Za poduk in kratek čas. Naš domači regiment štev. 47. IV. Pred 7čei*ajŠBJim obbajali 80 aaai Slo7eaci 7 žotoru blizu No^ega meata duaajakega slovesao 200letaico s^ojega regimeata ate7. 47. Reser^ai regimeat stori toisto 7 Mariboru dae 1. auguata. V povzdigo slovesaoati bočemo toraj deaea uadaljevati zgodo^iao ala^aega regimeata od tiste dobe, ko je aa sloveaaka tla bil premeačea. Izpuatimo tako 116 let ter odložimo do primeraejše prilike : razlagati, kako biabro da se je aaa regimeat obaašal 7 razaih 7ojskali zoper Turke, Pru8e ia Fraacoze pod Napoleoaoai I. Le to omeaimo iz fraacoake 7ojske, da je regimeBt 7 tem času dobil drugo opra^o, odrezal grde cofe ia atel 7eč bataljoao7 braail)07ce7 zravea greaadirje7 ia aavadaib peabataljoao7. Zameail je tndi stare čelade z ležiaimi ,,čakami". Lastaik mu je bil od 1. 1805 aaprej iz^rstai, jako učeai ia priljubljeai Ludvik baroa plem. Vogelaaug. L. 1815 bil je strabo^itej fiaacoskej 7ojaki koaec storjen; Napoleoa preaiagaa na otok 87. Heleae odpeljaa. ZaiagoBOsai aaai juaaki pa ao se 7raoli domo7. Naš regimeat primarairal je 7 S7oj aaborski okoliš 7 Prago, Rakoaico ia Kolia — zadajokrat. Kajti dae 2. oktobra 1817 odkažc cesar Fraac I. aašeraa regimeatu B07 okolia za aabiraaje B07iace7, Bamreč slo^eaaki Štajer ia majbea delež graškega aeraškega okroga. Mariborski okrog štel je takrat 167.835 ljudij, celjski 162.495 ia delež graakcga 52 295. Odaierilo je se toraj picbivalst70 382.525 duš, 7 ogromaej 7ečiflib saiuib Slo7eace7, 7 aaboraki okoliš regiroeBtu Vogelsaag 8te7. 47. Iz českega imel je polagoaia postati eloveask regimeat. Neiadi so 7ojaki zapaščali stari S7oj dom, kder so 135 let aabiraii 87ojih juaakov. Meaeca Bovembra 1817 pride 1. bataljoa 7 Celje, 2. 8 ataboHi ia godbo v Maiibor, aekoliko di^izij pa 7 Ptuj. Greaadirji pnmarširajo 1. 1818 7 Gradec. Tako je došel regimeat šte7. 47 aa Štajersko, aa Slo7eaako. Itaiijaaske dežele so po uaičeaji fraacoskega cesaist^a ia italijaaskega kraljestva dobifi prejaaji vladarji aazaj, aaaireč: papež, aad7oJ7oda Toškaaski, neapolitaaski ia pijeaioateški kralj. Beaečaaako ia Lombardija pripala je a^stiijskenui cesarstvu, lepa Modeaa ia Parma pa se prcpastila žeai ia kaiala vdovi Napoleoao^ej, aaaiieč aad7oj7odiaji Mariji Lujzi, bčeri ceaarja Fraac I. Toda okolo 1. 1820 začela je po vsej Italiji delovati skrivaa zavezu Karboaarije7 (oglarjev). Pritisaoli 8o po 87ojih privržcacih tako aiočao aa 7ladarje, da sta aeapolitaaski kralj Ferdiaand I. ia pijemoateški kralj Viktor Eaaaauel I. a^ojej diža^i aiorala dati a^obodomiaelao aata^o. To i azburi 7se vladarje tako imeaovaae ,,svete za^eze". Miaiater kaez Metteraich skliče sbod 7 Opavo ia Lljubljaao. Skleaejo usta7e zatreti ia zaradi tega mora aai regimeat aa Italijaaako. Dae 15. augusta odraaraira iz Maribora ia Celja 7 Pa^ijo aa pi.jemoBteškej meji. Vdjaki 80 peš hodili ia 7eliko trpeli, greaadiiji ostali so 7 Veroai. Drugo leto poteai prevzame grof Frimoat višje po^eljaiatvo ter skloae prodirati akoz papeže^e dežele 7 Neapolitaasko. Za našira regiaieatom pride 7 BologBO 500 ao7iace7, saaiib Slo7eace7. Bilo je aieaeca marca 1821. Lepo ItalijaBako krasi ljabezajiva spomlad. Zavzeti gledajo alo^easki jaaaki rodovitaa polja kraj Jadraaakega raorja, hodijo akozi alo^ita meata : Iaiola, Faeaza, RimiBi, Peaaro, Sioigaglia, Jaakia, pozdra^ijo La^retaasko raater božjo ter ukreaejo črez Apeaiaske plaaifle 7 Spoleto. Takaj zbere se 7aa airaada ia jo mabae aad Rieti 7 Neapolitaaako. Nikder ae trčijo aa 807iažaike; čete aeapolitaaakih r07arje7 po^aod razbežijo ia se poskrijejo. Naa regimeat prei8ka7Ši SolmoBO ia Pescaro, poteaa Capuo (greaadiiji) ia A^erao obbaja dae 24. loarcija slo^esea 7hod 7 prekrasao aiesto Neapel. Naši Slo^eaci se uikdli ae morejo zadosti začuditi kraaoti, aii- lini in rajskej prijetnosti neapolitanske okolice ob čudo7ito lepem morakem zali^u. Dobro jim toraj agaja, da smejo 7eč kakor d7e leti tam oetati. Dae 27. jnn. 1882 jim umerje lastnik regiraeata baroa VogelsaBg 7 Joaefatadt-u aa Ceskem. Oskrbijo mu 7 Neapolu 7elikaaako mrt^aško opra^ilo. Jeaeai istega leta pa dol)ijo priiiko občudo^ati goro Vezu?, ki je 3 dai \n 3 aoči brubala iz sebe ogeaj, lavo ia pepel; 36 ur bilo je me8to z okolico 7red za^ito 7 temo ia prab. Meseca jaauarja poiz^edo ime u07ega lastaika, aarareč baroaa Klopsteiaa ia februiija dobijo akaz maraiiati domo7. Na 87. MatijeTO zapustijo Neapel, marairajo aad kiaaao Floreacijo, prekoračijo, se 7e zmiraj pešice, 7iaoke Apeaiae, airoko 7odo Po, preaierijo planja7o do Gorice, preplazijo kraajako goro^je, vidijo Ljubljaao, Vraasko, Ža^ec ia se uata^ijo 7 Mariboru dae '60. aprila 1823 7ese!o sprejeti od s^ojih pa tudi od meščaao?! Ker baroa Klopsteia 1. 1824 amerje, po8taae laatoik regimeata grof Aatoa Kiasky, sloviti ra7aatelj 7ojaške aole 7 No^em mestu duaajskem. Meseca aiaja 1824 dojde 7 Maribor ogledo^at 87oj regiraeat. Z oficirji obiače tudi izgojaliače 7ojniakib faatiče7 7 sedaajej duho^aaici ia da pr7a d7a učeaca 7 aleherBem raziedu pob^aliti ia odlikovati; prverau pripae aa ptsi zlato, drugeraa pa srebrao svetiajo aa belo-zeleBem židaaem traku. Svetiaja iiaa napis: nfllr Fleiss uad Moralitat" t. j. za mailji7ost ia 7rlo obaašaaje." K 7ečjim vojaškim vajam zabajal pa je takrat aaa regimeat 7 tabor, ki 8e je bil skoro 7sako leto priredel ali pri Lipaici ali aa Dra78kem polji pri Ptuji. Dae 14. jaaija 1830 mndil se je ceaar Fraac s ce8arico Karoliao 7 Celji ia 15. juaija 7 Maribora. Tukaj je prebi?al 7 gostilai ,,pri jeleau" 7 poatai alici, 7 biai, katero je g. PaliBcr dal podreti ia aovo sedanjo štacuao za železje pozidati. Obiskal je tadi aadvojvoda Jo^aaove gorice 7 Pekrah aad Lembabom. Voli 80 voz vlekli aa višino. Vojake je pohvalil ia podaril tridaevao plačo. Nagla fraacoaka re^olucija popiba meseca jalija 1830 kralja Karola X. ia razburi 7ao Italijo, kder je glasoviti Mazzini mladež italijaasko pridobil za ao7o društ^o: nmlada Italija". Po78od začae vreti. Upori ia 78taje žugajo papežu ia drugim samo^ladarjeai. A^strija biti aa pomoč. Dae 30. augnsta 1830 raao ob kraaaem jutia zapusti aaš regimeat Maribor ter odmaršira 7 Italijaaakoj kder potem ostaae do 1. 1861 t. j. celib 30 let. Spr^a so aaši 7ojaki 7 Piačeaci, pozneje pa 7 Modeai ia 7 papeži^ih deželah, posebao 7 Bologai, grenadirji pa 7ečjidel 7 Milaau. Papež Gregor XVI. so jih podpirali z deaarji, da ae jim je dobro godilo. Vojaško godbo so 7sled tega oficirji dali krasao obleči. Jeai 7odja kapelaik Noaek je slul kot aajboljai 7 celej ariaadi. L. 1836 dobi regimeat ao7e puake saaiokreaaice (Perkussionsgewehre) in 1. 1837 novo krasno za8tavo, katero še spdaj ima. Boter in botra bila sta papež Gregor XVI. in nadvojvodinja Marija Lnjza. Kardinal Maccbi jo je sloveano blagoslovil pod krasnjm šotorom na velikanskej plauoti pred Bologno. C. g. Andrej Korošec je pridgal slovenski. L. 1838 umaknejo se naši iz papeževih dežel. Naš regiment je n^kaj časa nnmeščen v Mantovi, kder pa griža in trešlika preveč vojakov pod grudo spravlja. Piestavijo jih toraj v Paduo iu naposled v Benetke, kder ostauejo do revolucije 1. 1848. (Dalje piibodnjič.) Smešuica 30. Sosed vpraša soseda, ki je bil 8odar: mi li veš povedati, koliko dog mora biti za jeden aod s pilko vred. Na to reče drugi: okoli kakih 23 dog. Ni res, i_u odvrne, aamo jedna, druge morajo biti brez pilke. Staveninčan.