LSTO II STO? 2 DATUM 10.2.1981 PRIPRAVE NA III. KONGRES SAMOUPRAVEJALCEV JUGOSLAVIJE, za katerega je dal pobudo v zadnji novoletni poslanici tovariš Tito in ki bo od 16. do 18. junija 1981 v beograjskem centru Sava, so stekle tudi v občini Krško. Ustanovljen je koordinacijski odbor, komisije za informiranje in propagando pri DPO so pripravile izredno izdajo "Našega glasa"... / PRAZNIK KS SENOVO Še do konca februarja bodo na Senovem praznovali v spomin na tisto noč v letu 19^, ko je XIV. divizija na svojem legendarnem pohodu na Štajersko v tem rudarskem kraju izvedla nekaj borbenih akcij. )anes nanjo in na te dogodke . Pominja na Senovem več pomnikov in pridobitev. Vsem nam je še v dobrem spominu poimenovanje tamkajšnjega športno -- kulturnega doma v DOM XIV. DIVIZIJE, kakor tudi poimenovanje senovske osnovne šole po tej slavni partizanski e-noti. C.v,'-.* Letošnje praznične prireditve so se začele v začetku meseca, Svoj vrh so dosegle v soboto, 7. februarja, ko so slovesno odprli nove - razširjene proizvodne prostore Metalne -TOZD Tovarna gradbene opreme, razstavo krških likovnih amaterjev in pravniku posvetili slavnostno akademijo, združeno s počastitvijo slovenskega kulturnega nr ^nika. Razširjeni pro ri Metalne so ski temeljni o združenega del izboljšanje de z njimi bodo ž poskušali še i skem letu dose izvodne in pos (nadaljev. ¦vodni prosto-prinesli senov-rganizaciji a v prvi vrsti lovnih pogojev, e v tem letu zboljšati v lan-žene dobre pro-lovne rezultate. na 18. ctrani) NEKAJ INFORMACIJ KANDIDATOM ZA ŠTUDIJ OB DELU - stran 15 NAŠ GLAS 2 2 INDOK CENTER INDOK center občine Krško je že krepko zagazil v tretje leto svojega delovanja, ne da bi mu uspelo rešiti nekatere temeljne probleme in si zagotoviti nemoteno delo. Še vedno se pojavljajo stališča v smislu, češ: tisti, ki so ga hoteli imeti, naj tudi skrbijo zanj I Neizpodbitno dejstvo pa je, da je temelj našega samoupravnega delegatskega sistema ravno uspešno in kakovostno informiranje vseh dejavnikov v procesu odločanja.Nihče si torej informacijskega sistema in ustanov, ki se z njim ukvarjajo, ni izmislil, ampak je to del potreb naše vsakdanjosti in kot tak naj bi tudi INDOK center s svojo dejavnostjo vrasel v družbeno celoto. <"rlede na možnosti, ki jih center ima, se lahko tisti, ki r.anj skrbimo, pohvalimo z uspehi, kakršne ima le neznatno število INDOK centrov v naši republiki. Kljub tem omejenim možnostim center prejema tudi nove naloge ter širi in izpopolnjuje svojo doslej - prvotno - informacijsko dejavnost. V letošnjem letu bi radi zagotovili Čimbolj redno dvotedensko iz^lajarje skupnega delegatskega glasila "Naš glas", uredili strokovno knjižnico in poskusili dvigniti kakovostno raven informiranja v organizacijah združenega dela občine Krško. Po določilih predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja informacijske dejavnosti v občini Krško za obdobje 1981 - &5 namreč prevzema INDOK center skrb za organizacijo dodatnega izobraževanja in s tem izboljšanja doslej res žalostnega stanja pri obveščanju v OZD naše občine. Vsega tega INDOK center res ne bo mogel zagotoviti, če se bo moral nenehno otepati najosnovnejših težav: neza-gotovljene finančne varnosti in nerednega prejemanja pre-potrebnih informacij. Poudarimo naj, da tretjina predvidenih ustanoviteljev še vedno vztrajno zavrača podpis dogovora o ustanovitvi in nalogah INDOK centra v občini Krško. Vzrok je znan: otepajo se finančnih obveznosti, te pa res niso (nadalj. na 1?. strani) 1 "NAS GLAS" - skupno delegatsko glasilo občine Krško -Izdajatelj: INDOK center občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Oblikovalec: Niko Keše - Naklada: Gr. 0 izv. - Izhaja po potrebi - Tiska "tiskarna" SO Krško - Naslov uredništva: INDOK center občine Krško, CKŽ 14, 68270 Krško - Telefon: (068) 71 - 711, interna 35 - Veseli bomo vsakega vašega prispevka ali informacije! NAŠ OLAS 2 5 IN DOK CENTER 60. SEJA IZVRŠNEGA SVETA PETEK. 6. 2. 1981 DNEVNI RED: j . Predlog samoupravne..; sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Beogradske banke - Temeljne banke Ljubljana za obdobje 1981 - 1985 2. Osnutek odloka o proračunu občine Krško za leto 1981 :>. OsnuteK odloka o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju ob potoku Loka-vec in pritoku Orehovec v delu katastrskih občin Smednik, Kaka in Senuše 4. Informacija o poteku izdelave predloga programa izgradnje infrastrukturnih in drugih objektov za obdobje 1979 - 1980, ki so v neposredni zvezi z izgradnjo in obratovanjem NE Krško 5. Poročilo komisije za izdelavo predloga prekategorizacije občinskih in neka-tegoriziranih cest v lokalne kategorizirane ceste na območju občine Krško 6. Predlog programa dela izvršnega sveta skupščine občine za leto 1981 ?. Predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta dela mesta Krško 8. Predlog sklepa o pooblastitvi M - Agrokombinat Krško, TOK Kooperacija za organizacijo pripusta goved, prašičev, konj in ovac 9. Informacija o predvidenih investicijskih vlaganjih na področju gospodarstva v obdobju 1981 - 1985 10.Predlog sklepa o prenosu osnovnih sredstev na UJV, Postajo milice Krško 11.Predlog sklepa o soudeležbi pri nakupu dveh stanovanj za potrebe UJV, Postajo milice Krško 12.Predlog sklepa o določitvi povračila stroškov za prevoženi kilometer za uporabo lastnega vozila v službene namene za delavce upravnih in drugih organov SO Krško 15.1nformacija o novih cenah osnovnih vrst kruha 14. Vloga TOZD Pekarna Krško za spremembo strukture iz-peke oz. prodaje kruha l^.bstanovitev strokovne službe za opravljanje del upravnega nadzora 16.Problematika cen proizvodov tovarne celuloze in papirja in problematika poslovanja v kovinsko predelovalni industriji in gradbeništvu NAS GLAS 2 INDOK CENTER 17-Združevanje sredstev za SIS za pospeševanje kmetijstva 18.Predlog sklepa o dodelitvi finančne pornoci Krapež Viliju, Male Vodenice 7 PRORAČUN OBČINE KRŠKO ZA LETO 1981 (Iz obrazložitve!) Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 dovoljuje rast sredstev za splošno porabo s 15 L/° zaostankom za rastjo dohodka. Glede na to, da je predvidena rast dohodka v naši občini 25,1 #>, znaša dovoljena rast splošne porabe 19»6 io na lansko dovoljeno porabo. Iz navedenega izhaja, da bi sredstva iz tekočega priliva v proračunu lahko dosegla v letu 1981 preko 10 milijonov dinarjev. Ker pa so v realizaciji preteklega leta tudi sredstva, ki ne predstavljajo stalnega vira prihodkov proračuna in so le prehodnega značaja, smo osnovno realizacijo leta 1980 korigirali za 15680000 din ter dobili novo osnovo 84 615 000 din. Pri izračunu plana prihodkov pa smo ugotovili, da kljub nekaterim optimističnim predvidevanjem prihodkov, le-teh ne bomo dosegli v možni višini. Zato jih povečujemo za skupno le 16 %. Beogradska banka 81-85 Iz samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Beogradske banke - Temeljne banke Ljubljana za obdobje 1981 - 85 povzemamo nekaj podrobnosti. Načrtovano povečanje združenih sredstev v TB do leta 1^85: (Bilančna vsota) v ai, o d konec leta združena sredstva porast 1980 ( ocena) 4.500 .000 1981 1982 1985 1984 1985 5.670 7.087 8.789 10.811 15.190 1 , L, 1, 2, 170 417 702 022 2.579 skupaj 8.690 L)o leta 1985 načrtujejo v tej temeljni banki povečanje števila članic banke na okvirno 500 podpisnic sporazuma o združevanju v Beogradsko banko - TB Ljubljana. Okvirna razdelitev neto razpoložljivih sredstev bo sledeča: v mi o d 1. plasmaji družben, sektorju - kratkoročni - dolgoročni 2. krediti prebivalstvu 5. ostali plasmaji_________ skupaj 6.260 5.100 5.160 1.570 1.710 9.540 Pri dodeljevanju posojil za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov bo banka uveljavljala predvsem načelo JNAo o unij L1 5 INDOK ChNTER prednosti za tiste koristnike sredstev, katerih dejavnost temelji na pogodbenih proizvodnih odnosih z GZD. Prav tako bo banka odobravala sredstva za razvoj deficitarnih dejavnosti, vendar v skladu s poslovno politike ban, in potrditvijo razvojs te dajurnosti pri družbenopolitični skupnosti . Pri r,em pa bo canka i;.po' tevala strožja merila in kric lje kreditne sposobnosti Ustnikov teh sredstev „Čigave" bodo ceste! Komisija za izdelavo predloga prekategorizacije občinskih in nekategoriziranih cest v lokalne kategorizirane ceste na območju občine Krško je zbrala vse pobude občanov za za "povišanje" krajevnih cest v lokalne. Komisija je upoštevala tudi predlog upravnega odbora nekdanjega Cestnega sklada in na podlagi vseh zbranih podatkov, mnenj, vlog in delegatskih vprašanj skušala sestaviti predlog ožjega izbora cest, ki naj bi pridobile status lokalnih. Pri tem delu je morala komisija upoštevati tudi dejstvo, da upra-vljalcu občinskih kategoriziranih cest pomeni ta predlog novonastalo finančno obveznost. Ker finančnih zmogljivosti omenjenega upravljalca komisija ni poznala, je svoj predlog sestavila v 3 inačicah, pač glede na nujnost reševanja problematike. V prvi inačici je komisija predlagala ceste: 1. Gradec - Planina - meja SRH, 4 km, 2. Gornji Leskovec - Stranje, 4 km, 5. Srebotno - Globoko - Ovinek do priključka na kategorizirano lokalno cesto Ovinek - Plešivec - koča na Bohorju (potrebno je rešiti vzdrževanje in ostalo problematiko). Druga inačica vsebuje 2S predlaganih cest, tretja pa kar 48. 0 izdelanem predlogu so razpravljali na skupnem sestanku tudi predstavniki SKIS Krško, ki je upravljalec občinskih kategoriziranih cest, KOSTAK - delovna enota Ceste, ki je izvajalec vzdrževalnih in re-konstrukcijskih del ter predstavnik upravnega organa SO Krško. Sklepi, ki so jih udeleženci sestanka sprejeli, pa so: 1. Ker predvideva predlog novega republiškega zakona o cestah ponovno kategorizacijo občinskih cest ter bistvene novosti na področju gospodarjenja z občinskimi kategoriziranimi cestami, se predlaga, da se pred sprejetjem novega zakona ne pristopi k spremembi kategorizacije občinskih nekategoriziranih cest. 2. Zaradi nujnosti rešitve problema vzdrževanja cest Gornji Leskovec - Stranje, Gradec - Planina - meja SRH in Srebotno - Ovinek -- priključek na občinsko cesto, ki so v upravljanju (nadaljevanje na ^. str.) NAŠ GLAS 2 6 INDOK CENTER OB LOKAVGU IN OREHOVCU hidromelioracija Predvideni program hidromelioracijskih del in izkoriščanja kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah vključuje 100 ha kmetijskih in delno gozdnih zamočvirjenih zemljišč. Ta so vsa v lasti zasebnikov in so na območju ob potoku Lokavec in pritoku Orehovec v delu katastrskih občin Smednik, Raka in Senu-še. S predvideno hidromelioracijo se strinja 27 lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo skupno 58,24 % vseh površin na melioracijskem področju. S tem so dani pogoji za sprejem odloka o uvedbi tega ukrepa, saj zakon dovoljuje uvedbo odloka o izvajanju agrarnih operacij na nekem ozemlju tedaj, če se s temi ukrepi strinjajo kmetijske organizacije in kmetje, ki imajo več kot polovico površin na predlaganem območju in če poseg predlaga kmetijska zemljiška skupnost. Odlok določa dolžnosti in obveznosti lastnikov in uporabnikov melioriranih zemljišč: plačevanje uporabnine, vzdrževanje naprav, vključevanje v skupno sprejet proizvodni program, določa pa tudi, da so lastniki teh ozemelj za dobo 10 let po opravljenem posegu oproščeni plačila davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti do dela, ki odpade na dohodek z melioriranih zemljišč. Investitor del je Mercator -- Agrokombinat Krško, TOK Kooperacija, lastniki zemljišč pa prispevajo del sredstev ali pa poravnajo svoje obveznosti z odstopom dela svojega zemljišča. OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU SKLEPA O POOBLASTITVI M - AGROKOMBINAT, TOK KOOPERACIJA ZA ORGANIZACIJO PRIPUSTA GOVED, PRAŠIČEV, KONJ IN OVAC Skupščina občine je na seji zbora ZD in zbora KS dne $0, 7. 1979 sprejela odlok o načinu oplojevanja živali in o ukrepih v živinoreji na območju občine Krško. 4. člen navedenega odlok i navaja, da se smejo z organizacijo pripusta goved, prašičev, konj in ovac ukvarjati tiste organizacije združenega dela, ki jih za to pooblasti izvršni sve:; skupščine občine. M - Agrokombinat Krško, TOK Kooperacija je že do sedaj organiziral pripuščanje goved in prašičev, organizacijo pripuščanja konj in ovac pa prevzema s tem sklepom. NAS GLAS 2 7 INDOK CENTER Modernizacija cest po KS V samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti Krško so za obdobje 1901 - 1985 načrtovana naslednja investicijska vlaganja v modernizacijo cestnega omrežja na območju občine Krško: KS DOLENJA VAS: Libna. 2?90 m, v letih 1981, 1983 (glavni del) in 1985, - Dolenja vas - Pesje, 140 m, v letu 1984; KOPRIVNICA: Veliki Kamen - Lokve, 1000 m, 1982 in 1984; KOSTANJEVICA: lice, 1000 m, 1985, ostanjevica - Grad, 1100 m, 1982, - Kostanjevica - Podbočje, 2500 m, 1984; i¦;¦•} PODBOČJE: -abjak - Bočje, 2200 m, 1985, - /odbočje - Kostanjevica, 1000 m, 1983 in 1984, - Brad (vas), 362 m, 1982; iORA : ra -- Golek, 1500 m, 1982 in 1984; KS ZDOLE: Kavne - Kostanjek, 800 m, 1984; KL BRESTANICA: - Armeško - Lokve, 1000 m, 1982 in 1985; KS KRŠKO: - Pijavško (vas), 600 m, 1983, - Trška gora, 1200 m, 1985; KS "ENOVO: ~ Srebotno - Jablance, 1000 m, 1984, - Senovo - Kladje, 1400 m, 1981 in 1985; KS ROŽNO - PRESLADOL: - Brestanica - Rožno - Blan-ca, 1400 m, 1981 in 1984, - Kacian, 1000 m, 1985, - Peč, 400 m, 1985; KS VELIKI TRN: - Veliki Trn - Črešnjice, 2000 m, 1982 in 1985; KS LESKOVEC: - ulice Leskovec in Gmajna, 1500 m, 1981, 1983 in 1984; - Leskovec - Beli breg, 500 m, 1985; KS RAKA: - Raka - Zabukovje, 1000 m, 1984 in 1985; KS VELIKI PODLOG: - Mali Podlog - Veliki Podlog, 1100 m, 1982 in 1985 NAŠ GLAS 2 8 INDOK CENTER Izgradnja vodovodov Samoupravna komunalna interesna skupnost Krško predvideva v naslednjem srednjeročnem obdobju naslednja investicijska vlaganja v vodovodna omrežja na območju občine Krško: KS GORA: - Golek, okrepitev zajetja Senožete, leta 1982, - Golek, obnovitev vaškega vodnjaka, 1982 in 1983, - povezava z Goro in Cretežem, 1983, - Spodnje Dule, popravilo vaškega vodovoda, 1983 - 84, - Čretež, okrepitev pretoka od izvira do spodnjega bazena, 1984; KS KOSTANJEVICA: - rekonstrukcija vodov. Grič, Vodenice, Kočarija, 1982, - izdelava idejnega načrta za vodovod trašnega jarka, 1983, - izgradnja vodovoda Avguštine, 1983; KS PODBOČJE: - vodovod Dol. Bočje - Stari Grad - Podbočje, 3,5 km, s črpališčem in zbiralnikom, 1982, 1984; KS PODLOG: - Gržeča vas - Prusje, 800 m, 1982, - ureditev javnih vaških vodnjakov, 1982; KS LESKOVEC: - usposobitev vaških vodnjakov, 1982, - Ivandol - napeljava vodovo- da in postavitev rez. v gosp., 1982, - Nemška gora - napeljava vodovoda Loke, priključitev vodovoda na izvir, 1982, - Žadovinek - povečanje zmogljivosti, 1982, - povečanje vodovodnega omrežja Velika vas in Gorenja vas, 1983, 1984, - Veniše - napeljava vodovoda Zgornje Veniše, 1985, - Selce - obnovitev že zastarelega vodovoda, 1982; KS RAKA: - vodovod Raka - Celine, 5000 m, 1982, - vodovod Raka - Dolga Raka, 1500 m, 1983, - Raka, krajevna mreža, 1000 m, 1983, 1985; KS VELIKI TRN: - vodovod Pijana gora, povezava vodovodov, 1982, 1983, 1984, 1985; KS SENUŠE: - vodovod Dedni vrh, 1982, - vodovodno zajetje, 1983, - Rimš - Velika vas, 500 m, 1982; KS ZDOLE: - vodovod Šapole, Gornje Šapole, 3 km, 1982, - posodobitev glavnega vodo- NAŠ GLAS 2 voda Zdole, 1982; KS KRŠKO- - Stara vas - usposobitev in vključitev vodovoda, stu-denčnica pri Mokolavču,1984, - Krško: studenčnica uozalija, usposobitev enot rezervne pitne vode, 1984, •- vodovodno črpališče na lokaciji Brege, 1981 - 85, - diesel agregat v črj .i l".ču Drnovo, 1981, - dokončanje povezave ^..žitnega cevovoda Žadovinek - - Resa - Simičev breg, 1981, - krožni vod višinskega vodovoda Polšca, 1981, - zajetje izvirov pod' Libnc z navezavo na vodovod Krško, 1981, 1982, - višinski vodovod za naselje Leskovška Gmajna (2 varianti), 1983«, - vgraditev avtomatike delovanja vodovoda Krško, 1981, - rekonstrukcija vodovoda Krško ob Prešernovi cesti, 1983, - Narpelj, dnevna rezerva vode, 1984, -- Sotelsko, oskrba s pitno vodo, 1984, - Sremič, studenčnica Zakovec, rezerva pitne vode, 1985, - Krško - evidentiranje in usposobitev vseh manjših obstoječih vodovodov, 1985; KS ROŽNO - PRESLADOL: - Presladol, zaselek Zdole, 1000 m, 1982, - Presladol, Volčja jama, 500 m, 1982; KS BRESTANICA: - povečanje kapacitete vodovodnega omrežja Senovo - Brestanica, 1982, 1984, - izgradnja vodovoda od Dobrave, 1000 m, 1985, 9 ___ JNDOK CENTER - Dolenji Leskovec - izgradnja rezervoarja 25 - 30 m*. 1965, - sanacija zajetja v vasi Dobrava pod Bohorjem, rezervoar 25 - 30 m3, 1985, - Raztez, vodovodni rezervoar 40 nP, 1984, - izgradnja zajetja pri studencu pod Martinijem, 1984, - zamenjava preobremenjenih vodovodnih cevi, 1985, - Anže, izgradnja zajetja vodovoda v Grabnu, 1984, - rezervoar v Dorcu, 1981, - višinski vodovod Brestanica - Grad, 1981, 1983; KS SENOVO: - zajetje pod Jevšo, napeljava Jevša -Reštanj - Sedem, 3,5 km, 1981; KS KOPRIVNICA: - Lipni vrh, vodovod, 800 m, 1984, - Toplice, Koprivnica - pretočni rezervoar, 1984-, - Mrčna sela, Veliki Kamen, obnovitev vodovoda, 1500 m, 1984. (nadaljevanje s 5. strani) krajevnih skupnosti oziroma gozdnega gospodarstva, je potrebno zagotoviti sredstva za vzdrževanje teh cest v okviru sredstev, ki jih zagotavlja Samoupravna komunalna interesna skupnost Krško za vzdrževanje občinskih kategoriziranih cest. NAŠ" GLAS 2 10 JNDOK CENTEK Za ugodnejše dopustniško poletje Povzemamo iz zapisnika SIS za oddih in rekreacijo Krško, december 1980: Turistično naselje "Bučanje" v Nerezinah je občina Krško pričela graditi leta 1976. Glede na operativne in ekonomske možnosti SIS za oddih in rekreacijo ter vseh ostalih interesentov, članov te SIS, je obveljala ocena, da bi bila najsmiselnejša zaporedna izgradnja. Optimalen letni obseg del pa je izgradnja okrog 200 postelj v 4- mesecih. Zaradi težav v lanskem letu delovna skupina ni uspela uresničiti vseh načrtov. Ker pa jih pogodba veže na dokončanje predvidenega števila garsonjer do začetka počitniške sezone 1981, bodo zamudo lahko nadoknadili. Težave so se pojavile pri dobavi materialov in opreme, še zlasti zaradi višjih cen. Iz seznama, priloženega poročilu, je razvidno, da bodo člani skupnosti do prihodnje sezone imeli v Nerezinah 1142 rednih in 571 pomožnih ležišč. Podatki pa kažejo, da je že v sezoni 1980 bilo dnevno število gostov v naselju več kakor 1350. To dokazuje veliko prezasedenost zmogljivosti v glavni sezoni in narekuje ustrezno ukrepanje. Razen še nedograjenih 350 postelj bi bilo treba iz prvotnega nerezinske-ga programa uresničiti še: - izvedbo dostopov v morje, - ureditev prostorov za sončenje, - izdelavo in sidranje splavov, - izgradnjo glavnega pomola, - trasiranje proge za smučanje na vodi, - postavitev tobogana, - namestitev kabin za preob-lačenje, - izvedbo javne razsvetljave, - izgradnjo rekreacijskih objektov, - dograditev prireditvenega prostora, - noveliranje projektne dokumentacije, - izgradnjo igrišč za DPF1, - lokacijo in ureditev prostora za kempiranje, - lokacijo in ureditev parkirnih prostorov, - izvedbo telefonskih priključkov in - nakup ustreznega zemljišča. Nujno pa bi se bilo domeniti in pristopiti k reševanju še naslednjih vprašanj: 1. izgradnja druge aseptične jame (1.200.000 din), kaj-ti sedanja je načrtovana za naselje s 1500 ležišči. Le z ureditvijo te jame bo namreč možno zagotoviti čistost okolja in nemoteno delovanje kanalizacijskega sistema za okrog 2500 gostov, 2. izvedba javne razsvetljave (.250.000 din) na ključnih mestih obalnih in gozdnih poti, 3. i zgradnj a kuhinj e C3.000.Č00 din) - s točilnico in skladišči naj bi dobili možnost penzionske oskrbe za 200 oseb - samcev, izletnikov, službenih obi- NAŠ GLAS 2 11 IN DOK CENTER skovalcev, vzdrževalcev.,.. Razen tega hi bilo možno pripraviti tudi do 1000 enolončnic dnevno, 4. izgradnja trgovine C 1.500.000 din) -"10 meni, da je bolj smotrno v rase-1ju sofinancirati i z~rad-njo trgovine v Nere^i.ah. Tak objekt bi ustrezal končni turistični zmogljivosti Nerezin v celoti, :;. nakup novega zemlji (600.000 din) v no branj0-sti Lošinjskega zaliva nasproti Nerezin. Ozemlje, veliko okrog 1,3 ha bi uredili kot posebno kopališče, 6. izgradnja skladišča za plin (200.000 din) za 50 -"20G jeklenk, ki doslej niso bile dovolj varno shranjene, . dograditev prireditvenega prostora (500.000 din), t. j. odra, plesišča, točilnice in okrepčevalnice, f. nakup zgradbe Alpe - Adria, ki je zaradi stečaja naprodaj: hiša je v naselju Ne-rezine, ima 13 sob, potrebno pa bi jo bilo popraviti. Skupnost bi tak objekt potrebovala za več namenov, izgradnja uprave, recepci-'e in sob za osebje i.500.000 din), saj je neracionalno, da zaposleni bivajo v družinskih hišicah. Potrebovali bi 10 dvoposteljnih sob za osebje in najnujnejše poslovne prostore. Kazprava se je sukala tudi okrog vprašanj: 8 - izkoriščanje zmogljivosti v pred- in posezoni za potrebe komercialnega turizma, člani bi prejeli razliko med stroški in doseženo ceno, - prijavljanje koristnikov domski recepciji, - odstopanje pravice koriščenja objektov drugim, - zunanja ureditev pri objektih pred sezono 1981. 0 teh vprašanjih in vseh ostalih, ki naj jih člani posredujejo skupnosli do februarja 1981, bo tekla razprava na pomladanskem zasedanju skupščine. Člani, ki imajo še ne-izgrajena ležišča, naj bi sporočili tudi, koliko dvo-oziroma štiriposteljnih prostorov potrebujejo. Spomladanska skupščina bo marca 1981 v Krškem. ŠTEVILKA LITERARNEGA GLASILA MLADIH Ob slovenskem kulturnem prazniku je literarna sekcija DOMA MLADIH v Krškem izdala številko glasila "Zrcalo", v kateri se je s svojimi stvaritvami v vezani in nevezani besedi predstavilo 11 mladih ustvarjalcev. Izdajo številke je omogočila občinska konferenca ZSMS Krško, uredil ga je Miro Tičar, kot odgovorni urednik pa je podpisan Silvo Mavsar. Likovna oprema je delo Milana Dovsaka. NAŠ GLAS 2 12 INDOK CENTER SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST KRŠKO Stanarine, najemnine... Izvršilni ••doc skupnosti je predlagal skupščini (27. 1« L981): Po členu 21 predloga samoupravnega sporazuma ^ A ?me-ljih plana Samoupra c stanovanjske skupnosti r:ko za obdobje 1981 - 85 je izvršilni odbor ugotovil povišanje stanarin. Stanarine naj bi se povišale za 36,57 %, in sicer s 1. 2. 1981 za leto 1981 v skladu s sporazumom na osnovi stanarin iz januarja 1981. Na osnovi seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, ki je bila 11. aprila 1980. se sprejme sklep, da se povišajo najemnine poslovnih prostorov za 37,90% v letu 1981, na osnovi najemnine januar 1981. Etažni lastnik prispeva za tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše najmanj 25% in največ 40% od letne oz. mesečne stanarine enakovrednega stanovanja, in sicer s 1. 2. 1981. Objavi se razpis natečaja za kredite za gradnjo oz. adaptacijo stanovanjskih hiš v Dolenjskem listu 12. 2. 1981. Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško je na svoji redni seji, 27. 1. 1981, ugotovil, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981 - 85 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini - udeležencev sporazuma. ŠTEVILO TELEFONSKIH NAROČNIKOV NA 100 PREBIVALCEV PO KS V LETU 1980 KS Brestanica 5,1 KS Dolenja vas 3,3 KS Gora 5,5 KS Koprivnica 1,3 KS Kostanjevica 5,0 KS Krško r?,4 KS Krško polje - KS Leskovec 4,7 KS Podbočje 0,3 KS Rožno-Presladol 4,0 KS Raka 4,5 KS Senovo 3,2 KS Senuše 2,8 KS Veliki Podlog 1,8 KS Veliki Trn 5,8 KS Zdole 0,3 Občina Krško 6,6 NAŠ GLAS 2_______________________13 Konjeniški klub Posavje 0 SEJI INICIATIVNEGA ODBORA '•KONJENIŠKEGA KLUBA POSAVJE" ZA PRIPRAVO OBČNEGA ZBORA KLUBA Udeleženci seje, ki je bila sredi januarja v Krhkem, so izrazili prepričanje, da je konj pomemben tako za potrebe -L0 kot delovna sila in živa zaloga hrane, čedalje večji pomen pa zopet pridobiva na področju športa in rekreacije. ^ato so sklenili, da je to področje dejavnosti, ki je bilo ¦>••- krški občini nekoč zelo razvito, treba brezpogojno zopet obuditi. Kot eno prvih nalog so si zastavili sklic občnega zbora članov kluba, ki naj bo 27« februarja 1981. >)o takrat je treba pripraviti predloge članov v novem vodstvu in delovnih telesih kluba. Izmed članov, ki jih je trenutno preko 300, naj bi izbrali tiste, ki bodo dejansko pripravljeni tudi delati, t. j. vestno opravljati zaupane jim naloge. Do občnega zbora je treba pripraviti tudi program dejavnosti kluba v naslednjem srednjeročnem obdobju. Poglavitne naloge v tem programu naj bodo: - ureditev in izpopolnitev ob- INDOK GENTER stoječih pravil kluba, utrditev društva samega ter zagotovitev njegovega uspešnega delovanja in razvoja, dokončna pravna ureditev statusa lastništva (nakup) zemljišča, kjer bo stal hipodrom s tribunami in ostalimi potrebnimi objekti; pri tem je nujno poudariti, da gre za najslabšo možno kakovost zemlje, ki obstaja v krški občini in da na njej praktično ni možno pridelati ničesar, medtem ko je teren sam idealen za ureditev dirkalne steze, čimprej je treba opraviti potrebna zemeljska dela, t. j. odstranitev zgornje plasti materiala z nekdanje hipodromske steze, s čimer bi le-to usposobili za organizacijo dirk. Po zagotovilih članov, ki so si teren ogledali, izvedba teh del ni nikakršen problem, saj so celo stroji že zagotovljeni , čim bo dirkalna steza usposobljena, je treba pričeti z organizacijo konjskih dirk, takoj, ko bodo možnosti to dopuščale, je treba ob novi hipodromski stezi postaviti tribune s starega hipodroma, ki so trenutno vskladi-ščene. Klub ima trajno nalogo, da skrbi za pospeševanje konjereje (za vse vrste dejavnosti) na vseh področjih, zlasti pa tam, kjer je ta ali pa je nekoč že bila močno razvita. S tem bo skrbel tudi za rejo živali, primernih za športna tekmovanja. Udeleženci sestanka so si bili enotni tudi glede tega, da je treba dosedanje sodelovanje na ravni posavskih občin še okrepiti, NAŠ GLAS 2 14 INDOK CENTER enako pa je nujno treba še nadalje razvijati sodelovanje z istovrstnim klubom v Šentjerneju. TGO Senovo ODKOVKI OGROŽAJO PROIZVODNJO TGO SENOVO Prispevek za "Našo tovarno", glasilo Metalne Genovo, 2. februarja 1981: Mesec januar je bil za nas najtežji mesec dosedaj. Izpad je nastal tako v materialu, v kapacitetah, pri delu in tudi v prodaji. Najhujši problem je bil zaradi pomanjkanja dela, kar je posledica pomanjkanja odkov-kov. V določenih dnevih januarja ni bilo dela za cca 33 delavcev, zato smo morali delavce razporejati na druga dela, ki niso ustrezala njihovemu osnovnemu delu. Vodstvo je podvzelo določene ukrepe v zvezi z dobavo od-kovkov. 0 tem problemu smo že večkrat pisali v Naši tovarni, vendar kaže, da tisti, ki so udeleženi pri dobavi le-teh, ne pristopajo odgovorno k reševanju problema. Glede odkovkov nas čaka še več težav, Če se ne bodo vsi resno lotili planskih zadolžitev, kajti letos jih potrebujemo 50.000 kom, s tem, da mora biti mesečno zagotovljeno 4.200 - 5-000 kom, če hočemo, da bo proizvodnja tekla nemoteno. Drugi problem je v dobavi mehanizmov. Planirali smo 16 GŽ, realizirali pa samo 6 (od tega HG 90 4, Pohorca 2). Za izdelavo Pohorca nam manjkajo elektromotorji. Za HG 63 in HG 120 nam TTU Tuzla ni dobavila mehanizmov, TOZD TIO pa za HG 90 in HG 63, čeprav je bila z njihove strani dobava trdno obljubljena. TOZD MRM je napravil vse in ima tudi pripravljeno za ostale serije, vendar nam to ne ustreza, ker mora biti dobava sinhronizirana s strani vseh TOZD in drugih kooperantov. Tudi na Senovem kasnimo pri določenih sklopih HC 63 in HC 90, ker smo morali prilagajati lansiranje glede na dobavo mehanizmov in odkovkov. Do zastojev v proizvodnji je prišlo tudi zaradi prestavitev določenih strojev v nove prostore. Situacija v proizvodnji je psihično negativno vplivala na delavce, tako je bil efekt minimalen. Bilo je dosti preliva proizvodnih ur v režijske. Vodstvo TOZD ves čas spremlja situacijo, analizira vsak posamezen problem - sproti pod-vzema ukrepe. Analiza je pokazala, da bomo ponovno prisiljeni uporabljati alternative materiala, prav tako bomo mo morali spreminjati lan-sirne plane od veze do veze. In to zaradi pomanjkanja odkovkov in materiala pri kotniku 70, kval. Č 0,562, za kar nam TOZD PSD ne more„zagotoviti roka dobave iz Železarne Zenica. Tubeishat Šalih NAS GLAS 2__________________1$____________IN DOK CENTER ________________,_____ SVETOVANJE ZA ŠTUDIJ BOLJE ENA INFORMACIJA VEČ KOT ENA USODNA PREMALO Iz glasila INFORMACIJE RS ZSS za obveščanje v združenem delu z dne 4.?.SI povzemamo nekaj informacij, ki bodo prišle prav kandidatom za študij ob delu, ki so bili v preteklih letih premalo informirani. RAZPIS ZA VPIS v začetne letnike študija ob delu bo letos objavljen v DELU in VEČERU 3. ali 4. marca. V njem bodo vsa navodila za prijavo in vpisni pogoji. INFORMATIVNA DNEVA ,71 vse kandidate, ki nameravajo študirati ob delu, bosta 6. MARCA - z informacijami ob 9. in 15. uri in 7. MARCA - z informacijami ob 9. uri. informacije bodo posredovali visokošolski učitelji, med drugim podrobnosti o zahtevnosti predmetov, o ustrezni pre-aizobrazbi za študij, o nejasnostih v razpisu ipd.. Kje bodo informacije za posamezne šole, bodo kandidati lahko izvedeli v kadrovski službi ali pa bodo izobešene na mestih, kjer so ponavadi objavljene pomembne informacije. bodo opravljale posebne svetovalne službe pri občinskih skupnostih za zaposlovanje ves mesec, kolikor bo trajal vpis, tudi za srednje usmerjeno izobraževanje. Naslovi svetovalnih mest in ure bodo objavljene v razpisu za vpis v začetni letnik visokošolskega študija in srednjega usmerjenega izobraževanja. Skupnost socialnega varstva DRUGA SEJA SKUPŠČINE V sejni sobi B SO Krško bo v petek, 20. februarja 1981, ob 13. uri, 2. seja skupščine SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA, za katero je predviden naslednji dnevni red: 1. izvolitev verifikacijske komisije, 2. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Krško, 3. Program dela Občinske skupnosti socialnega varstva Krško, 4. imenovanje koordinacijskega odbora za vprašanja borcev NOV pri Občinski skupnosti socialnega varstva Krško, - program dela tega odbora, - izvleček iz poročila aktivnosti 00 ZZB NOV Krško 1979 - 1980, 5. vprašanja delegatov, 6. razno. NAS GLAS 2 16 INDOK CENTEk N ATEČAJ KI GA RAZPISUJE SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO ZA SPREJEM KANDIDATOV ZA UČENCE SPLOŠNIH SREDNJIH VOJAŠKIH ŠOL IN GOJENCE SREDNJIH VOJAŠKIH ŠOL RODOV IN SLUŽB V LETU 1981 Vpis je možen v naslednje šole: - Letalska splošna srednja šola "Maršal Tito" v Mostarju, - Splošna srednja vojaška šola "Franc Rozman - Stane" v LJUBLJANI (vpis samo z območja SRS), - Splošna srednja vojaška šola "Bratstvo - jedinstvo" v Beogradu, - Splošna srednja vojaška šola "Ivo - Lola Ribar" v Zagrebu. V navedene šole je možen vpis vi., 2. in 3« razred. - Srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, smeri: strojniška, elektrotehniška, raketna, kemijskotehnološka, prometna. Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri: pehotna, artilerijska, artilerijsko-raketne enote proti-zračne obrambe, oklepne enote, inženirstvo, zveze, atomska, biološka in kemična obramba, - Letalskotehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu, smeri: strojnotehniška, elektrotehniška, elektronskotehniška, telekomunikacijska, - Mornariškotehniška srednja vojaška šola v Splitu, Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu. - Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu, smeri: medicinska, farmacevtska (sprejem samo v 3. razred). V navedene šole je možen vpis v 1. in 3. razred. Na natečaj se lahko priglasijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo splošne (da so zdravi, nekaznovani, ...) in posebne pogoje o potrebni starosti in o najmanj dobrem šolskem uspehu. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil, obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika NAŠ GLAS 2 17 INDOK CENTER ustreznega rodu ali službe, imajo pa možnost tudi nadaljevati študij. Odnos med .učencem in Zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo (kot štipenditorjem) je določen s sklenitvijo pogodbe, Natečaj velja do konca aprila 1981. Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko kandidati dobijo pri: Splošni srednji vojaški šoli "Franc Rozman - Stane" v Ljubljani, tel.: (ubl) 3^5 686, Upravi vojaškega okrožja Ljubljana, občinskem oddelku za ljudsko obrambo in pri skupnosti za zaposlovanje. vnadaljevanje z 2. strani: tako velike, da bi se jih bilo treba bati. Tudi tisti, ki v lanskem letu denarja za financiranje INDOK centra niso načrtovali, bi ga v planih za letošnje leto in celotno srednjeročno plansko obdobje lahko upoštevali. Ali so ga?! Ali pa je za nekatere informiranje za odločanje še vedno le ovira pri nadvladi ozkih, "posvečenih" tehnokratskih krogov nad množico. Vsem v premislek le še ugotovitev, ki se pojavlja tudi ob pripravah na III. kongres samoupravijalcev Jugoslavije: OZD iste panoge, ki imajo resnično urejeno delegatsko informiranje in odločanje ter imajo izdelano delitev po delu, dosegajo tudi do petkrat večji dohodek po delavcu in vloženih sredstvih od tistih organizacij, ki samoupravljanja v kolektivu niso razvile dovolj. POKLICNA GASILSKA ENOTA KRŠKO ___________TEL. 71489___________ PRIJAVA P02ARA ALI TEHNIČNE INTERVENCIJE te!.: 93 PODROČJE ATC KOSTANJEVICA NA KRKI 71-123 Postaja milice Krito — tel: 92 Reševalna postaja -teLM Sporočilo o n&srcčl mora vsebovati 1. Kraj požara a!; u-Jinične intervencije 2. Kaj gori ali kaj se je zgodila 3. Obseg požara «Ii intervencije 4. Ogroženost ljudi 5. Kdo javlja, s točnim naslovom 6. Telefonska Številka iz katere je dana prijava Pri sporočanju ostanite mami pri telefonu dokler telefonist ne prevzame vseh podatkov in jih -vpise. Intervencija bo potekala že v času vašega sporočila in bo vodena preko UKW zvez. Prav zato je pomembno, da ostanete mirni in predajate potrebne informacije. NAŠ GLAS 2 18 INDOK CENTER Praznik KS Senovo Nadaljevanje s 1. strani: Dosegli so jih z dvigom delovne storilnosti in z uspešnim prodorom na tuje trge, kamor se je izvoz v primerjavi z letom 1979 kar podvojil. Tudi v tem letu predvidevajo zunanjetrgovinsko bilanco še izboljšati, saj načrtujejo povečanje izvoza za 40 odstotkov. Marsikakšen delovni uspeh moramo pripisati tudi nenehni skrbi za inovacijsko dejavnost, po kateri senovski kovinarji v krški občini celo prednjači-jo. Prav ta čas razpravljajo o novem pravilniku o nagrajevanju te dejavnosti, ki jo nameravajo pospešiti in razširiti s tako imenovanimi "usmerjenimi" inovacijami. Sicer pa se je do osrednjih prazničnih prireditev zvrstila še obilica športnih dogodkov, v skladu s tradicijo pa so seveda pripravili tudi pohod na partizanski Bohor. Do konca meseca bo še nekaj dogodkov, posvečenih prazniku KS Senovo, med njimi naj omenimo vsaj enega: šolska igralska skupina - pod-mladkarji DKD "Svoboda" Senovo - bo večkrat stopila na oder kulturne dvorane "Doma XIV. divizije" z novo naštudi-ranim delom. Živko ŠEBEK V SREDO, 18. II. 1981 28. SEJA OK ZKS V sejni sobi B SO Krško bo v sredo, 18. februarja 1981, ob 16. uri, 28. seja občinske konference ZKS Krško. Na dnevnem redu bodo naslednje teme: 1. Potrditev zapisnika zadnje seje 2. Razprava o uresničevanju nalog ZK v razvoju in socialistični preobrazbi kmetijstva v občini Krško 3. Poročilo s problemske konference o vlogi in nalogah slovenske znan-stveno-raziskovalne dejavnosti ter razprava o uresničevanju nalog komunistov na tem pod- ročju 4. Naloge komunistov v predkongresni dejavnosti v občini Krško 5. Razprava in sklepanje o zaključnem računu komiteja OK ZKS Krško za leto 1980