"uiznostm izvod.
Posamezna SI	Ko1'0^1 cesia mgodovinskega društva-
Wili i* n ■	i	,.f
Naročnina listu : Gèlo ie*o . ov «**.., , _.
40 din., četrt leta 20 dilu mesečno 7 din.
Srven Jugoslewtfeì Celo leto 140 <Hn. fatso rati ali oznanila se zaračunajo po dogovora; mrl večkratnem tnseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
dtev.
Maribor, cine O. aprila 19^4
«
Poštnina piagarla v gqtoyinL
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru. Koroška cesta št 5 Z uredništvom se more govoru vsaki dan samo od 11, do l&ore.
Rokopisi * se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 413.
n IIIIIIIH !!■■■_
»Nemili XVI.
Palit danes in nekdai.
V razumevanje vseh dogodkov od 24: marca sem, ko je podal Pašič ob prihodu prvih hrvatskih poslancev v parlament demisijo samoradikaline vlade, je potrebno in umestno zapisati tudi nekaj iz preteklosti Pa-šičeve. Marsikaj kar Pašič sedaj počenja, bi se lahko smatralo za zagrizenost, temu pa ni tako. Pašič ni fanatik, ampak on se že od nekdaj premišljeno in preračunljivo poslužuje vseh sredstev brez izbire v svoji samovolji in oblastiželjnosti.
Danes je na čelu stranke, ki je komaj tretjina parlamenta, drugače pa še mnogo manj, a vendar obtožuje on vse svoje politične nasprotnike, torej dobri dve tretjini naroda, da so sovražniki države. To je trdil in podpisal v proglasu na organizacije radikalne stranke. — Lanskega leta dne 15. maja je pa sedanji skupščinski predsednik kot minister v parlamentu naglašal s posebnim povdarkom: Moram vam tu javno reči, da g. Pašič ni nikdar niti za HRSS, niti za katerokoli drugo stranko dejal, da jo stavlja izven zakona, izven uživanja ustavne svobode. — Tedaj se je oglasil Pribičevič: Rekel je pa, da so tam antidržavni elemnti! — Pašič je odgovoril: Tega nisem nikdar rekel. — Danes pa je vzel Pašič Pribičevičevo družbo med svoje in obtožuje celo opozici j o protidrža vnih zvez in tendenc,
Te obdolžitve je z mirnim dostojanstvom in odločnostjo odbil Davidovič. ko je v svojem proglasu pov-darjal, da se naša država ne sme razdeliti na dva tabora: na zmagovalce in premagance, na državotvorne in protidrža-vne, na- ene, ki imajo vse pravice in privilegije in na druge, ki so obsojeni, da vedno ostanejo na podrejenem mestu ter izključeni od državnega in narodnega dela.
Zadnji Pašičev proglas na stranko bi se lahko smat ral kot izbruh fanatika, a preteklost nam kaže, da v njegovi politični karijeri obdolžitve in denuncijacije niso prav nič novega. »Slobodna Tribuna« daje o tem mnogo podatkov. Začne se z 1. 1883, ko je meseca oktobra izbruhnil v Srbiji iimočki upor ali buna. Kralj Milan Obrenovič je obdolžil tega upora vse radikalske voditelje ter je razpustil skupščino. Ob tej priliki je rekel eden od radikalskih voditeljev Raša Miloševič kralju: »Veličanstvo, ne boste doživeli veselja, da bi mi voditelji zajadrali čolničke in zbežali preko!« — Pašič je Ml z Miloševičem na videz istih misli, potem je pa kar na tihem zajadral svoj »čolnič« in pobegnil. Istega dne so bili zaprti drugi radikalski voditelji, ki so se branili, da niso vedeli za upor. Ko se je vse poleglo, se je Pašič zopet vrnil ter se še hvalil, da je on upor organiziral in da bi morali vsi radikalski prvaki stopiti na čelo ljudstva v svojih okrajih.
L.	1885 pred srbsko-bolgarsko vojno izdaja Pašič iz Bolgarije proklamacije na narod, kjer pravi, da je čas, da se zruši jarem velikašev Srbije in Bolgarije. V proglasu priporoča Srbom sabotažo; naj ne gredo v vojake, naj prekinejo promet pošte, brzojava in kurirjev, naj osnujejo svoje čete ter se tako »objamejo z brati (Bolgari), da se zemlja očisti krvnikov in izdajalcev? Istočasno je Pašič tudi pisal voditelju bolgarskih ustašev Zakariji Stojanovu ter mu naznanil, da je na pravi način obvestil srbski narod ter da čaka samo še na nekaj tisoč pušk iz Bolgarije, da se potem srečno dovrši narodna stvar tudi v Srbiji.
L. 1899 je Pašič izdajal svoje tovariše povodom ivandanskega atentata na kralja Milana. Ker se je čutil v nevarnosti in ni bil pripravljen na beg, je pa druge dolžil ,da so protidinastični ter tako od sebe odvrnil vsako odgovornost.	,
Ko je padla obsodba v solunskem procesu ter vznemirila zavezniške kroge, je Pašič po svojih agentih razširil glas, da so obsojeni oficirji pripravljali izdajo ter se potom vojnega atašeja v Atenah in grškega kralja Konstantina pogajali s cesarjem Viljemom radi predaje solunske fronte. Ko je že pred koncem vojne opozicija ostro nastopila proti Pašičevi vladi na Krfu, je pa Pašič zopet podtaknil opoziciji, da noče več vojne na strani zaveznikov.
Svojo politiko obrekovanja in zahrbtnega podtiko-vanja je Pašič nadaljeval tudi proti Jugoslaviji. Ko se Jugoslovanski odbor v Ženevi ni hotel podvreči velesrbski ideji in koncepciji, so Pašičevi agenti takoj raznesli glas, da vodi ta odbor avstrijsko politiko in sam Pašič je /odbor često denuneiral zavezniškim poslaništvom v Bernu. Obrekovanja se sicer niso verjela, a so vendar napravila dosti škode.
Tako je šlo naprej in danes nadkriljuje Pašič samega sebe od poprej. Danes in od nekdaj kaže on; da ne pozna nobene politične morale. On je konspiraior brez vseh moralnih pomislekov proti svoji domovini, proti svojemu narodu in proti svojim tovarišem samo, da se obdrži na površju. Vse to j è delal preračunjeno in tako se tudi danes üsoja vzdigati kot naj višji arbiter patrijotizma in političnega puritanstva obtožujoč Vse svoje nasprotnike kol upornike in protidrža vne J elemente. Če bi govorili o fanatizmu in zagrizenosti, I
potem bi se dalo to reči glede Pašiča samo v toliko, da je on pri vsej svoji hladni preračunjenosti toliko slep, da ne opazi, da, v tej državi za ulogo obtožitelja »proti-državnih« in protinarodnib elementov nobeden nima tako malo moralne kvalifikacije in pravice kot ravno Nikola Pašič.
Beograjska manifestacija proti proti Pašiču in Pri-bičeviču. V pondeljek se je v Beogradu vršil shod, sklican od Davidovičeve demokratske stranke ob tisočeri udeležbi. Shod je vodil bivši demokratski minister Ra-fajlovič, v predsedstvu sta bila poslanec Dukanae in bivši predsednik skupščine dr. Ribar. Ko je otvoritelj poročal o politični situaciji, so zagrmeli proti Pribiče-viču ogorčeni klici: dolje izdajalci! — Med prvim govorom so prišli na shod nekateri hrvatski poslanci in zemljoradnik Dušan Dimitrijevič, — nekdanji ustaški vojvoda Dule. Vsi zborovalci so došlece navdušeno pozdravljali s klici: živela Hrvatska! Živela Šumadija! Živel sporazum! Živel Ljuba Davidovič! Živel Radie! Dolje Pašič! Dolje režim korupcije! Dolje Pribičevič!
—	Demokratski govorniki so proslavljali sporazum s Hrvati in Slovenci ter ostro obsojali Pašičevo korupcijo, katero sedaj y zadnjem momentu podpira Pribičevič s svojim društvom, ki je poteptalo jugoslovanstvo in demokracijo. Bivši skupščinski predsednik dr. Ribar je tudi naglašal, da hi bil moral Davidovič že poprej vreči Pribičeviča iz demokratske stranke, kateri je napravil toliko škode in sramote. — Proti Pašičevi obdolžitvi cele, opozicije s »protidržavnostjo« so padale silno ogorčene besede. Vseučiliščni profesor Popovič je označil kot ostudno laž Pašič—Pribičevičevo trditev, da so federalisti in avtonomisti protidržavni. Desetletja je že delala srbska politika v okvirju federalističnega programa in srbski demokrat-centralist lahko dobro dela z demokratom-federali stom. Prvo in glavno je ideja sporazuma. Drugi govorniki so naglašali, kaka sramota je to, da Pašič druge dolži veleizdaje, ko je vendar sam skozi desetletja svojega političnega delovanja druge izdajal in se v svoji oblastiželjnosti posluževal najnižjih sredstev. Pašič naj bi bil »državotvoren«, ker si je v politiki nagrabil milijone, ker je tudi svojega sina rešil vojaške službe in napravil za bogatina, »protidržavni« pa naj bi bili Davidovič, ki mu je sin padel v vojni, zemljoradnik Dimitrijevič, ki je vodil ustaše proti Avstrijcem in Nemcem, ter vsi drugi, ki že od nekdaj delajo pošteno za narod. — Govoril je tudi najstarejši od hrvatskih poslancev Jelžabetič, ki je pozdravljal zlasti srbsko omladino, ki je sklicala la shod kot manifestacijo za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Na mladini obstoja svet, je dejal ter naglašal, da mora tudi za poštene in trezne v tej državi priti enkrat uskrs —- Velika noč, ko je Bog odvzel pamet nasilnim oblastnikom!
—	Ob zaključku impozantnega shoda je bila sprejeta resolucija, ki ogorčeno obsoja Pribičevičevo izdajstvo in Pašičev režim ter pozdravlja sporazum med bratskimi narodi v Jugoslaviji!
Dr. Korošec tovarišem-opozicijonalcem. V pondeljek zvečer je priredila demokratska organizacija v Beogradu prijateljski sestanek, katerega so se udeležili tudi drugi opozicijonalci ter veliko število najuglednejših Beogradjanov. Sestale je preveval duh prejšnje impozantne manifestacije srbskih demokratov za bratstvo in sporazum. Na sestanku je najprej Ljuba Davidovič v lepem govoru očrtal boj opozicije proti korupcijskemu režimu. Dalje je govoril hrvatski poslanec Kovačevič, za njim pa burno pozdravljen načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, ki. je v vslcd odobravanja ponovno prekinjenem govoru izvajal sledeče:	Dragi
bratje in sestre! Včeraj so se vršile v Italiji volitve rin mi s skrbjo v srcu pričakujemo, ali bodo naši podjarmi jein bratje ysled terorja fašistov sploh prišli do svojega zastopnika. Prve vesti, ki smo jih prejeli, niso prav vesele. Prepričan sem, da mi boste šteli v dobro, da se spomnim naših neodrešenih bratov v Italiji. Mi upamo in verujemo, dani več daleč dan, ko jih bomo osvobodili izpod tujega jarma. Pri tepi pa ne mislim samo na osvoboditev Trsta, Reke in drugih krajev, kjer prebiva jugoslovanski rod. Mi hočemo, da bo ono, kar je našes tudi v resnici našel Mi hočemo jako in čvrsto đižavo. Jaka bo pa samo takrat, ako bo v njej vladal sporazum in jakost, poštenje in pravica. Ali smo torej mi, ki zahtevamo, da naj v dtóavi vlada enakost, poštenje in pravica, ali smo mi proti državi?! In oni, ki so proti temu, ali so oni za državo?! Prepričan sem, da bo prava ideja zmagala, kajti mi nismo prišli sem, da rušimo to državo, temveč, da j; gradimo veliko bodočnost, ko bosta vladali sloga in iskreno bratstvo od Jadranskega do Egejskega in Črnega morja. Bog živi veliko 'bodočnost močne jugoslovanske države. Buren aplavz in dolgotrajne manifestacije so sledile tem besedam dr.
I Korošca, nakar so govorili še drugi.
Kedaj bo sklicana skupščina. Od raznih strani zatrjujejo, da bo skupščina sklicana v petek, da se potem v soboto izvrši verifikacija hrvatskih poslanskih mandatov ter da se potem skupščina odgodi za nedoločen čas. Radikali se mnogo sklicujejo na člen 52. ustave, ki daje kroni pravico skupščino razpustiti ter določiti nove volitve v predpisanem trimesečnem roku. Radikali se postavljajo kot bi imeli že vse gotovo za razpust parlamenta, nekaj beograjskih listov pa naglasa, da temu ni tako, ter da bodo skušali negotovo parlamentarno stanje zavleči še do sredine maja.
Volitve v Italiji. V nedeljo so se vršile v Italiji volitve za parlament. Bile so to fašistovske volitve ter spadajo v vrsto nasilnih volitev kakor so se vršile nekdaj pod Madžarsko in kakor se še sedaj vršijo pod srbskimi radikali nekje v Makedoniji. Fašistovsko nasilje je madžarski in radikalni primer gotovo še prekosilo. — Ljudstvo je bilo na fašistovsko nasilje pripravljeno in za to so se volitve še precej mirno vršile. Fašisti so se samo parkrat krvavo spopadli s komunisti, razbili so zopet par delavskih domov, ubili par ljudi, drugače je bilo pa vse v redu in miru. Če se italijanski fašisti danes hvalijo, da sp dobili skoraj 60 odstot. od vseh glasov, je ta zmaga zelo značilna ob dejstvu, da se je samo 60 odstot. voliicev udeležilo nasilnih volitev.
Obsedno stanje v Grčiji. Vsled silno razširjene agitacije monarhistov, ki je uspešna zlasti v Traciji, Epiru in Tesaliji, se bavi Grška vlada z načrtom, da proglasi obsedno stanje v celi državi. Ker se približava plebiscit, ki se mora vršiti popolnoma svobodno, bode republikanska vlada ostrejše nastopila priti monarhistom šele po plebiscitu.
Deželnozborske volitve na Bavarskem. Te dni so se
vršile velezanimive volitve za bavarski deželni zbor. Neobičajno veliko glasov so pridobili narodni socijalisti, ki jih vodi iz zadnjega procesa znani Hitler. Ponekod so napredovali celo za 100 odstot. Udeležba ni bila tako velika, kakor pri zadnjih. V splošnem je bil» predloženih 15 kandidatnih list. Po dosedanjih rezultatih sklepajo, da bo pridobila okoli 2 milijona več glasov skupina, ki je predlagala revizijo ustave. Deželnozborske volitve namreč obenem pomenijo tudi ljudsko glasovanje za spremembo ustave. Volitev se je v splošnem udeležilo 90 odstot. V mestu Monakovem je dobila Hitlerjeva stranka narodnih socijalistov 22.182 glasov, bavarska ljudska stranka, (katoličani) 10.279 glasov, združeni socijalisti 10.035, komunisti 9972. V Nürnbergu in v Augsburgu so narodni socijalisti napredovali za 100 odstotkov. Katoličani in socijalisti so glede višine glasov v ravnotežju. Zelo mnogo glasov so pridobili tudi komunisti.
Zarota v nemškem okupiranem področju. Časopisi javljajo iz Düsseldorfa, da so zavezniške okupacijske oblasti razkrile obsežno zaroto Nemcev proti francoskim okupacijskim funkcijonarjem. V vseh mestih se vrše številne preiskave pri osumljenih osebah, pri katerih je najdenih mnogo obtežilnih dokumentov. Iz zaplenjenih spisov se vidi, da so vsa nemška športska, društva v okupiranem ozemlju predstavljala vojaške organizacije, ki so dobro oborožene in preskrbljene s strelivom. Dosedaj je aretiranih 14 članov športnega društva v Essenu, nadaljnih aretacij je pa pričakovati.
Rusi o neuspehu dunajske konference. Namestnik komisarja za zaunanje zadeve, Litvinov je izjavil p» neuspeli dunajski konferenci, da se mora rumunska via da zavedati, da tvori edino oviro v medsebojnih odno-šajih nasilno podvržena Besarabija. Trdovratnost Ru-munije je posledica precenjevanja važnosti .ratifikacije mirovnega protokola od strani francoskega parlamenta. Pozablja pa pri tem, da sovjetska Rusija vodi popolnoma samostojno internacijonalno politiko, ter si ne da diktirati nikakih zahtev, na katere ni nikdar pristala. Krivda radi preloma pogajanj leži ne samo na Rumunski, ampak tudi na Franciji. V angleško-ruskih pogovorih bo vprašanje Besarabije tvorilo važno točko. Države Male antante, morajo naposled že enkrat uvideti, da ima njihova zveza z Rumimi jp edino namen, osigurati tej državj posest Besarabije. Rusija bo smatrala Besarabijo do odločilnega plebiscita kot svoj nerazdeljivi del.
Vojaško manifestiranje proti Rusiji. Ko se je radi Besarabije,prekinila rusko-rumunska konferenca, so se razni rumunski generali podali na Poljsko, kjer so takoj nagovorili poljske militariste za veliko vojaško vajo ob ruski meji. Te vaje sp se udeležili poleg Rumunov tudi francoski oficirji in cela stvar je izgledala kol prava manifestacija proti Rusiji.
Kitajska in Rusija. Kitajski zunanji minister je poslal sovjetski vladi noto, v kateri naglasa, da je kitajska vlada pripravljena podpisati kitajsko- ruski dogovor pod pogojem, da se v pogodbo uvrste te izpremem be: obe državi se zavežeta, da ne skleneta z drugo drža-
vo pogodbe, ki bi škodovala interesom Kitajske in Rusije. Sovjetska vlada se zaveže da odpokliče svoje čete iz Mongolije. Rešitev vprašanja cerkvenega imetja se odloži na dobo, ko bodo upostavljeni med SSSR in Kitajsko normalni odnošaji. K tej noti piše moskovska «Pravda«: Ker sla Francija in Japonska prepovedali Kitajski že podpisano pogodbo, je treba da obrnemo pozornost na Daljni Vzhod, kjer se od vseh držav najbolj giblje Japonska. Ta ima prikrit namen, zasesti nè samo celo Mandžurijo, ampak tudi ruske pokrajine na Daljnem; Vzhodu. Japonska hoče obvladati vzhodno-kitajsko železnico in si s tem zagotoviti oblast nad Mandžurijo. Teih njenim namenom služi sedaj tudi kitajska vlada s tem, da neče potrditi dogovora s SSSR, ki ga je enkrat že podpisala.
Beležke.
Sedanja narodna skupščina in volja volilcev. Gosp. Nikola Pašič si je vtepel v glavo, da je on edini, ki lahko načeljuje državi. On pač noče za nobeno ceno izpustiti oblasti iz rok. Svojčas je on samo pozival HRSS v skupščino, da naj tamkaj zahtevajo Hrvati svoje pravo. A kakor hitro je polukal prvi Radičev poslanec v skupščino, se je Pašič takoj ustrašil in podal ostavko. Sedaj se Pašič upira na vse kriplje verifikaciji Radičevih man datov. Iz strahu pred Radičevci zahteva Pašič odgoditev narodne skupščine in mandat za volilno vlado, ako-ravno je vlada v znatni manjšini. Originalno je tudi od Pašiča, kako razlaga kralju zahtevo, da se ravno njemu podeli volilna vlada. On, Nikola Pašič pravi, da je z vstopom radičevcev v skupščino postal položaj povsem drugačen in sedaj nikakor ne predstavlja zbornica volje naroda, ampak je treba apelirati na narod. Dokler je gospodaril Pašič neomajeno v skupščini, tedaj je bil parlament pravi predstavitelj volje naroda, a sedaj pa, ko je skupščina čisto ipopolnjena, ne predstavlja več volje naroda. To je čisto Pašičevo balkansko ojmovanje narodove volje, ki pa ne bo rešilo niti Pašiča, niti ne korupeijonističnega dela radikalne stranke.
»Državotvorni lopovi«. Beograjska »Pravda« prinaša pod gornjim naslovom tole: Med Pašičem in N. Petrovičem je prišlo te dni do ostrega spopada. Petrovič je povdarjal, da je že dovolj svinjarije v vrstah višjih radikalskih glavarjev. Kot dokaz, kako li kradejo in ropajo državo je navedel Pašiču tole: »G. Pašič, ali je resnica, da je eden vaših »pitomčev« zahteval od nekega gospoda 500 tisoč dinarjev podkupnine za sebe, 1 milijon pa za Vas?; na to vprašanje mi morate odgovoriti.« — Pašič je na ta napad molčal kakor nem, dr. Peleš je pa s solznimi očmi pristopil k Petroviču ter mu rekel: »Hvala Vam, da ste mi odprli oči, zdaj še le prav za prav sigurno vem, v kaki družbi se nahajam.« — — Oseba, katero je Petrovič omenil kot »pitomca«, je ra-dikalski poslanec Popovič. Pašič na Petrovičevo vprašanje še sedaj ni dal odgovora in baš radi tega je nastal v klubu prelom.
Onevni novice.
Pri pokrajinski upravi za Slovenijo tudi korupcija?
Štajerski župan nam piše: Zadnjič sem naročil od Učiteljske tiskarne v Ljubljani nekaj tiskovin. Ko jih dobim, pregledam račun in vidim, da se mi poštni stroški niso zaračunali. To se mi je zdelo želo čudno, ker moramo drugače plačevati ogromne poštnine. Zato pogledam natančneje ovoj in najdem na ovoju prilepljen beli listek z besedilom: »Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani«. Spodaj pa je stala opomba: »Poštnine prosta uradna zadeva«. To je pa res čudno, si mislim. Naročil sem tiskovine pri privatnem podjetju, a dobil sem jih po državnem uradu »poštnine prosto«. Poizvedoval sem pri drugih obč. Uradih, ki so mi isti potrdili. Rekli so mi celo, da se tiskovine Učiteljski tiskarni tudi lahko vrnejo »poštnine prosto«, seveda zopet potom pokrajinske uprave. Ako hoče s takim postopanjem pokrajinska uprava občinam pomagati, je prav in lepo. Pa to ni prav, da ima to predpravico samo Učiteljska tiskarna v Ljubljani; druge tiskarne in podjetja pa ne! Ali je pokrajinska uprava posredovalnica za Učiteljsko tiskarno? Ali je tukaj mogoče zloraba oblasti od kakega uradnika? Če je pokrajinska uprava v tem smislu hotela občinam pomagati, potem bi bila morala javno razglasiti, da vse občine lahko dobijo potom političnih uradov poštnine prosto vse tiskovine od katerekoli tiskarne. Nikakor pa ne gre, da bi pokrajinska uprava s takim postopanjem bila državni agitacijski urad za strankarsko podjetje, kakor je Učiteljska tiskarna v Ljubljani. O opisani zadevi'zahtevamo javnega pojasnila od pokrajinske uprave.
Koliko je Slovencev? »Jutro« je delalo reklamo za nemški geografski-statistični atlas profesorja Hick-manna ter je pri tem navedlo, da je vseh Slovencev samo 1,300.000. Povodom lega »štetja« je zapisal »Narodni Dnevnik« pošteno slovensko besedo: Človek res ne ve, ali bi se bolj zgražal nad kričečo nevednostjo člankar-ja ali pa nad brezbrižnostjo slovenskega dnevnika, ki objavi tako, Slovence ponižujočo informacijo in zavaja s tem svoje bralce h krivi in tolikokrat slišni sodbi: »Kaj bomo mi Slovenci, saj nas nič ni.« Da pokažemo število Slovencev v pravi luči, prinašamo tukaj izide uradnih štetij, kolikor so dosedaj znana, in približne cenitve v začetku tega stoletja. Začetkom leta 1921 je bilo Slovencev v Jugoslaviji 1,024.751, Italiji 400.000, Madžarski 6.087, Avstriji 85.000, Združenih državah ameriških 208.552, Nemčiji 40.000, drugod po svetu 5000, skupaj okroglo 1,770.000. Ker znaša prirodni pri-
rastek slovenskega naroda letno, nizko računano, najmanj en odstotek, in ker se ni bati več tako usodepolnè-ga raznarodovanja kot v stari Avstriji, trdimo lahko brez pretiravanja da je danes 1,800.000 Slovencev na svetu. Nemški profesor in člankar pri »Jutru« sta se torej »zmotila«, eden hoté, drugi nehoté, samo za pol milijona slovenskih duš. Na ozemlju Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske je strnjeno naseljenih čez poldrugi milijon Slovencev; ostali so po »kolonijah«. Ako ne bo kakšna posebna nesreča ovirala našega narodnega življenja, bo število kompaktno stanujočih Slovencev čez 25 let, to je leta 1950, doseglo 2 milijona in marsikdo izmed danes živečih bo doživel tudi naš tretji milijon. Mislimo, da je najmanj kar moremo zahtevati od slovenskega časopisja, da je v slovenskih stvareh toliko oprezno in slovansko čuteče, da ne tepta z obema nogama resnice in naših narodnih pravici
Polovična vožnja za podzvezni svet v Ljubljani. Ministrstvo za promet je odobrilo 50%ni popust voznih cen za člane orlovskih odsekov, ki se udeleže podzveznega sveta dne 12. in 13. aprila t. 1. v Ljubljani in sicer za vožnjo v Ljubljano in nazaj. Znižana vožnja velja za člane orlovskih odsekov v času od dne 10. aprila do dne
15.	aprila t. 1. vključno na ta način, da kupijo udeleženci pri vstopnih postajah enosmerne karte, ki jiih postajna blagajna žigosa na obratni strani s postajnim žigom. Te karte veljajo potem tudi za povratek v zvezi s potrdilom po udeležbi na podzveznem svetu. Pri izstopu v Ljubljani naj torej vsi bratje vozne listke pridržijo. Potrdilo o udeležbi dobijo v pisarni podzveze na člansko izkaznico, ki jo prinesete seboj.
Beograjska metoda. T Beogradu je začel izhajati pred kratkim časom list »Beograd« pod uredništvom famoznega Momira Nikoliča. List je bil ultrašovinisti-čen, napadal je pa vse vprek, samo radikalov ne. Ti so list podpirali tudi gmotno. Končno pa je Nikoliču bilo dovolj radikalske korupcije in nasilja, pa je udaril sem ter tja tudi po njih in ožigostal nekatere drastične primere njihove korupcije. Pa se je zmotil revež, ko je mislil, da se mu radikali ne morejo osvetiti. Ko je napadel Ninčiča, češ, da je dal za pohištvo svoje vile dva milijona dinarjev, se je vlada spomnila, da je bil Nikolič pred več leti obsojen na 10 mesecev ječe, katere še ni odsedel. Takoj so ga »uapsili« pa hajdi ž njim v po-žarevaški »bajbok«, kjer bo odsedel svojih 10 mesecev. Tako je moral »Beograd« umolkniti.
Postopanje »zavezniških« Rumunov. Te dni iz-praznjujejo rumunske oblasti kraje, kateri nam pri-» padajo po zadnji korekturi meje. To izpraznjevanje pa vršijo tako temeljito, kakor albanski kačaki, ki vderejo v makedonsko vas ter prebivalstvo do golega izropajo. Ko so izpraznili nam odstopljeno selo Pardanj, so odnesli seboj vse, kar so mogli nositi. Uradna poslopja so bila popolnoma izpraznjena ter je ostalo samo zidovje. Železniško postajo so tako u post ošili, da so odnesli ne samo ves postajni inventar, temveč celo okna in vrata. Rumunsko vojaštvo je tudi oropalo prebivalstvo. Rumimi so jemali ljudem denar, vsak posestnik je moral izročiti do 3000 kg žita in večje število sliv. Še huje so oplenili selo Modoš. Na lice mesta je prispela jugoslovan ska komisija, ki je ugotovila dejanski stan ter opustošene objekte fotografirala. Zunanje ministrstvo je prejelo obširno uradno poročilo o rumunskih plenitvah. Zunanje ministrstvo je takoj odposlalo brzojavna navodila našemu poslaniku Čolak Antiču v Bukarešti, da vloži odločen protest pri romunski vladi proti takemu postopanju in da zahteva povrnitev ukradenih oziroma odnesenih predmetov in pa primerno odškodnino.
Kongres Orjune v Beogradu. Ko je poštena beograjska javnost v nedeljo tako ostro in odločno obsodila Pašičev režim in Pribičevičevo izdajstvo, so pa orjunci na svojem kongresu v Beogradu izlivali svojo mržnjo nad opozicijo ter po večini proslavljali Pribiče-viča. Otroci so vredni svojega očeta in če bi bili orjunci na svojem kongresu dosledni, bi morali skleniti pristop ali ali prelevitev v Srnao, srbske fašiste, ker ni potrebno, da se pod dvojnim imenom in praporom zbira nasilna banda nasilnega Pašič—Pribičevičevega	re-
žima.
Vrednost Belja. Vrednost znanega veleposestva je razvidna deloma tudi iz višine svot, ki so jo pri zadnji oddaji tega veleposestva v zakup ponudili posamezni ponudniki. Tako je n. pr. ponudila somborska družba »Agraria« kat najemnino za prvih 10 let 35,500.000 din., za nadaljnih pet let 40,000.000 din., za nadaljnih pet let 50,000.000 din., potem pa za vsakih nadaljnih pet let po 55 in pol, 60 im pol, 65 in pol, 70 in pol in 75 in pol milijona din. na podlagi dinarskega tečaja v Cu-rihu 7.10. Poleg tega še letno: 120.000 kg krušne moke, 120.000 kg koruzne moke, 24.000 kg sladkorja in
12.000	kg masti. — Zveza konzumnih društev državnih uradnikov pa je ponudila državi za prvih 10 let 28 odstotkov dobička, za nadaljnih 10 let 30 odstotkov, za tretje desetletje 40 odstotkov in za zadnjih 20 let po 50 odstotkov. Ali pa v denarju: Za prvih 10 let 1 milijon dinarjev v zlatu, za naslednjih 10 let 1 im pol milijona zlatih dinarjev, za tretje desetletje 2 milijona dinarjev v zlatu in za zadnjih 20 let 2 in pol milijona dinarjev v zlatu.
Ogromne poplave v Banatu in Sremu. Zadnje dni so pričele reke, ki tečejo skozi Banat in Srem, rapidno naraščati. Zlasti sta narasti! Donava in Sava; prva izkazuje po zadnjem poročilu že višino 5 metrov nad normalo, druga pa celo 7.50 m. Obe reki sta pri svojem stiku preplavili obsežne banatske in sremske ravnine. — Povodenj ta tako katastrofalna, da enake ne beleži nobena kronika že od leta 1888. Večina Banata in Srema je spremenjena v rujavo morje, iz katerega štrlijo le strehe hiš in večja drevesa. Škoda je nepopisna, ker je povodenj. nenadoma vasi zalila ter so si ljudje večinoma
rešili le golo življenje. Oblasti so organizirale posebne’ rešilne oddelke, ki v čolnih rešujejo ogroženo -prebivalstvo. — Tudi iz drugih južnih krajev prihajajo poročila o katastrofalnih poplavah. Reka Tisa; je zelo na-rastla, Vardar y Makedoniji je poplavil veliko vasi, bosanske reke se bodo pa. vsak čas razlile. Nevarnost poplave še povečuje'zadnje deževno vreme.
Iz Vojvodine. Živahno politično gibanje in mrzlične priprave za volitve so znak sedanjega političnega položaja v Vojvodini. Vse stranke so začele z agitacijo, ki spominja na volilno borbo in strahoviti in divji lov za volilci se je že pričel. Velika nervoznost vlada med demokrati, ki se delijo na pristaše Pribičeviča in Da-vidoviča. Med obema skupinama vlada srditi boj. Med radikali islotako ni enotnosti. Večina njihovih pristašev ni zadovoljna s sedahjim‘režimom in pri volitvah hode zopet nastopila Protičeva skupina za se. Tudi N. Petrovič ima precej pristašev. Zemljoradnik! so islotako razdeljeni na dve frakciji. Madžari in Nemci se živahno gibljejo, zadnji pa imajo velik strah pred Radičem, ker jim je lanskega leta med sremskimi Nemci pobral skoro vse volilce. Najbolj enotni so še Bunjevci, ki lahko računajo pri eventuelnih volitvah na siguren uspeh.
—	Cestni razbojniki. Na cesti med Topolo in Subotico so napadli neznani razbojniki nekega Josipa Santo. Ko so ga izropali, so ga toliko časa batinili, da je izdihnil.
—	Madžarski optanti stalno prihajajo v Vojvodino. V Novi Sad je prispelo zopet kakih 40 družin, ki se nameravajo naseliti v Banatu. Med nekaterimi priseljenci vlada huda beda, ker ne dobijo kmalu zemlje ali zaslužka. — Novosadski policiji še vedno dela preglavice družba predrznih razbojnikov, ki so sredi dneva na na) obljudenejših ulicah izvedli več skrajno predrznih repov in tatvin. Novosadski listi se hudujejo na policijskega načelnika, ki je v zasledovanju zločincev uporabljal posebno metodo. Njegovi policaji namreč zapirajo kar zaporedoma vse ljudi, kateri se jim zde sumljivi, pa nič ne dene, četudi je aretiranec kak bogati trgovec, ali uradnik. S policijskimi šefi ima Novi Sad zadnji čas sploh smolo. Prvi po preobratu je bil neki advokat, tega je zamenjal uradnik, kateremu je bila prva dolžnost ljubavna spletka, sedanji šef pa je pop in trgovec. Vser» trem pa je kriminalistika bila le postransko zanimanje.
Drzen vlom v Ljubljani. Da se Ljubljana hitro modernizira, pričajo številni in drzni vlomi, katere izvršujejo organizirane tatinske družbe. Komaj spravi policija par takih ptičkov pod ključ, že se zgodi sredi mesta še nov, predrznejši vlom in policija tako sploh ne more priti do oddiha. V noči od sobote na nedeljo so vlomilci okradli izložbeno okno trgovine Maček na. Aleksandrovi cesti. Vlom so izvršili med 3 in 4 uro zjutraj. Skozi železno omrežje so razbili veliko stekleno šipo, skozi nastalo luknjo pa izvlekli 6 novih oblek in en plašč. Ukradene stvari so vredne najmanj 12 tisoč dinarjev, razbita šipa pa ravno toliko.
Z nožem ga je zaklal, železniškega stražarja sarajevskega glavnega kolodvora Marka Lubarja je nekdo zaklal z nožem. Lubar je bil star komaj 31 let in zapušča ženo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Takoj, ko j« bil izvršen uboj, je padel «um na Vaso Kolajdžiča, Li je doma iz Višegrada in je že bil večkrat predkaznovan. Kolajdžič se je säm javil policiji in tamkaj priznal, da je on ubil Lubarja. Kolajdžič je zbiral okrog staro smetje, kosti in metalne odpadke. Tako je tudi v oni usxle-polni noči prekopaval neko smetišče, kjer je našel poleg kosti tudi en nož. Pri prekopavanju smetišča ga je zalotil Lubar, ga napodil od dela in mu zabičal, da ne sme pobrskavati po smeteh. Radi; smeti sta se oba možaka sprla in Kolajdžič je iz strahu, da ga ne bi L ubai« obdelal s sekiro, njega zabodel v prsa z najdenim nožem. Lubar se je zgrudil pri priči mrtev na tla.
Cerkveni roparji. V Sremskih Karlovcih so vlomili doslej še neodkriti tolovaji v rimokatoliško cerkev in so odnesli iz svetišča razne cerkvene predmete v vrednosti 600 tisoč kron.
Rešila sta mu življenje. Blizu Zagreba se je obesil na drevo 22 let star delavec Golob Jokič. Obesil se je za žepni robec. Mimo obešenega je prišel skladiščnik Štefan Prača j ič, ki je poklical na pomoč policaja in oba sta‘snela z drevesa le še malo živega Goloba. V bolnici si je Golob čisto opomogel in bo lahko v drugič poskusil srečo s samomorom.
Za »dobro jutro« batine in v zapor. Svojčas smo poročali, da je bila pri tobačni tvornici v Sarajevu odkrita velika tatvina. Po odkritju te debele tatvine je poslala uprava monopolov v Beogradu k sarajevski tobačni tvornici monopolskega inšpektorja Dokiča. Do-kič se je nastanil v tvornici, a skoro vsako noč se zakasni po gostilnah in kavarnah, večkrat do jutra. Te dni se je zopet vračal g. inšpektor pozno zjutraj v tvornico, da bi se podal k počitku. Gospod Dokič je pri vstopu v frabriko pozdravil vratarja z: »Dober večer«, a stražar mu je odzdravil, ker je že bil dan z: »Dobro jutro«. Ta pozdrav je gospoda inšpektorja tako razljuti!, da je pograbil vratarja za vrat, ga pošteno prebatinil in ga nato izročil še policaju, ki je ubogo žrtev tiral v zapor.
Nekaj novic iz južnih krajev. V Novem Sadu je monopolsko skladišče tobaka čisto, tik ob obali Donave. Donava pa je zadnje dni močno narastla, voda je udrla celo v tobačno skladišče in tamkaj uničila velike tobačne zaloge. Vsled vedno naraščajoče poplave še škoda ni precenjena. — Davčni urad so oropali v Šibeniku in odnesli iz blagajne 93.500 din. in 2904 komadov srebrnega denarja. Ropa je osumljenih šest Wranglovcev-stražarjev, ki so stražili urad. — Težka nesreča se je zgodila te dni ne daleč od mesta Brod na Kulpi in sicer na žagi kneza Thum~Taxisa. Hlapec je nerodno manevriral z vozem in ta se je s hlapcem vred ter konji pre-kobicnil v jez. Konji so se sicer rešili voza, a voda je
9.	aprila 1924.
—......—
—
obe živali pognala še preko dveh jezov, kjer sta obležala oba mrtva. Hlapca pa ni od nikoder na svetlo.
Zaslužena smrtna obsodba. V Petrinji v Slavoniji je bil lansko leto obešen Mile Markovič, mlad človek iz Grahovca, radi zločina večkratnega umora, uboja in raz-bojništev. Dne 3. t. m. je bil v Petrinji obsojen na smrt komaj 23 let star Peter Lukač. Lansko leto se je Lukač sprl s svojim daljnim sorodnikom in je pri tej priliki ranil z nožem sorodnika in svojo lastno sestro. A vkljub iemu si divjačina ni ohladil jeze, ampak je po dveh dneh udrl v kočo svojega sorodnika z dvema revolverjema in vprašal, kje je starec, da ga ustreli. Starega sorodnika pa ni bilo doma, ampak je bil v Glini, kjer si je zdravil rano, katero mu je povzročil Peter Lukač pred dvema dnevoma. I21etni sinko starega Petrovega sorodnika je pojasnil divjaku, kje je stari, a Lukač je zgrabil fantiča za lase, mu trikrat ustrediL v glavo s pripombo: »Ker nisem dobil očeta, sem mu ubil potomca.« Streli so privabili sosede, a se niso upali zgrabiti divjaka, ki je grozil vsem z orožjem in hitel proti Glini, da ustreli tamkaj v bolnici svojega sorodnika. V Glini ga je prijela policija ravno tedaj, ko je kupoval municijo za svoj revolver. Smrtno obsodbo je sprejel Lukač povsem mirno.
Prosvetna zveza v Mariboru sc je v začetku t. m. preselila v palačo Zadružne .gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6-1., kamor naj se naslavljajo vsi dopisi. .Po Veliki noči se bo preselila v isti lokal ludi knjižnica Prosvetne zveze, na kar opozarjamo predvsem somišljenike.— Tajništvo Prosvetne zveze v Mariboru.
Naročnikom »Katoliških misijonov.« Izšla je 7. številka (april). Naznanjamo, da so nam nekatere dosedanje številke že pošle, in zato novi naročniki, ki naročajo list za celo leto, to je od lanskega leta do letošnjega oktobra, dobijo samo tiste številke, ki jih imamo še v zalogi in kolikor nam jih še morebiti od drugod vrnejo. Taka celoletna naročnina znaša 10 dinarjev. Mogoče pa je naročiti list samo za prihodnjo polovico teta (april—oktober). Za to polovico leta znaša naročnina 6 dinarjev. To sporočamo, da ne bodo morebiti dosedanji naročniki mislili, da bi jim bilo,treba doplačati 6 dinarjev! Položnice smo priložili zadnji številki predvsem za to, da taki iiovi naročniki lahko poravnajo naročnino ali pa za morebitne darove za misijone ali za podporo lista »Katoliški misijoni«. Prosimo, da na položnici sredi zgoraj označite, ali je pošiljatev naročnina ali dar. — Uprava »Katoliških misijonov«.
Zahvala. Učiteljski zbor drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani daruje Podpornemu društvu slepih 300 D mesto venca na grob pok. vlad. svetnika gospoda Ivana Šubica, višjega šolskega nadzornika trgovskih šol. Srčna hvala. Istočasno se zahvaljujemo za prejetih 500 D, katere nam je povodom istega dogodka nakazal mestni magistrat ljubljanski. — Podporno društvo slepih v Ljubljani.
Državne trošarine. V založbi trgovske in obrtniške (zbornice za Slovenijo v Ljubljani je izšla te dni poljudna razprava o trošarinskih predpisih izpod peresa odličnega strokovnjaka gospoda. Maksa Kostanjevca, višjega finančnega svetnika v Ljubljani. Gospodu pisatelju se je v polni meri posrečilo izpolniti težko nalogo, da v poljudni obliki nudi vsakomur pojasnilo v zamotanih trošarinskih predpisih, v katerih je orientacija tem težja, ker se postopoma izenačujejo. Posebno vrednost pa ima razprava v tem, da izčrpno pojasnuje na eni strani pravico, na drugi strani pa dolžnosti, ki jih nalaga nalagajo strankam trošarinski predpisi. Knjiga, ki je za svoj obseg in eminentno važnost za gospodarske kroge jako po ceni —1 izvod velja le 10 1) — se dobiva v vseh večjih knjigarnah ter pri založniku — Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani.
Lepega zvona glas
Seže v deveto vas
Zato naročite pri »Zvonoglas«.
Jj Si Maribora.
Sodba poštenega starega demokrata o Pribičeviče-vih pjolicajdemiokratih. Ko je Pribičevič>,$ slovenskim demokratom Reisrierjem. in s 13 hrvatskimi'demokrati u-skočil iz Davidovičevega kluba, v katerem so ostali pošteni srbijanski demokrati ter odšel v Pašičevo vlado, so se nad tem izdajtsvom slovenskih demokratskih mla-dinov zgražali vsi stari pošteno misleči demokrati ter so to postopanje odkrito obsojali. Nek mariborski demokrat, sivolas mož, poštenjak od nog do glave, je te mladinske demokratske izdajalce obsodil tako-le: »Ti Pribi-čevičevi demokrati so kakor ščetinci. Kamor jim koruze nasiplješ, tje letijo.«*
Mariborski socialdemokrati in brezposelni reveži. V Mariboru imamo okrog 800 do 900 brezposelnih, ki živijo v največji revščini. Kjer ni dela. ni zaslužka, zalo pa tudi trka grozno pomanjkanje na vrata teh revežev. Pred nekako enim mescem že je sklical socialdemo-tkraški župan Grčar zborovanje, na katerem bi se raz-govarjalo o pomoči za brezposelne. Mi šmo že takrat rekli, da je to početje župana Grčarja in njegovih socialdemokratov sama hinavščina in nič drugega. Njim ne gre za to, da bi pomagali revežem, temveč gre jim samo za to, da bi tem revežem nasipali peska v oči, in pri volitvah dobili njihove glasove. Evo dokaze! Župan Grčar se je dal na dotičnein zborovanju hvaliti in slaviti ter »šinfati« za velikega prijatelja revežev. Socialdemokrati so po svojih listih trobili, da se samo oni brigajo za brezposelne. In kaj je bilo res? Vse to pisanje in govoričenje bila je le hinavščina. Na dotionem shodu so 'izvolili odbor, ki bi naj stavil konkretne predloge,
kako bi se pomagalo brezposelnim. Ta odbor bi moral sklicati socialdemokrat, župan Grčar. In kaj je storil »ljudski prijatelj« Grčar? Gel mesec skoraj že čaka ta odbor na sklicanje, a socialist Grčar dremlje in spi na svojem stolcu in še do danes ni sklical izvoljenega odbora. V tem odboru je tudi vodja socialistov, znani Ba-hun, ki bi bil že davno lahko podregal sodruga Grčarja. Pa seveda tudi Bahun spi. S tem so socialisti sami pokazali, da jim nič ni mar za reveže, temveč le za njihove glasove pri volitvah.:#Brezj>oselni! Tu vidite, da vas so? ciališt župan Grčar in sočialdemokraški širokoustnež Bahun in drugi socialisti saiiio farba jo in za nos vodijo. Če se vam bodo še kdaj laskali, dajte jim brco, kakor jo zaslužijo. Sočialdemokraška skrb za trpine je čisto navaden »švindel«.
Bahunovi socialisti proti podpori za brezposelne.
V zadnji seji obč. sveta mariborskega je predlagal obč. svetnik Slov. ljudske stranke dr. Jerovšek, da naj da občina za brezposelne zaenkrat 33.000 D podpore. Ta denar je na razpolago v nekem tajnem fondu pri magistratu in se lahko takoj vzame. Kaj so pri tem predlogu storili socialdemokrati? Ali so Bahun in njegovi so-cialdemokraški trabanti glasovali za to podporo brezposelnim? Kaj še! Njim ni mar za brezposelne trpine! Ker socialdemokratki občinski svetniki z Bahunom vred niso hoteli glasovati za ' to, da bi brezposelni dobili
33.000	D podpore, so rajši vstali in zapustili sejo občinskega sveta, kakor da bi glasovali za podporo. Obč. svet je po odhodu socialdemokrat, postal nesklepčen, zato ni mogel skleniti predlagane podpore za brezposelne trpine, S tem so . socialdemokrati v mariborskem obč. svetu očitno pokazali, da nima jo srca za ubogo ljudstvo. Delavci, zapomnite si to za volitve, ko se vam bosta Bahun in Grčar zopet prilizovala.
Župan Grčar tolaži nemške uradnike. Pri mariborskem magistratu je še uslužbenih precej nemških uradnikov, ki se še do danes niso naučili slovenskega jezika. Ti gospodje slutijo, da jim pri magistratu ni mogoče več veliko pričakovati, odkar se je ustanovil .Narodni blok. Dozdaj so bili socialdemokrati njih zaščitniki, pozneje pa tega ne bo več. Pripoveduje se, da je bil v zadnjem Času eden izmed višjih nemških magi-stratnih uradnikov pri županu Grčarju ter ga vprašal, ali bi ne bilo morda dobro, če bi se dal zdaj penzijoni-rati, dokler so še socialdemokrati na mariborskem rotovžu, kajti zdaj bi se dale doseči še večje ugodnosti, ■kakor pozneje, če pride Narodni blok. Župan Grčar pa je gospoda ljubeznivo potolažil, rekoč: Le bodite še mirni. Zdaj še ni nevarnosti. Mi še ostanejo tukaj najmanj do Novega leta. Do takrat pa bomo storili vse, da razbijemo Narodni blok. Gospod župan Grčar! Svetujemo Vam, da si to stvar dobro premislite, predno »šturrpate« Narodni blok. Kajti pri jurišu na Narodni blok bii si lahko razbili svojo glavco, četudi je" trda, blokajpa ne bodete razbili. Ta prfešmentani blok je pač tako trdno zvarjen, da ga socialisti, Nemci in nemškutarji ne bodo tako kmalu zrahljali.
Prosvetni kartel sklicuje sejo za petek, dne 11. t. m. zvečer ob .6. uri v,.Lekarniški ulici 6. Opozarjajo, se vsa društva, da pošljejo gotovo svoje zastopnike. Odbor.
Predzadnje predavan je Prosvetnega kartela v Mariboru bo v petek, 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Lekarniški ulici 6. Predaval bo gospod profesor Ivan Bogovič o planinstvu in naših planinah. Pričakujemo, da bo zanimiv predmet predavanja privabil veliko poslušalcev. Predavanje bo prav poljudno, gospod predavatelj bo združil v njem prijetno z dobrim. Torej vsi iskreno vabljeni.	/	to e: ■
Narodno gledališče. Repertoar: Danes zaprto. Četrtek, io. aprila: »Hanice pot v nebesa«, ab. C. Petek,
11.	aprila. Zaprto. Sobota, 12. aprila »Divji lovec«, ab.
A.	Nedelja, 13. aprila ob 15. uri: »2 krat 2 je 5«. (Zadnjič v sezoni.) Nedelja, 13. aprila ob 20. uri: »Traviata«, ab. B.
Odkup daril potom' Trgovskega gremija v Mariboru. Gremij je sklenil na svojem letošnjem občnem zboru odkup posameznih trgovcev za darila, katera pobirajo razna društva po trgovinah, na ta način, da se odda svota, katero določi trgovec vsakoletno za darila, trgovskemu gremiju, ki ma darila potem potom širšega odbora od čaša do časa razdeljevati društvom na podlagi pismenih prošenj. Pri oddaji odkupnine dobe trgovci od gremija plakat, ki jim bo služli kot dokaz odkupa, da se bodo vedela društva po tem ravnati. Trgovski gremij pozivlje vsled tega sklepa vse mariborske trgovce., ki se nameravajo odkupili, da oddajo svote za leto 1924 do konca tega meseca gremiju, na kar se bo v časopisih vsa društva opozorilo, v katerih trgovinah se v bodoče nima več pobirali daril, oziroma kako se imajo društva ravnali, da jih dobe.
Industrijsko-obrtna razstava združena s specijalno razstavo vajeniških izdelkov v Mariboru. (Od 10. do 28. avgusta 1924.) Vsled splošne zahteve in želje mariborskega obrtništva in obrtništva cele mariborske oblasti, se je sestavil konzorcij, kateri si je nadel nalogo, prirediti letos v mesecu avgustu od 10.—28. avgusta splošno razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov, ter posebno razstavo vajeniških izdelkov. Na razstavo se pripusti tudi inozemske tvrdke s takimi predmeti, ki se v naši državi ne izdelujejo in pa z onimi predmeti, ki se sicer v naši držati izdelujejo, se pa iz kateregakoli vzroka razstave ne udeleže. Zato je v ineteresu vsakega obrtnika in industrijalca, da se razstave udeleži kar stori letos tem lažje, ker se bodo cene prostorom znatno znižale od prejšnjih razstav. Vajenci bodo prosti vsakega plačila, ter se bodo njihova dela po objektivnih strokovnjakih ocenila ter nagradila, vrhu tega pa dolje isti še krasno izdelane diplome. Obrtnikom mojstrom polaga konzorcij razstave na srce, da vplivajo na svoje vajence ter jim prigovarjajo in pomagajo k udeležbi na
razstavi, kajti tčast vajenca je tudi čast mojstra. Razstava vajeniških izdelkov ne bode samo izpodbuda k nadajlnemu napredku vajenca, marveč mora pokazati širšemu svetu kvaliteto našega obrtniškega naraščaja v Jugoslaviji osobito pa v mariborski in ljubljanski oblasti v Sloveniji. Ker so razni listi prinesli vest, da se s prirejanjem razstav v Mariboru preneha, je neobhodno potremo, da se nekoliko pojasni, kako je prišlo do zaključka zopetne prireditve. Mariborski obrtniki, ki so na zadnjih razstavah dosegli poleg velikih moralnih tudi lepe gmotne uspehe so bili iznenađeni o vesti, da se razstave v Mariboru ukinejo ter zahtevali, da naj se z istimi nadaljuje. Posamezne strokovne obrtne zadruge so bile torej prisiljene najti iz te zagate izhod in- so vsled tega stvorile za enkrat konzorcij, ki bo razstavo financiral in bo skrbel, da čim preje skliče enketo in-dustrijcev in obrtnikov, ki bi bili voljni sodelovati v razstavnem odboru. Na tej anketi se izvoli predsedstvo in ostali razstavni odbor. Glavni povod za zopetno prireditev razstave pa so bile številne prijave za udeležbo. Do sedaj se je definitivno za razstavo priglasilo čez 70 obrtnikov in industrijalcev različnih strok na razstavi kot razstavljalci. Ker je v tem uspeh razstave že v naprej zasiguran, je konzorcij uverjen, da bo vsak, kdor je za razvoj in napredek naše industrije in obrti to prireditev gmotno in moralno podpiral, ako dela dm gače, dela pač proti interesom obrtnika in industrijalca. Ta prireditev bo strogo nestrankarska, kjer ne bo n i krio svojih osebnih koristi iskal, dala bode le priliko našim industrijalcem in obrtnikom, da si pridobi nove zveze, reklame in ugleda. Zato se bo skušalo pridobiti v odbor voljne delavce vseli strank, ki bodo delali t prid domači obrti in industriji. V kratkem se bodo razposlali prospekti in prijavnice z razstavnim redom, kjer bodo navedeni vsi potrebni podatki in informacije glede udeležbe na razstavi.
Ženski zbor drž. ženskega učiteljišča v Mariboru priredi v soboto, dne 3. maja 1924 v Götzovi dvorani svoj letošnji veliki koncert, na katerega občinstvo že sedaj opozarjamo.
Licencovanje bikov v ietu 1924. Vsled odloka velikega župana mariborske oblasti, oddelek za kmetijstvo v Mariboru z dne 15. marca 1924 št. 485-E se bode vršilo licencovanje vseh v mestni občini Maribor se nahajajočih, čez 1 in pol leta starih plemenskih bikov dne
5.	maja 1924, ob 8. uri v Mariboru, Magdalensko predmestje pri gostilni, preje Rapoc v Tržaški cesti. Za obdarovanje plemenskih bikov dovoli država in okraj Maribor skupno svoto 2300 D ter bodo obdarovani v prvi vrsti le biki marijadvorske pasme. Pripomni se, da je prigon vseh bikov, ki služijo za splošno plemensko uporabo, obvezen, in da se bo proti lastnikom ne-licencovauih zakotnih bikov postopalo z vso strogostjo.
KARO-čevlji
MARIBOR, Koroška o. 19,
li lil ■■■■——
Đr. Vinko Šarabon:
Igodovinske anekdote.
(Dalje).
Turski humor.	,
Turek je bil na smrt bolan in je vprašal prijatelja, sedečega pri njem: «Ali misliš, da bom kmalu umri?«
Prijatelj mu reče: «Tako lahko in brezskrbno govoriš o smrti; ali se ne bojiš pekla, kjer se ti bo slabo godilo?«
«O, ljubi moj!«, je dejal umirajoči in se je smejal, «tega se nič ne bojim. Saj sem v življenju vendar padel med. ljudi, in katera usoda naj bi bila hujša, kakor je
ta?« *	'	• ■■■■■■
* * ★
Žena turškega peka je šla obiskat prijateljico in je oslala čez noč pri nji. Skregala se je bila z možem. Drugi dan je prebrskal pek vso hišo, pa žene nikjer ni mogel dobiti. Mislil je namreč, da se je skrila in da mu hoče ponagajati.
Ves vesel je tekel h sosedu in mu je rekel: »Pomisli, danes ponoči je moja žena zginila!«
«Bog .varuj!«, je zaklical sosed, «da le ni padla v vodnjak!«
«Saj res«, je rekel pek, «na to pa nisem mislil.« Hitro je letel domov in je pokril vodnjak z močnim pokrovom.
Harem.
Peter Prior nam pripoveduje sledečo globoko zamišljeno dogodbo:
Sabin ben Šur je bil mlad trgovec v Damasku. Imel je nesrečo v kupčiji in je izgubil vse svoje premoženje.'Moral se je omejiti, če je hotel spet opomoči si; zlasti je moral odpustiti več služabnikov, in tudi njegove žene so mu delale veliko preglavico. Štiri mlade žene je imel, vse so ga imele rade, bolj, kakor je sicer pp haremih navada. In ko je Sabin ben Šur jim neki
dan povedal, da bo moral trt odpustiti, so začepe tarnati in jokati in niso se mogle pomiriti. S solzami v očeh so ga prosite, naj jih nikar ne proda, niso jim mar ne darila in ne okraski, samo da smejo ostati pri njem.
Vesel je bil Sabin ben Sur, da so ga imele tako rade. A ni jih mogel obdržati. Njegovi upniki bi mislili, da ima denar in da ga jim je utajil. Kajti harem štirih žensk je drag.
Šel je torej k Monelisu, modrijanu, znanemu daleč naokrog. Povedal mu je, kaj ga teži, in izkušeni mož mu je rekel, naj pride prihodnji dan z vsemi štirimi ženami k njemu. In je prišel, in temno so bile zastrte.
«Torej, ve se nočete ločiti od Sabina, vse ga imate enako rade in vse ste mu enako zveste?«, je začel.
«Da«, so odgovorile vse štiri naenkrat, «samo smrt nas more ločiti od njega.«
«Zakaj ga imaš pa tako rada?«, je vprašal Monelis najstarejšo.
«Ljubim ga, ker ima tako lepe oči.«>
«In ti?«, je vprašal drugo.
«Ker ima tako lepo postavo.«
«Kaj pa ti?«, jé vprašal tretjo.
«Ker je tako dober in velikodušen.«
«In ti, zakaj ga imaš pa ti rada?«, je vprašal četrto.
In se je začela jokati in je rekla: «Jaz ne vem, zakaj ga imam tako rada.«
Pa je poklical inodrijan Sabina na stran in mu je rekel: «Zapodi jih, obdrži samo četrto. Samo ta te ljubi.«
Oppenheimer in Michelangelo.
Michelangelo (izgovori: mikelandželo) je bil duševni velikan, slikar, kipar in stavbenik obenem. Živel je 1475—1564. Eden največjih papežev onih dni je bil pa Julij II. (1503—1513). Zanj je Michelangelo veliko delal.
Dunajski veletrgovec je naročil pri slikarju Maksu Oppenheimerju sliko. Ime tega slikarja so okrajšali umetniki v Mopp (M — Maks, opp — Oppenheimer). Trgovec je rekel, če mu bo slika všeč, da mu bo dal še tisoč, kron navrh.
Ko je bila slika končana ,je bil Mopp seveda prepričan, da je izborna; trgovec je pa rekel, da ni, in da mu ne bo dal izgovorjenih tisoč kron. Prepirala sta se, in se je slednjič trgovec raztogotil in je rekel: «Lahko mislite o svoji sliki kar hočete, a zato še davno niste Michelangeli)!«
«Res je«, je odvrnil Mopp, «nisem Michelangelo. Dovolite mi pa vsaj ena pripombo: razlika med menoj in Michelangelom, mislim, pa še davno ni tako velika, kakor je razlika med Vami in Julijem II.« '
Napoleon mladini.
Ko je bil Napoleon prvi konzul, je prišel nekoč pogledat v šolo. Odhajajoč je rekel otrokom: «Učenci, vsaka izgubljena ura je nesreča za bodočnost.«
Ta izrek je bil, rekel bi, vodilo njegovega življenja. Malo ljudi je znalo vrednost časa tako dobro ceniti kakor on. Ćelo njegov odih je bil slednjič kakšno delo.
Kako malo znajo ceniti ljudje ta izrek!
Spominjajte se Dijaške večerje! eeeeeeeaeeeeeeeeeeee
Gumine pete in gumine podplate
Vam naj Vaš čevljar stavi na obuvalo, ker s tem ne samo, da si prihranite denar, ampak si čuvate tudi noge in obutalo.
1'tafc tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
kupi po najnižji ceni
nosilce (traverze), žičnike (žreblje) cement, strelne lepenke itd. kakor vsake vrste železnine pri
IVA.4 oOoAŽIJA, MARIBOR
Aleksandrova cesta 43.	, Meljska cesta I.
TRGOVINA Z ŽELEZNINO
Na drobno!	Na debelo!
TELEFON
________HITRA POSTREŽBA;.,
PR.VOVRSTNÄ IZVRŠITEV, NIZKE CENE
RAČUN pau Z Ä0RUZNMGOS!
MARIBOR.
TOMANOVA
ULICA
öki-Banki
harmonično
AKORDIČNI
TRAJNI
GLASOVI
OKUSNO
IZDELANI
BRONASTI
ZVONOVI“
Proda se dobtoohranjen krmorezni stroj. Vpraša se: gostilna Amdrejek, Studenci pri Mariboru, Zrinjskega ulica L	224
Premoga iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1-1.	107
Ugodna prilika!
70 oralov veliko posestvo z zidano hišo, mlinom, gospodarskimi poslopji ter vsem inventarjem se radi selitve proda. Več pove lastnik: Franjo Knez, Juršinci, Ptuj.
Rasprodala*
Kadi za perilo, kadi, kadi za kopanje otrok, vsakovrstnih škafov, posoda v vsaki velikosti in zaloga vinskih sodov. — Na prodaj po najnižjih cenah.
JOSIP GUMZEJ,
sodarski mojster
Vojašniška tifica 7. MARIBOR Vojašniška ulica 7.
f>rvoirstnl angleški In ostravski
plinski koks
za kovaške svrhe ter industrijo dobavi na debelo in na drobno po najnižjih cenah
Naiiborski mestni plinarn

i
*
i
*
*
*
+
+
M
*
4
Strojno mizarstvo
HOCHNEGER&WIHER
Koroälw c. 53 MOS BOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudl‘. Postrežba točna!	Cene zrnemel

Prostovoljna javna dražba,
Na predlog g. Zofije Gomzi v Ptuju, Prešernova ulica 14 se bode v četrtek, dne
10. aprila 1924 ob 10. uri predpoldne
na licu mesta v Prešernovi ulici št. 14 potom prostovoljne dražbe prodala hiša in vrt vloži štev. 68 d. o. Ptuj, obstoječe iz hiše, pare. štev. 18 in vrta pare. štev. 27-1, v izmeri stavbe 2 a 34 kv. m in vrta 2 a 12 kv. m., za izklicno ceno 125.000 D. Hiša in poslopja so zidana, z opeko krita, z več sobami, vrt pa je pripraven za zelenjavo. Hiša se nahaja v eni glavnih ulic Ptuja in je prikladna za kako trgovino ali obrt; poslopje je dvonadstropno.
Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni notarja Franeeta Straffela v Ptuju med uradnimi urami.
Kr. okrajno sodišče v Ptuju, dne 5. aprila 1924.	218
CUNJE*
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter, j
Maribor, Dravska ulica 15. j
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vpörabo, s kovaškimi odpadki in vlitino. {
„ - i
Prodajo se
ipargljeve sadike «s__________^
prima močne, braun- j sebweigske in C movers, komad po 1 din.; 2000 komadov in več po 75 par. ■
Hilfritd Roßmanit, j
Bistrica pri Mariboru, p. Limbuš.
IVAN KOVAČIČ
Koroška cesta 10 M MURIMI naspr. Cirilove tisk.
___ _______________
Velika zaloga stekla, poredana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. Vse po najnižjd ceni.
:—:	Točna in solidna postrežba! :—:
idiita slov. tvrdka te stroke v Mariboru!
fl Poskusite in preprKaite sel
Trgovina
Martin Šume?
» Konjice s
priporoča veliko izbiro raznega manufakturnega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo serijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani.	737 50—1
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«