetku meseca. V zadn j i dekadi m a j a (26. in 27. m a j 1965) (si. 10) se je na povr š ju cen t ra lnega dela severnega J a d r a n a izoblikovalo obsežno jezero re la t ivno tople jše vode (omeju je ga izoterma 18°). Tak razpored razl ično ogrete vode ob koncu m a j a je naspro ten ugotov i tvam v l i t e ra tu r i (M e 1 i k , 1949) in je v zvezi z močno z m a n j š a n i m dotokom rečne vode v m a j u 1965. Povprečni m a j s k i p re tok Pada v obdobju 1918—1964 je znašal 1630 m3/sek, v m a j u 1965. leta pa samo 597 m3/sec, (dobra V3 normalnega pretoka) . Podobne r azmere so v ladale tud i na Adiži, Brent i , Piavi, T i lmentu in Soči (Annali idrologici, 1965, 1966). Ob d r u g e m m a j s k e m k r i ž a r j e n j u (si. 11) se je s lanost skoro na celotnem seve rnem J a d r a n u zvišala zaradi upada vodnatos t i Pada . Dne 20. m a j a 1965 je znašal n jegov p re tok p r i Ponte lagoscuru samo 343 m3 /sec ( = 21 °/o od dolgo- le tnega povprečnega p re toka v maju) . Pro t i koncu meseca se je vodnatos t P a d a sicer nekol iko zvišala, v e n d a r na slanost m o r j a ni b is tveno učinkovala . Oscilaci ja slanosti v spodnj ih p las teh m o r j a je bila neznatna . V g lavnem je bila s lanost p r i dnene vode blizu oziroma nekol iko nad 38 %o. Posledica u p a d a n j a vodnatos t i pr i tokov severnega J a d r a n a je ta, da je na ka r t i izohalin površ inske vode viden samo že jezik m a n j s lane vode (omeju je izohalina 35 %o). Zarad i do lgo t ra jnega nizkega vodos ta ja Pada se je zman j ša la h i t ros t do t ekan ja in raz l ivan ja rečne vode ( t ransgres i ja — di lataci ja) te r po- m i k a n j e vode prot i vzhodu. Povečalo pa se je m e š a n j e s spodnj imi p las tmi morske vode. Zato so v globini 20 in 30 m s lanos tne r azmere bol j izenačene (okoli 38 %0). 11 Geografsk i zbornik 161 Poleti sta bili opravljeni dve potovanj i : prvo na prehodu juni ja v jul i j (28. junij—6. julij), drugo pa z ladjo »Zlatorog« med 6. in 8. avgustom. Tudi za dneve ob koncu juni ja ter v začetku jul i ja 1965 ugotavljamo, da potekajo izoterme na podolžnih in prečnih vert ikalnih presekih horizontalno (doba slojanja). Tempera tura mor j a se znižuje od površja prot i dnu (anoter- mija) (si. 12). Plast enako ogrete vode v vzhodnem delu obravnavanega področja je de- belejša kot na zahodu, na jve r j e tne j e zaradi dotoka rečne vode, ki je v jun i ju še razmeroma hladna, sa j je to v bistvu snežnica iz Alp. V času, ko se v celoti cirkulacijski sistem atmosfere p remakne proti severu in le skra jn i južni deli polarne f ron te obdobno motijo mirno sončno vreme (C h r o m o v , 1942), pride v obalnem pasu do dnevne izmenjave zraka med kopnim in mor jem. O normalnost i anotermičnega razporeda v mor ju v juni ju pričajo tudi po- datki pri Rovinju in v Limski dragi (tab. 5 in 6). Na površinskem horizontalnem preseku med 28. jun i jem in 6. ju l i jem je največja t empera turna heterogenost. Med Tržaškim zalivom in Rovinjem spremlja obalo širok pas tople vode (obdaja izoterma 22°). Ob zahodni obali, od Benetk mimo delte Pada pa se širi pas hlad- nejše vode, ki ga na vzhodu omeju je izoterma 21°. Zelo ostra je t empera turna meja prot i s redn jemu Jadranu , k je r so izoterme 20°, 23° in 24° zgoščene. V glo- bini 10 m (kot p re je na površju) je vzhodna polovica toplejša od zahodne (potek izoterm v meridionalni smeri). Porast t empera ture od zahoda prot i vzhodu je omejen na razmeroma ozko področje (20—25 km). Tak t empera tu rn i razpored razlagajo s cirkulacijo vode v severnem Jadranu . Ob vzhodni obali morski tok dovaja toplo vodo iz srednjega Jadrana . Po izbočenosti izoterm v predelu jugo- vzhodno od us t j a Pada pa sklepamo na prodi ran je hladnejše vode proti vzhodu (na črti Fano—Unije). Podoben tempera tu rn i razpored ugotavl jamo tudi na horizontalnih presekih v globini 20 in 30 m. Na zahodnem podolžnem preseku je močna t ransgresi ja sladke vode v gornji , 10 m debeli plasti (si. 13). Močno zaslajena voda, ki doteka od Severnoitalske nižine, ne sega niti do centralnega podolžnega profila. Na najsevernejšem preč- nem profi lu je znižanje salinitete na jmočnejše blizu Benetk, znižala se je celo pod 30 %0. Slanost se povečuje proti s redn jemu J a d r a n u in od zahoda proti vzhodu. Saliniteta pr idnenih plasti je na jv iš ja (v glavnem preko 38 %o). Zadnje poletno oceanografsko k r i ža r j en je je bilo med 5. in 8. avgustom. V prvi dekadi avgusta je mor je ob slovenski obali na jbo l j ogreto (B e r n o t , 1966). Potek izoterm na vseh prečnih in podolžnih presekih je bil bolj ali m a n j horizontalen (si. 14). Na vzhodnem, zlasti pa na s rednjem podolžnem vert ikal- nem profi lu se od severozahoda proti jugovzhodu izoterme polagoma spuščajo v globino. Torej so plasti enako tople vode na prehodu v s rednj i J a d r a n debe- lejše kot ob severnoital i janski obali. Na zahodnem in na centra lnem podolžnem preseku se odraža na površini približno 5 m debela plast tople vode (omejuje jo izoterma 25°). Pod n jo se mor j e sprva počasi ohlaja (redke izoterme), v globini 10—20 m pa so izoterme zgoščene (termoklina plast) (B e r n o t , 1959). V tr i - kotniku med Pul jem, Benetkami in Savudr i jo je bilo mor je najhladnejše , le us t je Tržaškega zaliva delno zapira izoterma 24°. Da je mor j e v tem predelu Tabela 5. Temperatura morja pri otoku Banjolu v juniju in juliju 1957—1960 Table 5. Sea temperature by the Banjol island in June and in July 1957—1960 Datum/globina 0 m 15 m 29 m 1. juni j 1957 16,0 14,3 13,9 7. juni j 1957 17,9 17,4 15,2 15. junij 1957 18,9 16,3 15,3 20. juni j 1957 22,7 19,7 16,8 27. juni j 1957 21,2 17,1 15,6 3. juli j 1957 23,3 20,8 17,5 12. jul i j 1957 22,9 19,7 17,5 19. juli j 1957 22,4 20,4 18,1 26. juli j 1957 23,6 21,6 17,7 3. juni j 1958 20,2 16,4 14,8 14. junij 1958 20,8 16,9 13,8 24. juni j 1958 21,8 18,7 14,7 2. juli j 1958 22,8 18,2 17,2 11. julij 1958 22,8 20,5 17,3 16. julij 1958 24,2 21,0 18,0 22. juli j 1958 23,5 22,2 16,2 29. juli j 1958 24,6 21,4 16,7 4. juni j 1959 18,4 17,6 15,6 13. juni j 1959 18,4 17,4 17,5 9. juli j 1959 23,3 17,5 16,9 17. jul i j 1959 24,9 18,8 15,5 24. juli j 1959 24,2 17,4 16,6 14. juni j 1960 21,8 16,7 15,6 28. junij 1960 22,2 19,7 17,0 5. julij 1960 21,5 20,0 17,0 11. juli j 1960 22,1 19,3 17,9 18. juli j 1960 23,2 20,9 18,2 28. juli j 1960 22,5 21,4 19,0 Tabela 6. Temperatura morja v Limski dragi v juliju 1957—1960 Table 6. Sea temperature in the Lim ditch in July 1957—1960 Datum/globina 0 m 5 m 10 m 18 m 15. juli j 1957 24,4 21,5 20,4 19,3 17. juli j 1958 22,5 20,3 20,0 16,4 25. juli j 1958 24,3 23,6 22,2 18,0 21. juli j 1959 25,3 21,9 21,0 17,2 21. juli j 1960 24,9 21,9 20,8 18,9 11» 163 toplejše, sklepamo po tempera tu rah mor j a pri Kopru dne 8. avg. 1965 (25,9°). V Trstu je bila pa 24,8° (B e r n o t , 1959; A n n u a r i o 1966). Med delto Pada in obalo Is t re je na horizontalnem tempera tu rnem preseku v globini 10 m obsežno homotermno področje, ki ga na severu obdaja hladnejša, na jugu pa toplejša voda. Na prečnem profi lu »A« se t empera tu ra spreminja na ma jhne razdalje, kar sklepamo iz sinusoidne oblike izoterme 23°. V globini 20 in 30 m so izoterme bolj razgibane, v glavnem prev laduje meridionalna smer, a t empera tura vode narašča od zahoda prot i vzhodu. Potek izohalin v avgustu 1965 se na vert ikalnih prečnih in podolžnih pre- sekih malo raz l ikuje od s tanja iz jun i ja v jul i j 1965 (si. 15). Ob zahodnem pro- fi lu je slanost površinske vode manjša , ob vzhodnem večja. Vmesni podolžni profil preds tavl ja prehodno fazo. Dasi je Pad v tem letnem času m a n j vodnat, se — v ožjem pasu — kl jub temu pozna njegov razredčevalni učinek na zmanj- šanje slanosti. Večja ukrivl jenost izohalin proti vzhodu samo dokazuje, do kam je segel učinek povečanega dotoka rečne vode, medtem ko zakrivljenost izohalin v južnem delu severnega J ad rana dokazuje nasprotno, t j . prodi ranje slane vode od vzhoda proti zahodu. Tudi v avgustu je slanost pr idnene vodne plasti bolj enakomerna, brez več- jih razlik med posameznimi predeli. V globini 10 m je voda v vzhodni polovici sev. J ad rana bolj slana kot na zahodu. Izohalina 38 %o je na prehodu v s rednj i Jadran . V globini 20 m je areal m a n j slane vode (saliniteta pod 37 °/oo) omejen na področje ob delti Pada, pas bolj slane vode (saliniteta preko 38 %o) pa sega iz srednjega J ad rana do Pui ja . V globini 30 m zaliva celotno področje voda, katere slanost je večja od 38 °/oo. Samo ob delti Pada je manjš i areal rahlo zaslajene vode (saliniteta pod 38°/oo). Septembra se mor j e na površ ju ohla juje , medtem ko se v spodnjih plasteh še ogreva. Tempera tu rne razlike med površinsko in pr idneno vodo se zmanj- šujejo. Izoterme na vert ikalnih t empera tu rn ih presekih pos ta ja jo bolj s t rme (si. 16). Plast tople vode ob vzhodni obali je debelejša od enako ogrete ob itali- janski obali. Nedvomno je tudi v tem pr imeru razpored, oz. potek izoterm po- sledica splošne vodne cirkulacije v J a d r a n u : dotekanje toplejše vode ob vzhodni obali in odtekanje hladnejše in nekoliko m a n j slane vode v nasprotno smer ob zahodni obali. Na severnem obrobju ne sega učinek zas la jevanja mor ja daleč na odprto mor je . Vzrok za to je znatno man j ša vodnatost rek, neka j pa rotacija Zemlje ( S v e r d r u p s s o d e 1., 1955; K r i i m m e l , 1907). Pa tudi morski tok, ki je v tem predelu usmer jen prot i zahodu, p reprečuje sladki vodi š i r jen je proti odpr temu mor ju . Tudi maloštevilni podatki o tempera tur i morja , ki so bili izmerjeni pri otoku Banjolu in v Limski dragi v septembru 1963 in 1964, pr ičajo o tem, da se tem- pera tu rna razlika med površinsko in danjo vodo manjša , posledica česar je na- stanek popolne homotermije (tab. 7). Po področjih in v isti globini se t empera tu re n a j m a n j razl ikuje jo v globini 10 m. Med na jh ladnejšo vodo (postaja »A-4«), v bližini Benetk in naj toplejšo vodo (postaji »C-2« in »C-3«) jugovzhodno od delte Pada je razlika komaj 1°. Na površ ju in v globini 20 m znaša razlika med na jh ladnejšo in naj toplejšo vodo 3°, v globini 30 m pa 4,7°. Na površ ju je mor j e na jh ladnejše ob severnoitalski Tabela 7. Temperatura morja pri otoku Banjolu in v Limski dragi v septembru 1963 in 1964 Table 7. Sea temperature by the Banjol island and in Lim ditch in September 1963 and September 1964 B a n j o l 0 m 15,0 m 29,0 m Datum/globina 24. sept. 1963 22,7 19,7 16,9 22. sept. 1964 21,7 19,4 — Limska draga 6 m 5,0 m 10,0 m 18,0 m Datum/globina 23. sept. 1963 22,6 22,1 20,2 18,0 10. sept. 1964 22,9 23,0 22,7 21,2 obali pr i u s t j u Piave (posta ja »D-l« = 22,0°). T e m p e r a t u r n i g rad ien t je le ob severni obali (na p rečnem preseku »A«), k a j t i t a m se t e m p e r a t u r a občutne je spremeni , med tem ko je skoro celotno ostalo področ je brez t e m p e r a t u r n e raz- like. V globini 10 m so t e m p e r a t u r n e razl ike t ako m a j h n e , da skoro ne moremo vr isa t i izoterm. Drugačna sta preseka v globini 20 in 30 m. Močna koncen t ra - ci ja izoterm v cen t ra lnem delu n a m r e č dokazu je izdatno sp remembo t e m p e r a - t u r e na m a j h n e razdal je . Področ je toplejše vode je na vzhodu, področje h lad- nejše vode j e na zahodni s t rani . Izoterme v spodn j ih p las teh bi se dalo do neke mere razložiti s splošno c i rkulac i jo sev. J a d r a n a , m e d t e m ko bo vzrok za skoro idealno izo termi jo v gornj i , 10 m debeli plasti , t r eba iskat i drugod. Mogoče je močan ve te r premeša l površ insko plast in jo na ta način »termično homogeni - ziral«, za k a r pa meteorološki pos ta j i Koper in Trs t ne govorita. Mogoče je bil v iha r le na odpr tem m o r j u ( p r i m e r j a j : B e r n o t , 1965). Slanost m o r j a je bi la p redvsem v zahodnem delu, na s k r a j n e m seve rnem prečnem preseku, n iž ja kot v ka te remkol i p r e h o d n e m mesecu. Na pos ta j i »A-3« se je v površ inski plast i znižala celo pod 28 %o, k a r izpr ičuje močan dotok vode iz Alp (si. 17). Ostali ve r t ika ln i prečni preseki dokazu je jo povečan dotok rek, ki se iz l ivajo v zahodnem delu severnega J a d r a n a , p r edvsem Pad. V mesecu s ep t embru se vodnatos t rek, k i se iz l ivajo v severni J a d r a n , ob iča jno zelo zniža. S e p t e m b r a 1965 je bila zaradi obilice padav in vodnatos t vel ika (tab. 8), zato se je v š i rokem pasu vzdolž I ta l i je slanost m o r j a zelo zni- žala. V t em času se je zopet močne je pojav i la »široka vel ika zas la jena reka«. Iz po teka izohalin je razvidno, da ne teče prot i Rovin ju , t emveč prot i Pu l ju . Vzrok za ta odstop ni znan. S severnega dela s redn jega J a d r a n a se širi names to ob iča jne izohaline 38 %o izohalina 3 7 0/00. Tudi tod je bilo m o r j e v s ep t embru 1965 m a n j slano, k a r se u j e m a s p re j šn imi ugotovi tvami o s p r e m i n j a n j u površ inske slanosti m o r j a ob vzhodni obali J a d r a n a v toku leta. Tabela 8. Povprečni pretoki v mesecu septembru v m3/sec Table 8. Average flux in September (in cubic meter per second) Vodotok Adiža Bren ta P a d Povpreček 1965 548 218 2630 Dolgoletni povpreček 213 61,1 937 v obdobju 1951—64 1955—64 1918—64 Zgoščenost izohalin v cen t ra lnem in j užnem delu severnega J a d r a n a kaže, do k a m je segel zas la jeva ln i učinek Pada, oz. k j e se meša ta zas la jena voda se- vernega J a d r a n a s slano vodo, ki do teka iz s r edn jega J a d r a n a . S m e r g iban ja obeh različno s lanih vodnih mas pa r azbe remo iz oblike izohal in: v s r e d n j e m delu severnega J a d r a n a teče voda pro t i vzhodu, oz. vzhodu- jugovzhodu, v juž- n e m pa prot i zahodu. Enak razpored je v globini 10 m, v e n d a r so razl ike znatno manjše . Celo v globini 20 m opažamo, p redvsem ob u s t j u Pada , še sledove »velike s ladke reke«. P r a v t a k o obliva m a n j s lana voda še obalo Severno i ta l i j anske r av - nice. V globini 30 m je sredi severnega J a d r a n a področje z bol j slano vodo (preko 38 %o). Za meseca oktober in november 1. 1965 n imamo podatkov, ke r »Argonavt« zaradi okva re g lavnega ladi j skega s t ro ja ni mogel na pot. Poda tk i o t empe ra tu r i in s lanost i so na razpolago samo še za mesec december 1965. P o t o v a n j e l ad j e »Rašica« je t r a j a l o od 13.—28. decembra 1965, venda r je na področju , ki ga obravnavamo, oprav i la mer i t ve dne 26. in 27. dec. 1965. Decembra je m o r j e že zelo ohla jeno. Tiste dni je v lada la v p re težnem delu sev. J a d r a n a homote rmi j a . Le ob zahodnem podolžnem p reseku so bi le razl ike v t e m p e r a t u r i površ inske in p r idnene vode (si. 18), venda r min imalne . K tako izrazit i homote rmi j i j e v vel iki mer i pr i spevalo slabo v reme. B u r j a in jugo sta se i zmen java l a in le malo je bilo ugodnega, mi rnega v r e m e n a oz. mor j a , da je bilo možno opravi t i mer i tve na posameznih pos ta jah . Va lovan j e je premešalo vodo, k l j u b t e m u je v območju pos ta j e »B-3« očitno zn ižan je sal ini tete (si. 19). Zarad i valov tudi p r idnena voda n ima visoke slanosti , sa j je povsod pod 28 %o. K l j u b močni premešanos t i m o r j a Pad močno zniža slanost, med tem ko zas la jevaln i učinek rek, ki ima jo svoja u s t j a med Trs tom in Bene tkami , n i opa- Tabela 9. Povprečni pretoki v mesecu decembru v m3/sec Table 9. Average flux in December (in cubic meter per second) Vodotok Adiža Bren ta P a d Povpreček 1965 125 42,1 1150 Dolgoletni povpreček 185 80,5 1970 v obdobju 1961—64 1955—64 1918—64 zen. Izohaline potekajo zato v glavnem v meridionalni smeri in se le ob delti Pada nekoliko izbočijo. Slanost površinske vode je v normalnih razmerah ob itali janski obali n a j - manjša v decembru (S c a c c i n i , 1956; S c a c c ' n i - C i t a d e l l i , 1956, 1957, 1962). V našem pr imeru pa je zaradi zmanjšanega dotoka rečne vode v sev. J a d r a n (v dec. 1965), bila slanost površinske vode višja. V globini 10 m je še rahlo zaznaven »zametek velike zaslajene morske re- ke«, medtem ko v nas lednj ih dveh nivojih (20 in 30 m) ni več razlik v slanosti. Od srednjega Jad rana sega na obravnavano področje jezik malo bolj slane vode. V splošnem ugotavljamo, da so vse spremembe salinitete severnega J ad rana odvisne od vodnatosti rek, ki se van j izlivajo ter od splošne cirkulacije vode v tem delu Jadrana . 3. ZAKLJUČKI Iz razporeda t empera tu re in slanosti mor j a je možno ugotavljat i morske tokove. Na severnem J a d r a n u imamo ob vsej i tal i janski obali močen dotok sladke vode, medtem ko je dotok sladke vode ob obali Istre zanemarl j ivo m a j - hen. Skupna množina vode, ki jo dova ja jo vodotoki v severni J ad ran med us t jem Pada in Ancono je komaj 6 % povprečne letne množice Pada, zato je učinek teh vodotokov na s topnjo zaslajenosti mor j a v tem predelu Jad rana zelo ma jhen (M. S c a c c i n i - C i c a t e l l i , 1956). Večji so vodotoki v severni J a d r a n med Trstom in delto Pada. Skupni povprečni letni pretok Adiže in Brente znaša 296 m3/sec, ka r je 20 % povprečne letne množine Pada. Ce pred- postavimo, da vodotoki med Trstom in delto Pada dovaja jo v mor je povprečno 200 m3/sec vode, potem se zviša skupni dotok vode na ca. 500 m3/sec, kar je 34 % povprečne letne množine vode, ki jo v istem času dovede Pad. Ce upošte- vamo še množino vode, ki priteče iz Istre, se odstotek nekoliko spremeni. Po- vprečni letni pretoki znašajo: za Rižano 5,0 m3/sec, za Dragonjo 1,6 m3/sec. Po Soči priteče v mor j e povprečno ca. 118m3/sec (podatki Hidrometerolo- škega zavoda SRS), po Mirni 17,5 m3/sec (No ž i n a , 1973). Po naštetih vodo- tokih priteče torej okoli 142 m3/sec sladke vode. Ce priš tejemo še množino vode, ki se izliva v sev. J a d r a n u med us t jem Soče in delto Pada (ca. 500 m3/sec), se v časovni enoti izlije v mor j e še 642 m3/sec, kar je 43 % one množine vode, ki jo v istem času dovede v severni J ad ran Pad. S t empera tu rami smo š i r jen je vode Pada lahko zasledovali le tedaj, ko je med rečno in morsko vodo bila zaznavna t empera tu rna razlika. Metoda ugo- t av l j an j a smeri morskega toka na osnovi podatkov o saliniteti je v našem pr i - meru uporabnejša, saj skozi vse leto ne odpove. Podatke, dobljene po obeh metodah, smo vgradili v že obstoječo shemo cir- kulaci je vode severnega Jadrana . Cim dospe voda Pada v morje, pride do n jene dilatacije. Zato se ji zmanjša hitrost. Razlivanje rečne vode ni pahljačasto, temveč zaradi morskega toka in Corriolisove sile nekoliko deformirano. Zato glavnina vode ne teče proti vzhodu, temveč proti jugovzhodu, kar razberemo iz izolinij t empera tu re in slanosti, ki so nekoliko odklonjene (razpotegnjene prot i jugovzhodu). Podoben primer, oziroma razpred izohalin nava ja K r i i m - m e 1 (1907) za področje ob izlivu Konga v Atlantik. Tamka j so izohaline zaradi dominantnega Benguelskega toka razvlečene proti severu. Ce za zaključek vnesemo na ustrezni kar t i črte, ki tečejo od ust ja Pada proti točki maksimalnega izbočenja izolinij proti vzhodu, dobimo sliki, ki ju preds tavl ja ta kar t i št. 20 in 21. Po eni in drugi metodi je šop rezul tant zgoščen v pasu med prečnima profi loma »B« in »C«. Dolžina puščice pa predstavl ja , do kam je segal na jvečj i učinek rečne vode na temperaturo in saliniteto površin- ske vode. Na osnovi tega prikaza upravičeno sklepamo, da se od us t ja Pada proti obali Is t re predvsem med Rovinjem in Pul jem, širi voda, ki jo dovaja Pad. Opisana di lataci ja in t ransgresi ja rečne vode je neposredno odvisna od vod- natosti Pada. Zato v danem primeru, zlasti kada r je Pad zelo vodnat, govorimo o močni t ransgresi j i rečne vode, morda celo o morskem toku, ki je usmer jen proti vzhodu. Točnost našega sklepa po t r ju j e tudi navedba v l i teraturi . Tako se je voda Pada pojavila pri otoku Banjolu pri Rovinju dne 20. jun i ja 1957 in dne 22. m a j a 1958. Ugotovili so jo z zmanjšano saliniteto in zmanjšano prozornostjo mor ja s Seccijevo ploščo ( M a r i n k o v i č - R o j e , 1959). G. Jer lov (1958) je zasledoval š i r jen je v Padovi vodi suspendiranih delcev. Ugotovil je, da se t rdni delci, ki j ih nosi Pad s seboj, usedajo v smeri rezul- tant (si. 20 in 21). Na jp re j se usedejo na dno večji in težji delci, naprej , proti vzhodu pa vedno drobnejši. Kasnejše raziskave sedimentov J a d r a n a o kater ih poročata v a n S t r a - t e n , 1970 in S t i p a n i č e v , 1981, povzema pa jih V u č a k , 1985, po t r ju - jejo v severnem J a d r a n u ugotovitve J e r 1 o v a. Naša ugotovitev, da teče od ust ja Pada proti Rovinju pli tev površinski mor- ski tok, čigar voda je m a n j slana od okoliške vode (zato smo ga pre je nazvali tudi »velika morska reka« ali »velika sladka reka«), se dobro u jema z na jno- vejšimi ugotovitvami V u č a k a , 1985, ki nava ja v disertacij i : »Karta rezidual- nih tokov jasno kaže, da voda reke Po n a d a l j u j e svoj tok od ust ja proti vzhodu. Ta tok pa se pred istrsko obalo razdvaja in severno formira ciklonalno cirkula- cijo, a južno anticiklonalno cirkulacijo, ki je nasprotna t rendu s t ru janja .« Površina BENETKE globina 10m BENETKE PIRAN PIRAN PULA globina 20m BENETKE globina 30m BENETKE J > TRST PIRAN PIRAN SI. 20. Rezultante smeri gibanja vode Pada v letu 1965 — ugotovljene na osnovi razporeda temperature površinske vode. Fig. 20. The resultants of direction of moving of the water f rom the river Pad (Po) in the year of 1965 established on the base of the disposition of the temperature of the surface water. SI. 21. Rezultante smeri g ibanja vode Pada v letu 1965 — ugotovljene na osnovi razporeda salinitete v površinski plasti. Fig. 21. The resultants of direction of mowing of the water f rom the river Pad (Po) in the year of 1965 established on the base of the disposition of the salinity of the surface water. LITERATURA A 1 f i r e v i č , S., 1965, Geologija Jadrana — Split. A n n a l i i d r o l o g i c i , 1965, 1966, Parte seconda — Ministero dei lavori publici — Servizio idrografico — Roma. A n n u a r i o , 1965, 1966, Istitutto sperimentale talassografico — Trieste. B e r i c h t e t i b e r T e r m i n f a h r t e n »Najade« 1911—1914, 1912—1915, Perma- nente internationale Kommission fiir die Erforschung der Adria — Osterr. Teil, Wien. B e r n o t , F., 1959, Temperatura mor ja pri Kopru. Geografski vestnik 31, Ljub- ljana. B e r n o t , F., 1965, Temperatura morske vode pri Trstu in Kopru. Razprave — Pa- pers V, Ljubl jana. B e r n o t , F., Ladijska opazovanja ob prehodu hladne fronte čez severni Jadran, 25.-27. februar 1965. Razprave — Papers VI, Ljubl jana . B e r n o t , F., 1966, Ekstremne temperature mor ja pri Kopru v obdobju 1958—1965. Razprave — Papers VII, Ljubl jana. B e r n o t , F., 1967, Temperaturne razmere severnega Jadrana v letu 1965. Geografski vestnik 38, Ljubl jana. B e r n o t , F., 1967, Prispevek k spoznavanju temperature morja ob slovenski obali. Razprave — Papers IX, Ljubl jana. B o l l e t t i n o d e l l e c r o c i e r e p e r i o d i c h e , 1912—1914, Ricerche italiane eseguite dal R. Comitato talassografico (»Cicloppe« 1911—1914). Commissione internazionale permanente per lo studio dell'Adriatico, Venezia I—III. B o ž i č , E., H r s - B r e n k o , M., M a r i n k o v i č - R o j e M., N i k o l i e , M., 1963, Hidrografska opažanja na području Rovinja in Limskog kanala u 1961. i 1962. godini. Hidrografski godišnjak 1962, Split. B o ž i č , E., H r s - B r e n k o , M., M a r i n k o v i č - R o j e , M., 1965, Oceanograf- ska opažanja na području Rovinja i Limskog kanala u 1963. i 1964. godini. Hidro- grafski godišnjak 1964, Split. C h r o m o v , S. P., 1942, Einleitung in die synoptische Wetteranalyse, Wien. D u p 1 a n č i č , Č., 1959, O ra jon i ran ju Jadranskog mora za zaštitu pomorstva. Vi- jesti pomorske meteorološke službe — Pomorski odjel Hidrometeorološkog zavoda NRH u Splitu, br. 1, leto V., Split. H a n n , J., 1901, Lehrbuch der Meteorologie, Leipzig. J e r l o v , G., 1958, Distribution of suspendet material in the Adriatic sea. Arch. Oceanogr. Limnol XI, Venezia. K r u m m e 1, O., 1907, Handbuch der Ozeanographie, Stuttgart. L u k s c h , J., 1897, Wissenschaftliche See-Expeditionen Osterreich-Ungarns in der Adria, im Mittellandischen und im Rothen Meere. Mitteilungen des naturwissen- schaftlichen Klubs II, Rijeka. M a r i n k o v i č - R o j e , M., 1959, Oceanografska istraživanja na području Rovinja i u Limskom kanalu. Hidrografski godišnjak, 1958, Split. M a r i n k o v i č - R o j e , M., N i k o l i č . M . , 1961, Oceanografska istraživanja na po- dručju Rovinja in Limskog kanala 1959—1961. godine. Hidrografski godišnjak 1960, Split. M a r i n k o v i č , M., 1958, Terminska hidrografska zapažanja kod Rovinja (1955— 1957). Thalassia Jugoslavica, vol. I, No. 6, 10, Zagreb. M e 1 i k , A., 1949, Jugoslavija. Ljubl jana. N o ž i n a , I., 1973, Rijeke sjevernog Jadrana i nj ihov ut jecaj na fizičke osobine mora. Magisterski rad, Beograd. R o g 1 i č , J., 1962, Reljef naše obale. Pomorski zbornik, I., Zagreb. R o u c h , J., 1948, Traite d'oceanographie physique III. Les mouvements de la mer, Pariš. S c a c c i n i , M., 1956, Le variazioni della salinita delle acque costiere dell'Adriatico a Fano in rapporto col defluso del Po e di altri f iumini minori. Bollettino di pešca, pisciocultura e idrobiologia, Anno XXXI, Vol. X, fasc. 2, Roma. S c a c c i n i - C i c a t e l l i , M., 1957, La temperatura e la salinita nelle acque super- ficiali del 'Adriatico a Fano dal 1951 al 1956. Note del laboratorio di biologia ma- rina di Fano, Vol. I., No. 10, Bologna. S c a c c i n i - C i c a t e l l i , M., 1962, Studio delle variazioni di salinita delle acque costiere adriat iche a Fano in rapporto con le portate deli Po. Note del Labora- torio di biologia marina di Fano, Vol. I, No. 15, Bologna. S m i r č i č , A., 1985, Površinski valovi otvorenog Jadrana uzrokovani vjetrom u vidu prirodnogeografskih svojstava — Disertacija. Univerza E. Kardelja, Ljubl jana. S t i p a n i č e v , D. 1981, Mer Adriatique. Carte des sediments recents, Annex (E) D, FAO Ficheries Raport, No. 233, Second technical Consultation on Stock Asses- ment in the Adriatic, Ancona. S t r a a t e n , L. M. J. U. van, 1970, Holocen and Late — Pleistocene sedimentation in the Adriatic Sea. Geol. Rdsch., 60/1, Stuttgart. T e s i č , M., 1963, Naučnoistraživačka oceanografska delatnost u Jadranskom moru. Hidrografski godišnjak 1963, Split. V a t o v a , A., 1929, Sui minimi termici verificati nell'Alto Adriatico nel febbraio e nel maržo 1929 e loro effetti sul ittiofauna. Mem. CLVII., Com. tal. it. No. 15, Venezia. V a t o v a , A., 1933, Osservazioni sul regime termoalino delPAdriatico presso Ro- vigno nel 1930—1931, Not. Ist. Biol., Rovigno, N. 9, Venezia. V e r c e 11 i , F., 1937, I Mari Italiani. Terre e nazioni, Milano. V u č a k , Z., 1965, Istraživanje s t ruja pomoču boca plovaka. Hidrografski godišnjak, 1964, Split. V u č a k , Z., 1985, S t ru jan je u sjevernom Jadranu u vidu uzroka i posljedica. Diser- tacija, Univerza E. Kardelja, Ljubl jana. V u č e t i č , T., 1963, Upotreba zooplanktonskih organizama kao indikatora vodenih masa ili tipova voda. Hidrografski godišnjak, 1962, Split. W o 1 f , J., L u k s c h , J., 1875, Vorexpedition mit dem Dampfboote »Nautilus« langs der Ostkiiste des Adriatischen Meeres, Sommer 1874, Rijeka. W o l f , J., L u k s c h , J.. 1878, Physikalische Untersuchungen im Quarnero, IV. Be- richt. Quarnerofaren mit den Dampfern »Deli« und »Nautilus« in verkchiedenen Jahreszeiten von 1875 bis 1877, Rijeka. W o l f , j . , L u k s c h , J., 1877, Physikalische Untersuchungen in der Adria, Wien. TEMPERATURE AND SALINITY OF THE NORTH ADRIATIC IN DEPENDENCE ON THE INFLUX OF RIVER WATER S u m m a r y The Institution for the research of the sea situated in Portorož organised nine oceanographic cruisiades in the region of North Adriatic in the year of 1965. The author, who participated in the cruisiades in Feruary and in December, pu t the data of sea temperature and salinity in corresponding vertical profiles of temperature and salinity and corresponding maps of isotherms and isohalines. On the most of the vertical profiles and maps the influence of the flow of the river water is observed, mainly the Po (Pad) water . The river water with the specific height smaller than the sea water is slowly mixing with the sea water. The velocity of moving of the river water and the step of mixing of it are dependent upon the quanti ty of the inflowing water. In time, when the difference between the temperature of the sea and the river water is big, the dilatation and moving of this water towards SE is nicelly observed. This method is not usefull in čase of isothermy between river and salt water. De- tecing the dilation of the river water and its progressive mixing with salt water on a base of changes of salinity is usefull through the whole year. On some profiles (vertical and horizontal) and corresponding charts of isotherms and isohalines where these lines are maximally curved we can see how fa r the river water reached. The river water moves like a shallow stream f rom the delta of the river Pad towards Rovinj which it reaches in 72 hours. The water from the river Po (Pad) was detected near Rovinj because of increased disturbance and lower salinity of the sea water. The other authors ( J e r l o v , S m i r č i č - V u č a k ) discovered the direction of dilatation of the Po (Pad) water on the base of the sediments. This is nearly the same direction as the one in the maps of the resultants. The effect of the riwer water which flows into the North Adriatic between Trieste and the delta of the river Po (Pad) is neglected because of small quantities of the river water. With new and more f requent measurements it will be necessary to investigate the dilatation of the river water into the North Adriatic more exactly. The water from the river Pad pollute the Istrian coast.