Poštnina plačana v gotovini.
16. štev.
V Ljubljani, 21. aprila 1923.
Posamezna štev. Din. 1.
Leto V.
NARODNO-SOCIJftUSTIČNI TEDNIK
Naročnina: 4 Dk, m Inozemstvo 6 Din. na mesec. Izhaja ob sobotsb.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št. 7. — Telefon št. 77.
Delavci, delavke!
Delodajalci, podjetniki so napovedali na celi črti ofenzivo proti zakonu o zaščiti delavcev. Ta ofenziva zavzema v zadnjem času take mere, da mora delavstvo strnjenih in edinih vrst zaklicati: Stoj!
Nasprotno pa je res, da je bila delavska zaščita v posameznih pokrajinah potom naredb deželnih vlad boljša, naprednejša, potrebam in zahtevam delavstva bolj odgovarjajoča. Zato pomeni uzakonjenje teh naredb za delavstvo nekaterih pokrajin poslabšanje njihovih socijalno-političnih pravic. Tud to se je seveda izvršilo brez zaslišanja delavskih organizacij, brez upoštevanja delavskih zahtev.
Vendar pa je delavstvo, zavedajoč se skrajne reakcionarnosti jugoslovanskega kapitalističnega razreda, zakon o zaščiti delavcev sprejelo, toda obenem zahtevalo, da se mora zakon o zaščiti delavcev takoj in v polnem obsegu izvesti.
Delodajalcem je bil seveda	tudi ta poslabšani zakon še premalo	slab. In, ker jim ni uspelo,	da bi zakon o zaščiti delavcev sploh ne bil razglašen,
so vsaj	upali, da se ne bo uveljavil	in izvedel. Prepričani pa so bili, da	bo uveljavljen kvečjemu	le v onih točkah, ki jemljejo delavstvu že pridobljene
in priborjene pravice.
Delavstvo se je postavilo na tla zakona, delodajalci pa kriče sedaj o svojem ogroženem stališču.
Zakon o zaščiti delavcev	predvideva namreč v svojih določilih	precej pravilnikov, ki naj	omogočijo in realizirajo izvedbo zakona. Delavstvo je
zahtevalo	in še zahteva, da morajo	biti v skladu z zakonom. Le v tem	slučaju bo priznavalo pravilnike, izdelane po ministrstvu za socijalno politiko.
Tej naravni zahtevi nasproti pa zahtevajo delodajalci, da mora ministrstvo za socijalno politiko s pravilniki zaščititi delodajalske, ne pa delojemalskih, delavčevih interesov.
Delavci, delavke!
Delodajalci se bore v strnjenih vrstah, močnih organizacijah.
Delavstvo mora torej z dvojno silo braniti 2e itak malenkostne in neznatne socijalno - politične pridobitve. Napadajočo fronto kapitala bo strla le enotna fronta dela!
Delavci, delavke! Protestirajte na skupnih shodih proti nakanam kapitalistov, terjajte svoje pravice, izpolnitev svojih zahtev!
Jugoslovanska strokovna zveza.	Narodno-socijalna zveza.
Strokovna komisija za Slovenijo.	Zveza neodvisnih strokovnih organizacij.
Bratje m sestre!
i
Izvršuje sklep ustanovnega glavnega zbora JNSM, ki sc je vršil dne 26. novembra 1922 v Trbovljah, sklicuje podpisani izvrševalni odbor {. kongres jugoslovanske narodno-socialistične mladine, ki se bo vršil dne 20. maja t. 1. v Ljubljani.
Niti pol leta ni preteklo, odkar srno položili temelj svoji organizaciji. Uspehi te kratke dobe pa pričajo, da je naša osnova trdna in da je ideja postala evangelij naše proletarske mladine. Niso vplivale na nas posledice vojne, ki so demoralizirale široke vrste naroda. Niso nas motile zapreke, ki nam jih je stavila na pot buržoazija, ki ni imela in nima smisla za naš mladi pokret. Proti sovraštvu srno postavili ljubezen, proti mate-rijaliziriu idealizem in proti osebnemu egoizmu — bratstvo.
Naš prvi kongres naj bo slika našega dela, zrcalo naše ideje, obenem pa protest proti obstoječemu družabnemu redu, ki ovira prost kulturni in socijalni razvoj naše delavske mladine.
Bratje in sestre! Prihitite na kongres polnoštevilno, da skupno z bratsko čehoslovaško proletarsko mladino, ki se udeleži kongresa s številno delegacijo, stavimo svoje zahteve do človeške družbe, manifestiramo za svoje ideale in da položimo temelje zvezi slovanske socijalistične mladine.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1923.
Osrednji izvrševalni odbor jugoslovanske narodno-socijalistične mladine
v Ljubljani.
Branimir Kozinc 1. r. predsednik.
Ivan Deržič:
Stare metode.
V	pondeljek sc je sestal novoizvoljeni parlament. Radiča s svojimi poslanci ni bilo v parlament, temveč je ostal doma v Zagrebu. Na nedeljskem shodit je imel velik govor, iz katerega je izzvenelo, da radikalna stranka ni sprejela njegovih predlogov .in da radi tega za enkrat še ne gre v Beograd. Kriza je poostrena in zamotanai, kakor še ni bila od ttjedinjenja sem.
Parlament sam je na prvi seji nudil žalostno sliko. Izvolilo se je začasno predsedništvo, ter prečital dopis predsednika vlade g. Pasica, da je podal demisijo. Nato so se seje odgodile do sestave nove vlade. Parlament se ni mogel povspeti do svojega pravega cilja. Nerazumljivo ie, zakaj se ni izvolil verifikacijski odbor, ki mora overiti poslanske mandate. Izgleda, da se parlament ne zaveda svojega dostojanstva
—	ostal bo pač samo glasovalni instrument vsakokratne vlade. Sedanja kriza lahko traja nekaj tednov in šele potem se izvoli verifikacijski odbor. Ce se torej kriza primeroma hitro konča, ni pred koncem mesca maja računati na redno parlamentarno delo.
Pa pustimo taka in enaka razglabljanja! Jedro cele naše notranje politike
Rajko Sedej 1. r. tajnik.
tvori spor. Volitve so nam dale točno opredelitev za- in proti vidovdanski ustavi. Radič je imel pogajanja s Korošcem in Spahom in je stvoril revizi-jonistični blok. Radikalna stranka, ki je imela volilno vlado v svojih rokah, je neobvezno pričela razgovore z revizijonisti. O poteku in uspehu teh razgovorov ni mogoče objektivno govoriti, ker dosedaj še ni nobena stran objavila vsaj približno snov, o kateri se je razpravljalo. Molčali so radikali — ofici-jelno; molčali pa so tudi revizijonisti. Neodgovorno strankarsko časopisje pa je napadalo z desne in leve. Beograjski listi, ki podpirajo ali pa so podpirani od radikalcev: Tribuna, Balkan in Vreme so vehementno pisali proti Hrvatom in Slovencem in grozili z amputacijo. Hrvatski in tudi slovenski revizijoni-stični listi pa so odgovarjali tudi brez vsake pameti. Demokratsko časopisje je »strumno«, da rabim ta državotvorni izraz, zasledovalo vso to polemiko in z novim ognjem propagiralo svoje centralistične ideje in dokazovalo, da je samo z demokratsko koncepcijo mogoče rešiti državo.
Strast in medsebojna jeza slavita triumfe v našem notranjem sporu, kakor še nikoli. Gotovo je, da je radikalna stranka zelo ojačila svojo opozicijo *n se ne bo dala odstraniti od vlade. Ce
tudi sedaj demokrati prorokujejo samim sebi neko volilno vlogo, to na stvari nič ne izpremeni. Radikali še za dolgo let ostanejo vodilna stranka med Srbi. Na drugi strani pa je položaj enak pri Hrvatih in Slovencih. Radič in Korošec sta dobila še večji odstotek glasov in ga tudi precej let obdržita. Govori se, da bo srbsko kmetsko ljudstvo dalj časa zdržalo državnopravni spor, kakor hrvatsko in slovensko. Ti proroki utemeljujejo to svojo tezo s tem, da srbski kmet vodi že preko 100 let politiko in da je politično bolj izšolan in tudi vztrajnejši.
Ima ta trditev precej zase, vendar po mojem mišljenju ne more imeti odločilnega pomena. V politiki odloča pač pri vseh narodih gospodarski interes in pa trezen račun. In če iz tega vidika presojamo položaj, pridemo samo do enega zaključka: da bo državnopravni spor gospodarsko neizmerno škodil vsemu našemu delovnemu ljudstvu, izčrpal vse njegove moči do skrajnosti in ga v razvoju vrgel za dolga desetletja nazaj. Navsezadnje pa bo potem le moralo priti do sporazuma, ki ga bomo vsi zelo drago plačali.
Že v ustavni borbi smo povsod povdarjali, da radi dejstva, ker Radič noče v ustavotvorno skupščino, ne sme trpeti hrvatsko delovno ljudstvo. A kaj so storili naši vladni organi? Prikrojili so tako ustavine določbe, da direktno izzivajo odpor hrvatskega naroda. Država se je razdelila na take oblasti, da človek res ne ve, ali je bila merodajna samo strankarska strast ali pa tudi plemenska zloba. Da je na podlagi takih dejstev imel gospod Radič lahko delo med hrvatskim kmetskim ljudstvom, je pač umevno. Zgodilo se je še več. Hrvatska napredna inteligenca, je sprejela Radičev diktat. In tukaj bi se bili le morali vprašati resni vladni možje, kako da je prišlo do tega. Ce bi bili to storili, bi najbrže bil danes Radič v Beogradu. Vendar ni verjetno, da bi se vsa ta napredna hrvatska inteligenca bila uklonila Radičevemu »čovječan-stvu« brez vsakega resnega razmišljanja! Vendar ne more nihče resno trditi, da je dr. Polič ali dr. Lorkovič proti-državen element itd!
Ce torej z našega narodno-socijali-stičnega stališča presojamo položaj, moramo priti samo do zaključka, da meščanske stranke nočejo sporazuma, ampak hočejo delovnemu ljudstvu ok-
troirati svojo voljo in svoje politične ter gospodarske korupcije. Denar in zopet denar je glavno. Dokler pa v državi ni notranjega političnega sporazuma in enotnosti, tako dolgo ljudstvo1 ni zmožno za aktivno kontrolo nad državnim gospodarstvom. Ta čas je mogoče raznim »žlahtam« in konzorcijem izrabljati žulje jugoslovanskega delovnega ljudstva v to, da zbirajo kapital zase in svoje prijatelje. To je glavno načelo i radikalov, i demokratov. Revizijonisti imajo v tej točki to dobro, da niso bili v vladi in odklanjajo vsako odgovornost.
Ustavna borba se nadaljuje. Žalostno je dejstvo, da v tej borbi nima jugoslovansko delovno ljudstvo nobenega vpliva in seveda radi tega tudi največ trpi. Naše delo v bodočnosti mora biti usmerjeno v tem pravcu, da pripomoremo z vzgojo od spodaj širokim delovnim krogom do vpliva pri vodstvu države. Četudi se ta proces vrši desetletja, nas to ne sme prestrašiti, saj gre za naše jugoslovansko delovno ljudstvo, kil vendar mora priti do one veljave v lastni zemlji in v lastni državi, ki mu pritiče po njegovem številu in njegovem delu.
Politične vesti.
Vladna kriza.
Pašič je podal ostavko celokupnega kabineta, kar znači, da ima politični položaj trdno v svojih rokah. Krona kliče sedaj k sebi vodilne srbijanske politike, da ji poročajo o položaju, ki je nastal po razgovorih radikalov z Radičem. Slednji je prošlo nedeljo govoril na javnem shodu, pri čemur ni kazal nikake popustljivosti, kar je beograjske kroge, ki še niso navajeni Radičeve demagogije, zelo razdražilo. No, mi ga poznamo bolje. Radič je poleg Pribi-čeviča kljub svoji vihravi taktiki pro-gramatično najkonsekventnejši politik v Jugoslaviji in moti se. kdor misli, da ne ve, kaj da hoče. Njemu so dobra vsa sredstva za dosego enega samega cilja, ki ga tekom poprevratnih let ni menjal: kmečka hrvatska republika v okvirju federativno urejene Jugoslavije. Dasi bi demokrati silno želeli, da bi krona poverila sestavo nove vlade njim, je nedvoumno, da se to ne bo zgodilo in da bo novo vlado sestavljal najbrže zopet ovaj Pašič. Ni verjetno, da bi prišlo do radikaJno-demokratske koalicije, dasi napenja Pribičevič, kate*
rega ideja enega naroda v vsej državi je doživela popolen polom, vse moči, da bi koncentriral nacijonalne elemente. Pri tem misli seveda na teror, ki se je že pričel z napadom nacijonalnili mladinov na bosanske poslance v Zemunu. Odločitev v politični situaciji pade najbrže že prihodnji teden. Prišlo bo do sporazuma med Pašičem in Radičem, Korošcem ter Spahom ali pa se bo skupščina razpustila in se razpisale ponovne volitve.
Nasilje ali amputacija.
Radikalni listi so našli sedaj lek za ozdravljenje naših notranjepolitičnih razmer. Ta lek je nasilje, če pa bi se izkazalo, da tudi Pašič ne bi mogel dolgo sedeti na bajonetih, bi pa Hrvatsko in Slovenijo enostavno odrezali. Oboje je seveda nesmisel in žalostno spričevalo za srbske radikalne žurnaliste. Naj si vendar stavijo vsaj enkrat vprašanje, kaj bi bilo po amputaciji s Srbijo. Ali mislijo, da bi Bolgarska in Madžarska gledali nanjo, kakor gledajo sedaj na veliko Jugoslavijo? Mi menimo, da ne in da bi bila amputacija Srbiji baš tako, če ne še bolj v škodo, kakor Hr-vatski in Sloveniji.
Med bratci. Sledečo moralno črtico iz časa volitev prinaša zadnja številka »Našega doma« pod naslovom: Demokratski kandidat Štefan Kuhar je ilait pred volitvami stopil v radikalno stranko!
»Na dan volitev, dne 18. marca 1923 so po Prekmurju trosili male letake, na katerih ie g. Štefan Kuhar, sreski kandidat demokratske stranke sporočil volilcem, da je vstopil v radikalno .stranko in kjer ie pozival volilce, naj glasujejo za radikalno stranko, naj torej krogljic ne vržejo v prvo, ampak v poslednjo Skrinjico. Istočasno pa so v Prekmurju zlasti na vseh voliščih veliki z roko napisani plakati s podpisom’ Štefana Kuharja naznanjali volilcem, da je gori navedene letake brez privolitve Kuharjeve dal natisniti g. Benko v namenu, da volilce odvrne od Kuharja, to je, od demokratske stranke. Na tem plakatu imenuje Kiihar Benkov© početje: »Veliko tolvajiio (lopovstvo) Benka.« Javnost ni mogla računati, kaj naj to pomeni. Splošno se je obsojalo tak volilni manever radikalne stranke in' pristaši demokratske stranke so bili besni na g. Benka in radikalce. Njih besnost pa je takoj popustila, ko je gospod Benko sporočil, da ima v rokah pismeno izjavo g. Kuharja, da izstopi iz demokratske stranke in stopi v radikalno. Toda javnosti je ostalo vseeno še neznano, kaj in koliko je resnice na tej trditvi, kajti gospod Kiihar se napram članom demokratske stranke v Murski Soboti ni hotel izjaviti, kako je s to zadevo. Zato so si sami izzvali jasen odgovor na vprašanje, ali je g. Kiihar tik pred volitvami- res uskočil iz demokratskega tabora ali ne. Napravili so to takole: Gospod Rožič je pri neki priliki v družbi očital' g. notarju Kodru (oba gospoda sta člana JDS), da si je demokratska stranka »lepega« (čednega) kandidata izbrala, (namreč g. Štefana KUharja), ki se je prodal radikalcem. Gospod Koder ga je zavrnil: »To ni res«, nakar mu je gospod Rožič odgovoril: »Če ti to trdiš (namreč, da se ni prodal), potem lažeš«! Zaradi očitanja, da laže, je naperil g. Koder proti g. Rožiču zasebno obtožbo zaradi razža-ljenja časti. V torek, dne 10- t. m. se je vršila pri okrajnem sodišču v Murski Soboti pred sodnikom g- drjem Makom razprava proti g. Rožiču. G. Rožič je nastopil dokaz resnice, da se je demokratski sreski kandidat za okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava, dne 17. marca 1923, torej 1 dan pred volitvami prodal radikalni stranki za večjo svoto denarja. Ta dokaz se mu je posrečil. Kot priča zaslišani Štefan Kiihar je priznal, da je res, dne 17. marca 1923 oficijelno stopil v radikalno stranko in da je g- Benka pooblastil, da sme izdati letak z njegovim podpisom in sporočil volilcem, da je on (Kiihar) demokratsko stranko zapustil in prestopil v radikalno. Na vprašanje, koliko je za to dobil denarja od radikane stranke, g- Kiihar ni hotel odgovoriti, češ, da bi mu to, ako se Izve, povzročilo sramoto in škodo. Z ozirom na to, je sodišče g. Kuharja odvezalo od dolžnosti odgovoriti na to vprašanje. Kot priči zaslišana g. Benko (bivši sreski kandidat radikalne stranke) in gospod Cvetko, Benkov agitator sta izpovedala v istem smislu. Tudi onadva nista hotela odgovoriti na vprašanje, koliko denarja je prejel g. Kuhar za prestop v radikalno stranko, češ, da bi jima odgovor na to vprašanje utegnil povzročiti sramoto in
škodo. Tudi nju je sodišče odvezalo dolžnosti odgovora na to vprašanje. Ker je bilo s tem dovolj dokazano, da se je demokratski kandidat g. Kiihar res bil prodal radikalcem je g. notar Koder umaknil obtožbo proti g. Rožiču.
Pri volitvah, dne 18. marca je letak, ki ga je g. Benko izdal v Kuharjevem imenu in z njegovim podpisom v resnici povzročil neko zmedo med pristaši demo--kratske stranke v Prekmurju. Verjetno je, da jih vsled tega letaka par stotin ali morda kakih 1000 volilcev ni glasovalo za demokratsko stranko, ampak za kako drugo. Izključeno torej ni, da je demokratska stranka vslfcd uskoštva g. Kuharja izgubila kakih 1000 glasov, ki bi bili ravno zadostovali, da dobi stranka količnik in torej dobi eden mandat. Nemogoče ni, da je g. dr. Kukovec propade! le, ker se je g. Kiihar v zadnjem trenutku prodal- Demokrati so dobili v celem okrožju 5169 glasov, dočim so računali na 2—3000 glasov. Količnik je znašal 6094. Manjkalo je torej demokratski stranki do količnika le 925 glasov.
Gotovo je, da se bo sedaj demokratska stranka trudila doseči, da se vsaj v Prekmurju razpišejo nove volitve. Za g. Kuharja pa utegne njegov korak imeti še eno neprijetno stran, namreč to, da bo načelstvo JDS morda zahtevalo od njega, da ji vrne tisto znatno vsoto denarja, katero mu je bila izročila za to, da kandidira in agitira za demokratsko stranko. Sicer pa je za g. Kuharja umesten samo eden nasvet, namreč ta, da se čimprej umakne iz političnega življenja. Morala slovenskega naroda takih ljudi ne prenese. Gospod Kiihar je v Sloveniji menda prvi kandidat, in upajmo, da je bil tudi poslednji kandidat v Sloveniji in v Prekmurju, ki je zaradi denarja tik pred volitvami preskočil v nasprotni tabor. Za silo pa je on svoj madež opral s tem, da je vsaj pred sodiščem odkritosrčno priznal svoje dejanje.«
»Jutrova »ljubezen in usmiljenje« do stradajočih državnih uslužbencev!
Ta teden je baje neki uslužbenec poštne direkcije v Ljubljani pri delu, vsled splošne oslabelosti, onemogel ter se zgrudil. Pravijo, da je to posledica pomanjkanja in stradanja, kar bi drastično dokazovalo žalostne okolnosti, v katerih žive državni nameščenci — Prepričani smo, da je nešteto takih sotrpinov, ki si ne vedo več pomoči. Na velem, sestradanem obrazu jim bereš skrb, kako naj prežive svojce in sebe. Ne vedo se kam obrniti, žive brez upanja in zaupanja. Apatični so in z bojaznijo v srcu se vprašujejo, kaj bo? Vse to je gola resnica, saj nam je znano, saj čutimo to tudi mi! Vprašanje je, kdo je temu kriv? — Nihče noče biti kriv! Pa vendar je odgovor tako jedno-staven: »Vsi, ki so bili doslej na vladi, ki je kot delodajalka rezala državnim uslužbencem kruh!« — Da, vsi ti so krivi, ker jim je bil državni nameščenec najzadnji v koledarju. Vsi tisti so prošnje državnih nameščencev po odpomoči kratkomalo metali v koš. Vsi tisti so onim poklicanim faktorjem — narodnim predstavnikom, ki so v resnici zahtevali pomoči, zapirali vrata in jim obračali hrbet, in danes? — Danes kažejo ti krivci drzno čelo ter si upajo v svojih listih kazati »ljubezen in usmiljenje« do državnega nameščenca. Danes zahtevajo na videz zanj pomoči, medtem ko jim je svoj čas, ko bi bili to storili z lahkoto, niso hoteli dati, niso pokazali niti najmanjše resne volje za to, in jim niti enkrat ni padlo na misel, nastopiti energično ter beograjski porodici pokazati svojo resnost — izzvati v prid državnemu nameščencu, če treba, tudi vladno krizo. — Ne, tega ti ljudje niso storili! Danes pa pograbijo v svojem »Jutru« vse, da bi s tem zakrili svojo preteklost. Nadevajo si na obraz krinko socijalne pravičnosti, hlinijo delo za materijelno odpomoč državnim nameščencem ter vračajo krivdo na svoje njih vredne vladne tovariše — radikale. Na drugi strani pa komaj čakajo, da bi z njimi zopet stopili v vlado in pričeli z nadaljevanjem znanega doblčkanosnega posla. Žalostno je, da jih nekateri državni nameščenci še dto danes niso spoznali. Žalostno je pa tudi, da mora biti baš ta oslabeli poštni uslužbenec povod za tako žalostne ugotovitve. — To smo dolžni javno povedati, našim demokratom pa za vselej prepovedati izrabljati bedo javnih nameščencev v svoje strankarske, samopašne namene!
Svetovni pregied.
FRANCOSKO-NEMŠKI SPOR.
Še vedno zre ves svet na francosko-nemški spor, ker konsolidacija evropskega gospodarskega življenja ni mogoča .preje, predno se ne reši to vprašanje. Toda kakor vse kaže, se ne bo še rešilo tako kmalu, ker za enkrat še ne popušča nobena stran. Tako je francoski ministrski predsednik Poincare o priliki neke slavnosti v Duncerque izjavil. da so se Francozi prepričali, da bi Nemci lahko pošiljali premog v Francijo, samo če bi bili hoteli, ker so sedaj uravnali svoje gospodarstvo tako, da lahko izhajajo tudi trez premoga iz Poruhrja. Francija da sicer ne misli uničiti Nemčije, toda hoče, da Nemčija izpolni svoje obveznosti in s tem omogoči obnovo opustošenih pokrajin v severni Franciji. Nemčija bo zaman čakala na omahljivost Francije. — V imenu sedanje nemške vlade je govoril o reparacijskem vprašanju v berlinskem parlamentu nemški zunanji minister dr. Rosenberg, ki je dejal, da so Francozi z okupacijo Poruhrja ohromili središče nemškega gospodarstva, spravili v nered vse nemške finančne in gospodarske razmere in onemogočili reden promet. Plačilna moč Nemčije se je s tem zmanjšala in ne zvečala. Po njegovem mnenju gre sedaj za to, da se ugotovi, koliko da Nemčija zmore plačati in to delo bi morala izvršiti nestrankarska strokovna komisija, v kateri bi bili enakopravno zastopani Nemci in Francozi. Pod temi pogoji bi bila nemška vlada pripravljena potom mednarodnega posojila preskrbeti si potrebni kapital, katerega večji del bi takoj izročila Franciji ali zaveznikom, n&kar bi se moralo zasedeno ozemlje od Francozov izprazniti.
Pred novo nemško vlado.
Merodajni nemški gospodarski in politični činitelji pa ne odobravajo več nepopustljivega stališča sedanje Cuno-ve vlade, ker so uvideli, da s svojim odporom napram Franciji škodujejo največ le Nemčiji. Sedanji nemški vladi so vsled tega šteti dnevi. Nova vlada bo koalicijska in bo združila zastopnike »Volkspartei« in sooijalnih demokratov. Novo vlado bo sestavil najbrže nekdanji zunanji minister von Kardoff. Od dosedanjih ministrov ostane v vladi samo notranji minister Hermes, ki ima pripravljen nov reparacijski načrt. Nova vlada se pripravlja pod dojmom popolne brezuspešnosti nemškega odpora proti verseilleskemu miru in zasedbi Poruhrja. Po vsem bo nova vlada priznala reparacijsko dolžnost. Nemški na-cijonalisti pa se nočejo pridružiti temu stališču in se pripravljajo na Še ostrejše hujskanje proti Francozom. Možnost državljanske vojne je na obzorju. V vsakem slučaju bodo bodoči dnevi v Nemčiji zelo nemirni.
ITALIJA.
Na zadnjem svojem kongresu je sprejela italijanska klerikalna stranka (Partito Popolare Italiano) resolucijo, v kateri zahteva ali dostojno sodelovanje z Mussolinijem pri varovanju svojega lastnega programa, ali pa popolno svobodo nastopanja. Vsled tega so sklenili desničarji, ki so na kongresu propadli napram generalnemu strankinemu tajniku Donu Sturzu ustanoviti novo katoliško stranko, katero so na-zvali »Unione Nazionale«. Ta nova stranka proglaša v svoji resoluciji, da hoče sodelovati z Mussolinijem.
Vladna kriza v Italiji.
Vsled zgoraj omenjene resolucije je Mussolini požval klerikalne ministre na sestanek, na katerem jim je izjavil, da se zahvaljuje za njihovo sodelovanje. Popolari (klerikalci) so povdarili, da se turinski kongres nikakor ni izrekel proti sodelovanju s fašisti, toda ta izjava Mussolinija ni zadovoljila. Kakor vse kaže, bo skušal Mussolini ojačiti desno krilo klerikalne stranke in ga privesti do premoči v stranki, ali pa bo klerikalno stranko razdvojil. V Donu Sturzu je dobil nevarnega nasprotnika in fašizem bo morda šele sedaj pričel v Italiji prestajati svojo glavno preizkušnjo.
BLIŽNJI VZHOD.
Zavezniške velesile so pristale na turški predlog, da se 23. aprila zopet prične konferenca v Lausanne, katere naloga bo, končnoveljavno rešiti vsa vprašanja, tikajoča se bližnjega vzho-
da. Razprave bodo bolj tehničnega značaja in vsled tega ne vlada za to drugo lausannsko konferenco ono zanimanje, kot je vladalo za prvo.
Poročila z dežele.
Iz Novega mesta smo prejeli: V petek, dne 13. t. m. sc je vršil v tukajšnjem Narodnem domu dobro obiskan sestanek vseh javnih nameščencev, železničarjev in upokojencev. Kot glavni govornik je nastopil naš vrli tovariš g. Korošec iz Ljubljane, ki je žel za svoja vsestransko stvarna izvajanja burno odobravanje. K besedi sta se oglasila tovariša gg. Uderman in Mrak, ki sta temperamentno zastopala težnje nameščencev in upokojencev ter pozivala navzoče k skupnemu pozitivnemu delu. Konstatiralo se je popolno soglasje in solidarnost. Ob splošnem odobravanju je bil soglasno sprejet od tovariša g. Udermana predlagani apel, ki se glasi:
Zborujoči javni nameščenci, železničarji in upokojenci, zbrani na sestanku v Narodnem domu \ Novem mestu, dne 19. aprila 1923 smo po vsestranskem prevdarku prišli soglasno do naslednjega sklepa:
Hočemo popolno združenje vseli javnih nameščencev, železničarjev in upokojencev v eno nerazdružljivo silo. da si skupno poiščemo z vsemi razpoložljivimi državljanskimi sredstvi naše pravice in eksistenco. To je naš poslednji klic vsem merodajnim činiteljem!
Zahtevamo, od združenega akcijskega odbora v Ljubljani, da stori svojo stanovsko dolžnost, ter nas vodi do popolne zmage, mi pa mu sveto obljubljamo dati na razpolago vse svoje živ-ljenske sile!
Istotako se je z odobravanjem vzel na znanje dopis društva drž. nameščencev in upokojencev iz Murske Sobote.
Tovariši, naprej po začrtani poti in zmagala bo pravica!
Maribor. (Mesečni sestanek kraj. organizacije.) Preteklo sobote je priredila naša krajevna organizacija članski sestanek, na katerem je poročal tovariš Brandner o sklepih stranke glede našega nadaljnjega delovanja. Razvila se je obširna in stvarna debata, ki je dokazovala velik interes naših tovarišev za bodočnost narodnega socijalizma. Ugotovilo se je, da dejstvo, ker smo pri volitvah nazadovali, še ni nikak dokaz, da ideja narodnega socijalizma ni zdrava; nasprotno, bodočnost bo pokazala, da je naš spas samo v narodnem soci-jalizmu! Sklenilo’ se je prirejati redne mesečno sestanke, h katerim imajo dostop člani naše krajevne organizacije. Na teh sestankih se bo najprej podalo poročilo o delovanju krajevne organizacije tekom mesca, nato pa se bo razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih. Iri sicer se bodo taki sestanki vršili1 vsako zadnjo soboto v mescu v prostorih strankinega tajništva, Grajski trg št. 1. Prihodnji sestanek se vrši v soboto, dne 28. aprila ob 8. uri zvečer.
Iz stranke.
Naš strankin zbor. V smislu sklepa osrednjega izvrševalnega odbora se vrši na binkoštni pondeljek, dne 21. aprila III. redni strankin zbor narodno-soeijalistične stranke v Ljubljani, ki mu bodo prisostvovali tudi zastopniki bratske Čehoslovaške na-rodno-socijalistične stranke. Dnevni red objavimo v prihodnji številki »Nove Pravde«-Opozarjamo, da morajo biti predlogi za strankin zbor pismeno predloženi načelstvu stranke.
Proslava 1. maja. Kakor vsako leto, tako bo naša stranka tudi letos proslavila delavski praznik 1. maj. Letošnji 1. mai naj bo podučen, ker je proletarijat doživel pri zadnjih volitvah poraz. Treba bo delavstvu dokazati, da je njegova rešitev le v solidarnosti vseh zatiranih in zapostavljenih. Odbori krajevnih organizacij naj vrše potrebne' predpriprave. V krajih, kjer obstojajo strankine krajevne organizacije in podružnice Narodno-socijalne zveze ozir. tudi nar. soc. mladinske organizacije, se naj prireditev vrši skupno.
Opozorilo. Naše tovariše, ki so naročeni na zagrebško »Slobodrco Tribuno«, za katero se je v naših vrstah svoj čas agitiralo, opozarjamo, da je ta list prešel' v tabor buržuazile; Pri volitvah le podpiral kandidature nasprotnikov proti našemu kandidatu tov. dr. Politeu.
Strokovni vestnik. Mladinski vestnik.
1.	maj. Še en dober teden nas loči od ua.-ega praznika, katerega moramo kar naj-
dostojneje proslaviti. Zato ponovno opozar-jamo vse podružnice Narodno • sociialne zveze, da že pravočasno mislijo na to. Zjutraj naj se povsod vrše delavski shodi in popoldne ljudske veselice v korist naše organizacije. Zahtevajte takoj govornika od centrale, če ga potrebujete. Obvezno pa je za vse podružnice, da 1. maj praznujejo. Delavci! Praznujte dostojno edini svoj praznik!
Delegatsko zborovanje NSZ v Zagorju.
V	nedeljo, dne 6. maja t. 1. sevrši ob 9, uri dopoldne v Zagorju redno letno zborovanje delegatov Narodno - socijalne zveze v Zagorju, na kar še enkrat opozarjamo vse podružnice in člane NSZ. Vabila in tozadevne okrožnice so že odposlane vsem našim podružnicam in jih samo opozarjamo, da se striktno ravnajo po navodilih v okrožnici. Naj ne bo podružnice, ki ne bi poslala svojih zastopnikov-delegatov. Tovarišl-delavci! 6. maja moramo pokazati, da se zavedamo v kakšnem težkem položaju živi danes delavstvo in da hočemo potom strokovnih organizacij vsaj delno odpraviti delavsko bedo. Zato veljaj klic: 6. maja vsi narodno zavedni delavci v Zagorje!
Št. Pavel - Prebold. V soboto se je vršilo pri nas protestno zborovanje, ki je pokazalo, da so našč vrste trdne in zavedne in da bodo vsikdar solidarno nastopile v skupnih delavskih akcijah. 1. maj proslavimo letos kar najlepše. Zjutraj se vrši delavska maša, potem se vrši javen delavski shod na prostem, popoldne se bo vršilo zborovanje mladine in velika ljudska veselica.
Delavski pokret proti oienzlvi kapitala.
Protestni shodi NSZ so se vršili v soboto, dne 14. t. m. v Št. Pavlu in Litiji. V Št. Pavlu sta se vršila dva shoda skupno z JSZ. Oba sta bila polnoštevilno obiskana. Poročala sta za NSZ strokovni tajnik Kravos, za JSZ njen tajnik Gajšek. V Litiji se je vršil shod popoldne ob treh. Predsedoval je shodu tovariš Kristan, referiral pa tovariš Juvan iz Ljubljane. Na vseh treh shodih so bile soglasno sprejete sledeče resolucije: »Zborovalci - delavci zbrani na protestnem shodu v soboto, dne 14 aprila 1923 so najodločneje pripravljeni braniti svoja prava, ki so jih zadobili potom zakona o zaščiti delavcev: zato zahtevajo, da se ta zakon takoj in v polnem obsegu izvede. Zbrano delavstvo tudi najodločneje zahteva, da morajo novo se snujoči pravilniki k zakonu o zaščiti delavcev biti v skladu z zakonom. Ministrstvo za socijalno politiko mora s pravilniki zaščititi delojemalce, ne ,pa delodajalcev. Končno pozdravljajo zborovalci skupen nastop strokovnih organizacij v zaščito delavskih interesov In se izrekajo za solidaren nastop.
Zahtevajte nai list v fseb iavDih lokalih. kavarnah, gostilnab, brivnitab
»Mladost« priTedi v nedeljo, dne 22. t. m. pešizlet v Škofljico. Zbirališče ob eni popoldne na Sv. Jakoba trgu. V slučaju slabega vremena se izlet ne vrši. Načelnik.
»Bratstvo« v Šiški priredi v soboto, dne 21. t. m. svojo prvo čajanko v prid mladinskemu kongresu ob 8. uri zvečer v hotelu »Bellevue«. Vsi prijatelji mladine dobrodošli!
Izjava: Podpisani člani izobraževalnega društva »Bratstvo« v Zagorju ob Savi naznanjajo rudniškim in steklarskim delavcem, da niso člani »Orjune«: Ivan Keršnik, steklarna; Alfonz Keršnik in Vinko Drolc, oba v elektr. centrali; Ivan Bostič, žel. strugar; Franc Bazelj, urarski pom.
Popravek:	Izobraževalno društvo
»Bratstvo« v Zagorju sporoča, da se je vršila v št. 14. »Nove Pravde« pod »Mla-dinisklmi vestmi« omenjena predstava v Litiji pod režijo brata Klemenška ne Drnovška.
Zastopstvo JNSM. V nedeljo, 15. t. m-
je zborovalo v Narodnem domu zastopstvo jugosl. _ nar. soc. mladine. Izvzemši Maribora, Šoštanja in Zirov so bile zastopane na zboru vse organizacije. Razpravljalo se je o notranjem delu v organizacijah, o tiskovnih zadevah ter o referatih za kongres, ki so se odobrili v zmislu predloga zboro-valnega odseka.
»Bratstvo« v	Celju je iineio	dne 12.
t.	m. v društvenih	prostorih občni	zbor, na
katerem se je izvolil nov odbor. Predsednik je br. Majerič.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
Tedenske novice.
II.	Veliki sejm	v Zagrebu- Od	22. aprila
do	1. maja t. 1. se	vrši H. vzorčni	velesejm
v Zagrebu. Vsi posetniki iinajo na vseh železnicah v obeh smereh polovično vožnjo. Za prenočišča skrbi »Društvo za promet stranaca v Zagrebu«, ter sprejema prijave, ki se pošiljajo na naslov »Tourist office Zagreb« — telefon 42. Na vsa druga vprašanja odgovarjajo brezplačno zastopniki, ter velesejinski urad: Zagrebački zbor, Zagreb — telefon 22—10.
Zavedni tovariši in tovarišice, upoštevajte! Oni trgovci in obrtniki, ki ne inseri-rajo v našem listu, naj ne računajo na vas kot odjemalce! — Zavedajte se tega in izvajajte najstrožje sledeče načelo: »Ml moramo in smemo kupovati in naročati edino le pri onih trgovcih In obrtnikih, ki nam izkazujejo naklonjenost s tem, da podpirajo z inserati naš list, »Novo Pravdo«.
—	Kdor ne da svojega oglasa objaviti v »Novi Pravdi«, ta nam ni naklonjen, ter mu je vseeno, ali pridemo k njemu kupovat in naročat ali ne. — Zato tem gospodom našega denarja ne smemo vsiljevati!«
Odbor za prenos leta 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bi v. 17. pp. je razposlal nabiralne
pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov. Iz dosedanjih uspehov ugotavlja odbor dejstvo, da so se naši prošnji v obilni meri odzvali mali ljudje, predvsem delavci in uradniki. Pogrešamo odzivov večjih industrijskih, trgovskih in denarnih zavodov in bogatejših posameznikov. Dovoljujemo si s tem ponovno opozoriti na veliki pomen programa omenjenega odbora in prosimo, da slovenska javnost z živim zanimanjem pokaže, da ni pozabila strašnih dni bojev za našo svobodo. Prispevke je pošiljati na naslov: Odbor za prenos leta 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov biv. 17. pp. v Ljubljani.
Aškerčev spomenik. (IX. izkaz prispevkov, od 1. februarja do 31. marca 1923.) 300 Din: uradništvo »Jadranske banke« v Ljubljani namesto venca na grob matere svojega kolege g. Janka Košenine; po 100 Din: gosp. major Mirko S. Cvahte, komandir pripravi), šole V. žandarm. brigade na Fužinah, zbirka ondotnega moštva; Južnoštajerska hranilnica v Celju; Okrajna posojilnica in hranilnica v Škofji Loki; 10 Din: gospodična Mira Straussova v Ljubljani. Skupaj 610 Din. Doslej nabrana celokupna vsota 12.140.75 Din. — Blagajnik: dr. V. Kisovec.
Člani vseh strokovnih organizacij železničarjev in javnih nameščencev so imeli 13. t. m. sestanek v Ljudskem domu v Ljubljani z dnevnim redom: Dosedanje in bodoče delovanje akcijskega odbora javnih nameščencev. Vsi govorniki in polnoštevilno udeleženo članstvo je bilo soglasno v tem, da je treba povsem enotnega nastopa vseh drž. nameščencev brez izjeme. — Res je, kar je povdaril sodrug Zorga z besedami: Državnim nastavljencein in sploh delavcem tako dolgo ne bo šlo bulic, dokler ne bodo tako organizirani. Ja bodo na klic »Proletarijat vetr!« takoj brez izjeme vsi na cesti. — Sklenilo se je, da ostane akcijski odbor v permanenci ter najprej pojasni akcijo tovarišem po celi kraljevini, zlasti v »prečanskih« delih, potem pa nastopi z zadnjim sredstvom.
Ustanovni občni zbor »IVlojmir«. V soboto, dne 21. t. m. ob 20. uri se vrši v restavraciji »Maribor« ustanovni občni zbor kreditne in stavbene zadruge »Mojmir«. Olasovalno pravico imajo samo oni, ki so do otvoritve občnega zbora postali zadružniki in so poleg vpisnine (25 Din) vplačali najmanj prvi obrok deleža (50—70 Din). Kot zadružniki postanejo lahko tudi podjetja, društva, sploh tudi juridične osebe. Do pondeljka je bilo že 21 zadružnikov z vplačanimi deleži. Zanimanje za zadrugo je tudi izven Maribora po celi Sloveniji tako, da prihajajo dnevno na zadrugo vprašanja glede pristopa. Ta razveseljiv pojav utegne Mariboru prinesti v tej zadrugi centralno organizacijo takih zadrug. Ta občni zbor bo najpomembnejši ne le za usodo zadruge nego tudi za gradbeno bodočnost Maribora. Bodoče načelstvo prevzame nase najtežje, pa tudi častno breme. Ono postavi temelj, na katerem bodo na-
sledniki lahko gradili. Tega važnega dogodka naj bi se zavedala tudi vsa naša industrija, sploh vsa podjetja, ki vsled občutne denarne krize ne morejo za svoje nastavljence graditi stanovanja, lahko pa jim pomagajo potom zadruge. Z ustanovitvijo zadruge bo oživela tudi industrija sama in bo posredno vživala obresti, ker neposredno pomaga zadrugi, svojim uslužbencem in — sebi. Za zadrugo je posebno zanimanje med Juž. železničarji in je pričakovati, da se občnega zbora udeleži tudi delegat železniške uprave.
Priporočamo našim ljubljanskim čitate-Ijem gostilno pri »Težaku«, Sv. Jakoba trg št. 5. Glejte tudi današnji oglas.
Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik »KARO-čevljev«, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157.
Gospodarstvo.
Koliko |e vreden dinar?
Prejšnji Ta teden] teden "dinarjev]
100 švic. frankov	stane	1805'—	1820'—
100 franc, frankov	„	650'—	660'—
100 laških lir	„	487-50	488-—
100 čeških kron	„	292—	293-—
100 nemških mark	„	0-468	0'49
100 poljskih mark	,,	0-25	0.26
100 avstrijskih kron	„	0'139	0-14
100 ogrskih kron	,,	2'25	2-30
100 bolg. levov	„	73-59	74-98
100 dolarjev	„	9800-—	9800-—
100 angl. funtov	„	45500-—	46450-—
Razpredelnico čitajte tako: Aho hočete kupiti na pr. 100 švic. frankov morate dati zanje ta teden 1805 dinarjev, prejšnji teden pa je stalo 100 švic. frankov 1820 dinarjev.
Curiška borza.
18. aprila 11. aprila švicarskih frankov 100 dinarjev	je	stalo	5.60	5.45
100 franc, frankov	„	36.70	37.—
100 laških lir	„	27.25	27 20
100 čeških krOn	„	16.42	16.33
100 nemških mark	„	0.026	0.026
100 poljskih „	„	0.013	0.014
100 avstrijskih kron	„	0.0077	0.0077
100 ogrskih „	„	0.12	0.125
100 bolg. levov	„	4.10	4.12
100 dolarjev	„	553.—	547.—
100 angl. funtov „	2572	—	2547.—
LISTNICA UPRAVE.
Kdor še ni obnovil naročnine za II.
četrtletje ali vsaj za tekoči mesec, naj to stori takoj, ker bomo sicer vsakomur z zadnjim aprilom ustavili list.
THE HEX Go., Ljubljana
Gradišče 10. • Telefon št. Z68jirt.
Kopirni stroji ..VILHELMA".
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
»Moje besede si v vsem potrdila, ljuba Wolly. Ravnotako si mu dolžna hvaležnost tot jaz sama, in trdno sem uverjena, da te )o celo izpustil na svobodo.«
»Prosta da bodem? Ah, Bessy, potem bi se mogla celo vrniti k staršem!«
»No, in ne bi ničesar izdala?«
»Ne!« zatrjuje Molly Gordon, »tega ne bi storila, niti bčsedica ne pride iz mojih ist, celo v tem sučaju ne, ako ne bi bila prisegla. Nisem nehvaležna, posebno sedaj ne, ko vem, da ti, ljuba Bess.v, ostaneš tu. Preje bi se dala usmrtiti, kot da bi se izvedelo, kje sem se nahajala ves ta čas!«
Bessy nagradi trdno In neomajno voljo Izražajoče besede s prijateljskim, ljubezni polnim objemom, toda Molly nadaljuje žalostno:
»Vendar ne upam nikoli več uživati prostost. Saj mi ne more zaupati! O, nikdar ne, svojih staršev ne bom nikoli več videla!«
Solze zaduše njen glas.
Bessy hoče svojo prijateljico bodriti in jo v njeni tugi tolažiti, ko se namah od-pro vrata. Obe deklici se začudeno ozreta, kdo ju moti v njenem razgovoru.
Pred njima stoji mlad mož visoke postave. Njegov prijazen in umen obraz napravi na deklici takoj prijeten vtis. Kodrasti lasje obdajajo njegovo visoko ček). Izpod Cela gleda dvoje ntjavlh oči,'sicer drzno, a
vendar prijazno. Male brke mu krase gornjo ustnico.
Mladi mož obstane sredi sobe. Z neprikritim občudovanjem upira svoj pogled v Bessy, ki dozdevno tega ne opazi. Bessy spozna mladega moža takoj. On je tisti, ki je odnesel njeno pismo Jaku in ki jo je privedel v zagonetno hišo.
»Prosim oproščenja, če motim. Prihajam po nalogu posestnika te hiše in prosim, gospodična Wilkes, da blagovolite iti z menoj.«
Prestrašena ga pogleda Molly.
»Ne bojte se, gospodična,« jo potolaži Dik prijazno. »Gospodična Wilkes se kmalu vrne!«
Deklici se poljubita, potem odide Bessy z mladim možem, ki j! spoštljivo odpre vrata.
Bessy obstane na hodniku, ter nekoliko začudeno vpraša:
»Kam greva?«
Dik pokaže na bližnja vrata?
»Prosim, gospodična, vstopite skozi ta vrata, in bodite brez skrbi, pred menoj se vam ni treba nič bati!«
»Če bi se bala, bi ne bila prišla v to hišo. Tajinstvenega moža, ki je nekoč prizanesel mojemu življenju, sem spoznala kot moža poštenjaka In sem se mu rade-volje stavila na razpolago.«
Po teh besedah vstopi v 90bo, dočim ji Dik sledi ter čaka, da se Bessy vsede. On sam obstane pred njo. Potem jo mirno in jasno nagovori:
»Gospodična Wilkes, izjavili ste, da hočete mojemu gospodarju služiti, kajneda?«
Bessy v potrdilo nalahno nagne svojo očarujočo glavico. Ko opazi, kako ljubko jo mladi mož gleda v oči, nehote zardi.
»Naš poglavar, tako ga hočem sedaj nazivati, me je določil za spremljevalca pri njegovih posetih v londonskih krogih. In on je tudi odločil, da ga vi, gospodična podpirate pri njegovih podvzetjlh. Naš poglavar je dalje odločil, da naju uvede v odlične londonske družbe. Najin poset bo obstojal samo v tem, da zasledujeva delovanje gotovih oseb, katere nama bo on označil, ga obveščava o vsem, kar opaziva. Seveda ni izključeno, da bova morala s tistimi od poglavarja označenimi osebami stopiti v ožje stike, da bova mogla dognati vse, kar želi najin poglavar vedeti. Hočete vse to storiti, gospodična?«
»Da, prav rada,« odgovori Bessy, ne da bi se pomišljala.
»To me veseli,« odvrne Dik. »V nekaj dneh bova že uvedena v družbo, ki se zbira v hiši polkovnika Mac Donnella. Zato je pa neobhodno potrebno, da nastopiva pod drugimi imeni. Moj predlog je, da se« — mladi mož zardi kot neizkušena deklica — »predstaviva družbi v hiši polkovnika kot —■ brat in sestra.«
Bessy se dražestno smehlja. Kljub svoji mladosti je imela že mnogo izkušenj in takoj uvidi, da se ji mladega moža ni treba prav nič batL Poleg tega je pa njegova odkritosrčnost in iskrenost napravila nanjo prav globok utis, k čemur ni malo pripomogla njegova srčna olika in splošna izobraženost.
»Toda midva si nisva prav nič podobna, gospod — —« odvrne sfcoro nagajivo.
»Imenujte me za sedaj Marsden. Pod tem imenom, gospodična, bova odslej nastopala v družbi. Izdajati se bova morala za zelo bogata plemiča z dežele, ker sicer ne najdeva vstopa v salone odličnih družb.« Bessy se še vedno smehlja.
»Ker si nisva prav nič podobna naju vendar nihče ne more smatrati kot brata in sestro.«
Dik postaja osupnjen in se nahaja v nemali zadregi. Končno reče jecljaje: »Gospodična, prav odkrito vam hočem povedati, da je imel naš poglavar prav iste pomisleke kot vi. Bil je mnenja da bi mogla v družbi nastopati kot — mož in žena —, na kar sem odvrnil, da na to najbrže ne
boste pristali, ker--------------
Beseda mu zastane v ustih. — Očarljiv obraz njegove tovarišice je žarel kot žrja-vica Se nikdar se ni zdela DIku nobena ženska tako zapeljivo lepa Moral se je naravnost brzdati, da ni dal svojemu občudovanju glasno duška
Naenkrat se dvigne Bessy s svojega sedeža in mu ponudi roko.
»Gospod Marsden, vi ste mož poštenjak. In ker je najin nastop v družbi vendarle samo —« to besedo izpregovori s posebnim naglasom »navidezen, sem pripravljena, da na zunaj veljam za vašo soprogo-« Dik stisne ponujano mu roko, katero udano poljublja, kot bi stala pred njim sama kraljica.
»Saj nisem nikaka odHčna dama« se smehlja Bessy In mu nalahko odtegne roko.
»Toda hočem vas tako visoko čislati, kot to zasluži odlična dama.«
»Pogovoriva se sedaj o najinih ulogah. Kako ste si vse zamislili?«
»O, to je prav enostavno, gospodična. Določene večere bova odšla iz te hiše pri
Bessy zopet zardi.
»To me veseli« odvrne Dik. »V nekaj vratih zadaj skozi dvorišče. Na ulici naju bo čakal voz. S tem se odpeljeva v hišo, kjer se ima sniti istega večera odlična družba.«
»In če naju vprašajo, kje stanujeva?«
»Tedaj imenujeva kot najino bivališče mak> vito v londonskem predmestju, ki je istotako last najinega poglavarja in neznanec Marsden je vpisan kot njen lastnik. Sicer se pa more zgoditi, da bova morala tupatam koga sprejeti v tej vili.«
Bessy se divi mojstrskemu načrtu.
»Ah, ta zagonetni mož ima moč, o kateri se mi niti sanjalo ni!«
»Še mnogo bolj boste strmeli, gospodična. Ko boste že dalje časa tu, boste izvedeli še za vse kaj drugega. Toda povrniva se zopet k najinemu ravnokar prekinjenemu pogovoru. Do nadaljnega se po vsakem najinem obisku vsak večer vrneva v to poslopje.«
»Dobro, in kaj naj poizveva v tistih boljših krogih? Ali je že gotova oseba določena kot predmet najinega poizvedovanja?«
»Tega še ne vem, gospodična. Poju-tranjem zvečer napraviva prvi tak obisk. Do tedaj izvem še vse podrobnosti pri najinem poglavarju.«
Bessy upre svoje oči z nenavadnim pogledom v svojega druga. Končno vendarle izpregovori:
»Če bova tako med seboj občevala, se bo pač vsakdo čudil in neverjetno zmaja) z glavo. Nazivljate me z gospodično, dočim naj jaz vendar nastopam kot vaša soproga. To ho takoj vzbudilo pozornost. V kolikor dopuščajo moje skromne moči hočem vse storiti, da izkažem možu, ki je tako velikodušno prizanesel mojemu življenju, svojo hvaležnost. Zato morava svoji vtogi že radi vnanje oblike vestno izvesti. Midva sva torej zakonska dvojica Marsden, kajne?«
»Da, gospodična!«
»Bessv je moje krstno ime« odvrne deklica nagajivo, »kako smem nazivati... tebe?«
»Edvard ...« jeclja Dik.
»Torej Edvard in Bessy. Vedno morava imeti pred očmi vlogo, ki jo imava igrati v tistih krogih, in se morava že danes vaditi, da se ji do dobra priučiva. In vaši poštenosti morem brezpogojno zaupati, kajne?«
»Da!	Nihče naj se ne	drzne	vas —
tebe le z	dlhljajem dotakniti	in tudi	sam se
boni tako obnašal, na to prisegam pri vsem, kar mi je sveto in drago!«
Čudovito! Bessy, ki je	bila pred nekaj	dnevi	še zelo nesrečna,	ker Ji	mož s
Jcrinko ni hotel vračati njene naklonjenosti, je imela sedaj občutek, da je to čustvo skoroda izginilo iz njenega srca.
— Ali se njeno ljubeče srce nagiblje k Edvardu? —
0 tem noče premišljati- — Ne, sedaj ne, pozneje!
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Odgovorni urednik Anton Brandner.
,«• ••••••	••••••	tMMIMMH
ČRNO VINO
liter po 28 K čez ulico
ter vsak petek sveie ribe nudi
gostilna pri .Težaku*
Sv. Jakoba trg St. &.
Za obilni poiet »e priporoča 115
IVANKA VIDMAR, gostilničarka.
že 23 lot v vseh deželah proizkušena, hvaljena in pril jubl jena so prava Elza-lcpota pospešujoča sredstva lekarnarja Foller.
H' »V
Eiza-obrazna pomada
zanesljivo varstvo proti solčnim pegam, solčni opeklini, lisam, hrapavi koži odstrani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kože. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev.
Elza-liiijno mlečno milo
najmilejše in najfinejše milo lepoto! Ideal vseh mil! Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega duha 4 velike kose s pakovanjem in poštnino 35 din.
Elza-pomada za rast las
krepi kožo na glavi, zabranjuje, izpadanje, lomljenje in cepljenje las prhut in prerano osivelost i.t. d. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25. dinarjev
En pokus zadostuje, da tudi vi rečete:
Iščita v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller.
Različno: Lilij no mleko 6 dinarjev; brkomaz 3 dinarje; najfinejši Hega-puder Dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 15 dinarjev; najfinejši zobni prašek „Hega‘‘ v patent-dozah 10 dinarjev; puder za dame v vrečicah 2 dinarja; zobni prašek v škatljah 3 dinarje, v vrečicah po 2 dinarja;
| sachet (dišava) za perilo 3 dinarje; šampon za laso 2 dinarja; rumenilo za obraz 12 pisem 12 dinarjev; najfinejše parfeme od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev, Elza-katranovo milo 5 dinarjev. Za različne predmete so pako-vanie in poštnino posebe računa.
Na te cene se računa že 5°/0 doplatka, Naročilna pisma adresirati;
Lekarnar E. V. FELLER, STMtR BOlUa
Eizatrg št. 357, Hrvatsko.
•MMMMMtMNMMtMHMUttMiMMHM
j JOSIP PETELINC I
Ljubljana. Sv. Petra nasip 7	;
t (blizu frančiškanskega mostu). 37 S j Kravate, srajce, palice, potrebščine za S • šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje. J
IVAN J6LAČIN, Ljubljana
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe
Tvrdka ustanovljena leta 1&M. Solidna in točna postrežba.
BI
■■■■■■■■■■■■■■■■a
[ Tone Malgaj
74
Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 6.
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda J tis., Liljana
Pisarna: Emonska cesta 8. telef. Interurb. 313. Tovarna: Erjavčeva cesta 2, nasproti dramskega gledališča. Telefon interurb. 294. Najmodernejša in največja tovarna moških dečjih in fantovskih oblačil.
77 aar Konkurenčne cene.
dobro in zapomnite si, da kupite radi velikanskega nakupa direktno iz naj večjih svetovnih tovarn sukno, volno, cefir, platno, hlačevino, robce, ter sploh vso ma-_ nufakturno robo najccneje v vele-
I	trgovini
R. STERMECKI, CELJE.
Cenik zastonj. Cenik zastonj.^
Gradbeno podjetje
Ing. OlIRit) in OBIIE.
Ljubljana, Bohoričeva 20.
ica m (oiiinii
y LGiiu r.z.zoj.
Pisarna: CEUE, Aleksandrova ul. A.
Najvlije obrestovanje Vlos na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilno vlogo vezane na daljše odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak_delavnik od 8. do 12. hi od~2. do 6^ ure popoldne."
MBnHiaUlRaauniminilUHIEMBBBBHIIIIHBIUUIB
Pozor!
Pozor!
NaSvečja Izbira damskih svilenih klobukov in slamnikov, najnovejil modeli. Žalni klobuki vedno v zalogi
v modnem|saIonu
Ida Škof - Wanek
naslednice
LJUBLJANA	Pod	Trančo	St.|2
Poleg icleznega mosta.
Predelava in preoblikovanje slamnikov ter klobukov. Točna postrežba!	Priznano	solidne	cene!
IB
B
B
n
9
O
B
S
8
a
a
a
a
a
a
a
a
a
s
a ausasHn auBRaaaaB aaBBBBBa bibbobbbb BBaaaaBB bbbebbbb bbbbbb bb b
eeese®®»®i
m
9
te
r
\m
e
e
m
tm z
d. d.
===== v Ljubljani	—
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, Sentlaniki in trboveliski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora *VsXoo£a la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov.
Prometni zavod za premag. d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva testa 15/11.
Podružnica v novem Sada (Bačka).	<1
TRGOVSKA BANICA D. D., LJUBLJANA
podružnice=~|	Šelenburgova ulica štev. 1 ■„ WW*bbm #| | ekspoziture: |
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Kapital In rezerve Dinarjev 17,500.000"—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzoiavl: TRGOVSKA.	---
Telefoni: 139,146.458.
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) 83
%
e
•ee*
■Tbji rasaN ‘čuefiqn(i »lAOivNuaa	o eii|AoBj|~ ei|s||)i|9|uoii
— -----------------  —■	^	T~	 - "