Z Dunaja. Pri šolskem popisovanji v 5. inentiieui okraji se je vidilo, da 137 družiu, ki imajo 161 za šolo vgodnih otrok, leteh ni v šolo zapisalo. Naj več teh družin je zelo revnih, in otroci morajo staršem pomagati vsakdanji kruh elužiti. Pri delavcih in dninarjih, pa tudi pri nižjih vradnikih je pomanjkanje silo veliko; za obertnike iri tergovce pa že 18 let ni bilo tako dobro; Ijudje pa, ki od pičlega in odmerjenega zaslužka žive, so v hudi stiski, ker je živcž silo drag. Žalostno! Avstrija letos toliko žila izvažuje; v poglavitnem mcsdi deržave pa ljuilje zavoljo pomaiijkanja potrebnega živeža otrok ne morejo v šolo posiljati. — \a Uunaji bota v novem letu piihajala na dan dva nova šolska časopisa. Pervi se bode imenoval, ndas Piidagogium". Izhajal bode vsak mesec en list, in bo obsegal naj manj dve poli. Veljal bo za pol leta 1 gold. 40 kr. Drugemu bode ime ,,die freie Schnle", ki ima na čelu: ,,Freiheit und Reform der Schule und Hebung undBesnerstellung des Lehrerstandes". Na svetlo bo prihajal vsak teden, in bo veljal za celo le(o 3 gold. 70 kr. Oba lista obetata ,,fieisinnige Haltung, fachliche Gediegenheit" i. t. d. Bomo li vidili, kakšna moka bo iz tega mlina. — Ministerstvo za bogočaslje in nauk je dunajskemu mestu dovolilo napraviti pedagogiuin, to je, učelišče, kjer se bodo učitelji dalje izobraževali. — Na Moravskem ho nabrali 317000 podpisov za ohraujunje konkordata in šole pri cerkvi. Iz sloveno-graške okolice. — R- Vse se prav živo giblje na šolskem polji; šola in učitelji, učitelji in šola so sedaj na dnevnem redu. Le škoda, da se v take obravnave vtikajo tudi taki, ki teh celo ne poznajo, (er ne vejo, kakšeu vzvišen namcn in ktero pouiembo za blagor človeštva ima dobro vredjena šola. Izneveriti v šoli mladino domovini, ter jej ediuo zveličavno nemščino mučevno vbijati v glavo , je vse, kar zahtevajo. Da pa pri takem protinaravnem podučevanji zaostajajo vse duševne zmožnosti, ali pa se obernejo na kriva pota, je dognana resnica. Kaj takega prevdariti, jiiu še v glavo ne pride. Slovenograško okrajuo zastopništvo je razpisalo tri darila 50, 30 in 30 gold., ktera meni podeliti tistim učiteljem staroterškega šolskega okraja, ,,deren Schuler die deutsche Sprache vol lkominc n lesen, schreiben und sprechen". To je pač živa priča pičlih dušoslovnih vednosti in zelo plitvega. pedagogičnega znanja. Kteri otiok pa že zna ,,vo 11 ko m meii" svojo materinščino v 8. — 13. letu? kdo ne je je v Ijudski šoli popolnonia naučil? Pri iias bumo pa čudeže delali. Kakor hitro se bo otrok v šolo pokazal, bo že ptujščina gladko tckla! Da bi vas kmali pamet srečala! Učitelji! ne pastimo se slcpiti od pnnujanih krajcarjev, nego odgojajmo mladcž v njeni dumii in te- lesni blagor: izrejajmn pobožne kristijane in zveste deržavljane in sploh zmožne ljudi za vsakdanje življenje. V Trajbergu (Unterdi-auburg) so nklenili larnošnji učitelji vstanoviti uč. drnštvo, da tako z združeno močjo dosežejo, kar je posamesnim nemogoče. Izobraževanje in omika, po kterih se sedanje dni toliko in toliko vpije, je njih geslo. Pridružili so se jim tudi učitelji iz slove- nograskega, bliberškega, vuzeniškega in maienberškega solsk. okiaja. 14. t. m. so se posvetovali o izpeljavi iega verlega početja, ter izvolili v začasni odbor gg. učitelje Črnut-a, Hafnei-ja m Lopan-a. Meseca svečana prih. I. bo berž ko ne pervi glavni shod. Omeniti še moramo zdatncga delovanja o tej zadevi č. gg. duhovnov, ki so nam prav prijazno in podporno pod ramo segli. Slava! Prihodnjič več o tein. *) Iz spodnjega Stlrskega. Obljubi) sem, da rc bom vcčkrat oglasil v ,,Uč. Tov.", pa žali Bože! nimani tastitim bravcem kaj prida povedati. Pravijo in tudi sam spoznam, da so sedaj zelo slabi in prav pornenljivi časi, ker se nani je nekako štrena zmešala. Nekteri hočejo šolo od cerkve ločiti, in obetajo, da bo potem za učitelje in za Ijudstvo veliko boljše, in Bog ve, kaj še. Bomo videli, če bo res! — Na spodnjera Štirskem nas je poterjenih učiteljskih pripravnikov, kteri niinamo niti službe niti kruha. Ne vemo, kako se nam bo He godilo, če se nam ne preoberne. Vsaki dan pričakujemo tistega zanimivega pisnia, namreč ^dekreta", iz Maribora, pa le zastonj čaka- mo; nič ni. ,.Prečastito knezoškofijstvo nima nieiula učiteljskih služeb, ker je vse napolnjeno; po nekterih farah pa od šole in od učitelja še nič vediti in slišati nočejo. Kaj bo z nami? Obljubovali smo svojin) skerbnim staršem. da jim bomo na starost vcndar nekolika podpora, da jim bomo povračevali, kar so nni za nas terpeli in skeibeli, in nas toliko podpirali, da mno se izučili; sedaj smo pa v (akih zadregah, da še saini uimamo drugega, kakor to, knr nam starši dajo. Bog daj, da bi skoro prišel tisti čaš, ko bodo zbirali luliko iz psenice! Več nas je, ki že blizo dve leti čakaoio službe; gotovo bi na učiteljskem polji več koristili, bolj skerbeli za občni blagostan, za omiko in srečo mladine, kakor pa taki, ki niso za to eposobni, še nianj pa skušeui in poterjeni. Pa Bog ne daj! da bi kdo mislil, da mu hočem s temi besedami krnh iz rok jemati; želim le, da bi se zgodilo, kakor je prav. Da bi bilo novo leto vgodnejše za nas, nego so bila dosedanja leta! *) Y. Z nad Kupe. Tri nre od Starega terga pri Poljanah, pnleg ceste, ki pelje na Vinico, leži med prije(ninii vinogradi fara Verh, akoravno ne velika, ima vendar že od 1860. leta šolo, za ktero se je porabilo neko že bolj staro poalopje znnej vasi na prav pripravnem kraji. Ondolni učitelj, dasiravno ima dovolj silnosti in težav, vendar prav pridno sadi in požlahtnuje sadno clrevje, ker nima zato posebnega verta, na občinskcm praznem pronloru. Že so se začele Verhovčanom oči ndpirati, daje tudi njihov avet, če tudi kainniten, za drevorejo. *) Prosimo ! Vredn, •) Za obljubljcne napeve prosimo , če so dobri. Vredn. Le tako naprej, g. učitelj! gotovo vas tudi doleti zaslnženo plačilo, ako ne, pa saj dobra zavest, da ete delali za občni blagor. Ravuo tako priden in skerbeu je tudi ueilelj pri Fari, kterega 80 že ,,Novice" večkrat omeuile. Priden učitelj je sreča posamesnira otrokoin, pa tudi celi sienji in dcržavi. Bog daj, da bi bilo mnogo takih! C. k. p. Iz Planlne. Rajnki gospod knez Vindišgrec, ki so v tukajšnji grajščini 37. preteč, m. nmerli, so o času njih bolezni gospod fajmoštru izročili nekaj denarja, za kterega naj bi ubogi šolski mladini oblačila kupili. G. fajmošter so tedaj na sv. Miklavža dan razdelili raznotera oblačila med uboge učence in očenke; obdarovanih je bilo 55 šolskih otrok. Otroci bo bili zelu veseli, in so obljubili, da bodo tudi po zimi prav pridno hodili v solo. — Drugi dan so g. fajmošter peljali te otroke v grajščiuo, kjer so v grajski kapeli sv. mašo brali, da bi ondi otročiči molili za svnjega milostljivega dobrotnika. — Bog naj rajnkemu gospodu v večnosti obiluo poverne vse, kar so v njih življenji dobrega storili za našo šolo! Leop. Boiič, učitelj. Iz Kranja. Tudi pri nas bode 33. t. m. v čitalnici dobrodelna beseda, ktere dohodki so namcnjeni domačim abogim učencem. Na sv. Stefana dan se bodo te darila razdelila med šolsko mladost. Iz LJubljane. Iz daljšega sostavka v ,,Vaterlandu" o šolskih rečeh povzamemo sledeče verstice: V zmešnjavi na danajskem učiteljskcm zboru so povedali vendar ktero resnično. Ni sicer io novo, in konzintorij je že večkrat (o povdarjal. Na Pruskem otrok 8 let v šolo hodi, dokler je 14 let star, in če ima Aola šiiii razrede, oatane v vsakem po dve leti. Vsak školnik pa ve, da se perva leta ko zaene otrok v šolo hoditi, dušne moči pri njem začnejo razvijati in da ga moranio naj prej ročnosti vaditi; nekteri otroci so šc le nekako godni v dvanajstein letu; pri nas pa že tačas iz šole ostane. Bodi si že, da snio zastran tega, koliko časa ima otrok v šolo hoditi, te ali une misli, toliko pa je gotovo, da se od šole v šestih letih ne inore toliko tirjati, kolikor v osmih. Če na to gledatno, kako zelo se razvijanje dušnih moči do dvanajstcga leta razločuje od unega v Iriiiajstem ali štirnajsteni lctu, lahko bomo razameli, da pri nas otrok veliko več tega pozabi. Koliko pa koristijo tako imenovane nedeljske šole, o tem so že duhovske gosposke večkrat govorile. Ce tedej ne preziramo teh okolnosti, tako v obče šole na AvHtrijanskem tuliko dosežejo, kolikor drugod. Učitelji sploh zaslužijo, da jih svet spoštuje, in to se tudi zgodi. Kdor miino opazuje, najde , da to, kar je v Avstriji še zdravega, je naj več prišlo iz Ijudske šole. *) — Iz prijatelskega pisma 39. preteč. m. povzame ,,Tovarš" te le verstice: ,,Nastopili smo novo šolsko le(o, pa — žali Bog! že za pretečeno leto nisem dobil le enga solda svoje zaslužene plače. Prav vesel sem bil dobro znanega ukaza slav. deželne vlade zastran učiteljske plače, ker sem se nadjal, da bom zanaprej v pravem času do- *) G. pisatelj menda tukaj lioče povedati, da sc rado zgodi, da učenci po višjih šolah ob vero pridejo, ker povsod vidijo slabe zglede, in se jim včasih nauki tako razlagajo, da postanejo vnemarni (indifferent) do vere. Vredn. bival kervavo zaslužene krajcarje, pa zelo sem se zmotil; postava je oatala na popirji, a spolnuje ee ne. — Oponmil sem županc, naj bi pobrali mojo polletno plaeo, pa še zinenil se ni nobeden; pritožil sem se potem pri okrajni gosposki, in sem ee vpiral na ukaz slav. deželne vlade, pa tega ukaza hc tam poznali niso, in so šc zanj prosili, kar so tudi Iiitio dobili — a jaz še dancs niseni prcjel krajcarja in tudi ne vcni, kedaj bom kaj dobil, ker sedaj jc vse (ibo, in že je 4 inesece preteklo, od kar sem ne pritožil pri okrajni gosposki. Za šolo bi inogel derv kupiti, pa jih brcz denarja ne morem; nc vcm, ali bodo mogli otroci na mrazu biti, ali bo pa mogla šola prenehati. Nektera gosposka *) le toliko skerbi, da se šola postavi; za vse drngo se pa ne zmeni; če ima ucitelj kaj živeti, ali nič, in če se pritožuje, mora čakati brez konca in kraja. **) Jaz mislim, da bi učitelji prosili dcželni zbor, naj on o učiteljski plači kaj gotovega ukrene, ker tako, kakor jc sedaj, ne more biti. #**) — Prečastiti gospod dekan, gospod Fraučišek Kratnar iz Stare Loke, je izvoljen za korarja ,,ad baculum" pri Ijubljanaki stolnici na mesto rajnkega g. Jan. Poklukarja. — Prečastiti g. g. dr. Jan. Gogala, Martin Pogačarin Andrej Zamejic so iincnovani konzistorijalni svetniki. Prečastiti gospod Janez Hofšteter, duhovcn v Verhpolji, je postal dekan in fajmoster v P o s t o j n i. — ,,Zffodnja Danica" bo zanaprej vsak tcdcn izhajala. ^Slovenski Glasnik" se bode z novim letom zopet v Ljubljano preselil. ,,Primorec" v Terstu bo izhajal 4krat na mescc. V LjubIjani bo še ta mesec iz groba vstal ,,Triglav". — Dobro znani, žlahtni dobrotnik solske rnladosti iz Gorenskega je poslal vreduiku vVč. Tov." 30 gold , da jih izroči dobrodcluemu drnštvu, ki o božičti obdaruje ubogo šolsko mladost. Stokrat Bog poverni! •) Ali deželna ali duhovska? Vrcdn. **) Ste le preveč nepočakani; vsaka dobra reč se ne dovcrši tako hitro, sej veste, da je čakal še tisti, ki je s čcšnje padel. — Piavite , da nimate kaj živcti; saj stc nabrali toliko in toliko mernikov ovsa in prosa, in ncmara, da Vam je kak gorjanee še tudi kako cajno hrušek poverhu dal. — Serce, kaj si VeČ ŽeliŠ? Vredn. *•») Kaj pa vendar mislite, da se bo deželni zbor pečal s takimi malenkostimi! Po dcželnih zborih, morajo naj prej določiti, da učitelj ne bo cerkvenik , — ker to je silno potrebno ; učilelju nc bo trcba bire pobirati; drugič je silno nujno vprašanje to le: ali ni od več in velika zguba časa za šolsko mladost, da liodi vsaki dan k šolski maši, in tretjič: pred vsem pa je treba učitelja osvoboditi; ne more dalje biti podložen cerkvi. — Pravijo, da ni lepo od učiteljev, da ne dajo mirii gospodom in jih po kancelijah nadlegujejo za svojo plačo; kaj mislite, da ti gospodje nimajo drugega posla, kakor da poslušajo vašo pritožbe? Poboljšajte se!! — Vrfdn. — Zahvala. Doraoljubni gospod J. N. Horak se je že večkiat prav dobrotljivega skazal naši šoli, posebno pa še letos s tein, da je ubogim rokodelskim učencem naklnnil 35 gold., za kar se jini bodo kupili potrebni ueilni potnočki. — Ravno tako je tudi čaatitf gospod Val. Češko naai šoli poslal za Miklavža lepo butarco pisalnega orodja. Obeina bodi priseična hvala in serčni: ,,Bog plačaj!" Ravnateljstvo tneBtne glavue sole pri bv. Jakobu. — nJezičnik" je doveršil peto leto, in dobiva se razun 1. tečaja pri Gerberji in tndi drugih knjigarjih po 50 n. kr. Poslednji je knjižica sama za ae, in itna v aebi veliko prav čversto tvarine iz zgodovine staroslovenskega in drugih jezikov slovanskih, od olike novoslovcnskega, o glagolici, brizinskih spominkih itd. Ne bo se kesal, kdoi' si omisli to lično hvale vredno knjižico. Opomba: V 26. razgovoru naj se bere 1852 nam. 152; v 34. sv. Ciril Cf 869) nam. 868; v 38. pomembe nam. premembe.