Novice. Izhajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Oznanila se plaÉoJejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celû leto 2 K,, za pol leta I K. — Naročnino in za trikrat 12 lielerjev od kvadratnega centimetra, dopise sprejema i. Krajac v Novem mastu. Manjše kakor 10 □cm obsegnjoie se ne sprejme. Gospodarske stvari o obrezoyimji trt Prvo delo, katerega se bode vinogradnik lotil, ko bode v vinogradili aneg skopnel, bode pač obrezovanje trt. O tem, kako naj se cepljene trte obrezuje, pieali smo v „Dol. Nov." že dostikrat. Dotične spise pojasnovali smo tndi 8 podobami. Da se danes zopet obrezovanja cepljenih trt lotimo, to je priporočila, kako naj 8c cepljene trte obrezuje, ima svoje opravičenje. To opravičenje obstoji v tem, ker marsikateri vinogradnik, dasi se prišteva že starim, kakor pravijo pod trto rojenim možem, svoje cepljene trte vendarle tako ne obrezuje kakor bi jih moral, namreč pravilno, marveč obrezuje jih tako, kakor bi jih ne smel, nepravilno. Nasledek nepravilnosti v obrezovanji cepljenih trt je pa lahko prav maščevalen. Prezgodaj nehajo rasti, osobito pa roditi, Znahiti da še clo toliko prezgodaj, da se zasaditev novega vinograda niti prav izplačala ni. Ponovimo toraj na kratko, kako naj se mlade cepljene trte obrezuje, da obvarujemo marsikaterega vinogradnika škode. Narprej lotimo se obrezovanja trt, katere 80 bile v roki na subo cepljene, torej v trtnici izgojene, ter iz te v vinograd presajene. Potem zmenili se bodemo pa o obrezovanji trt, katere 80 bile na stalnem mestu visoko na zeleno cepljene, katere treba toraj zagrnbati. Na suho v roki cepljene, ter v trtnici iz-gojene trte kaže v vinogradu takole obrezovati, iakrat ko se jih zasaja, pusti naj se vsaki le Jeden čisto kratki palček (čepek) le jednega oceaa. Ne puŠČa naj jim pa nikdo kar po «tiri očesa, kar se prav rado zgodi. Že clo »aj Jih pa ne sadi nihče kar nič obrezane, kar se ^^^ tndi sem ter tje najde. v drugem letu raš če v vinogradu, obřeži na^ x le na jeden palček dveh očes, ne pa iz /l. zadostujeta, ker trtica tako ^ko zvanih spečih oČes v znoŽju palčka tudi vec pognankov zažene. Ko so pognanki žc dobro ped dolgi postali, poveži dva ali k večem tri najmočnejše k kolu, vse druge odmandaj. V tretjem letu rasče v vinogradu obreži vsako trto na dva palčka, vsak naj ima pa dve očesi. To brez spečih. Ako bi pa kaka trta le eno mladiko na sebi imela, kar je tudi mogoče, potem obreži jo pa le na jeden palček, pa temu pusti tri, da tudi, ako je mladika prav močna, štiri očesa. Ko postanejo iz očes pognali pognanki dobro ped dolgi, poveži najmočnejše štiri k kolu, vse ostale pa odstrani, omandaj. V četrtem letu rasče obreži vsako trto na en sam kratek napnenček (sparonČek) petih, k večem šestih očes. '^J^cga pa poveži naravnost kvisko ob kolu, ne pa na kako stran sključeno. Tako obrezano ter povezano trto imenujemo po vipavsko prevezavka. Namen prevezavke je dvojen. Prvič da se trto od tal dvigne, drugič da se jo v prvič za roditev obreže. Pre-rezavke imajo že vse roditi. Ko prerezavke dobro ped dolge pognanke ^aženejo, poveži tri ali štiri najviše ter najmočnejše h kolu, nižje pa nad tretjim listom, rastočem nad najvišem zarodom, kar odsčeni, toraj okrajšaj. Ako pa nima kak nizko rasteč pognank nič zaroda, odmandaj ga kar proČ. V petem letu obreži trte v prvič tako, kakor jih kaŽe potem leto za letom obrezovati. Toraj obreži jih kakor pravimo v prvič na stalno vsokoletno režnjo, pri kateri zadobi vsaka na vrhu iz najmočnejše mladike napnenc (sparon) osmih do desetih očes, nižej nekoliko pod tem, pa paie treh oČes. Palca ne puščaj nikoli nad napnencem, ampak vedno pod tem. Trti ne puščaj tudi nikoli tako zvanega „pijanČka" to je, pod palcom ne puščaj še en čisto kratek palček le enega očesa, kar se po Dolenjskem tako rado dela. čemu nek pijančke puščati, ko je trta z napnencem in palcem treh očes že Čisto dovolj obložena, in ko je se cisto nizka. PijanČke se napravlja opravičeno pri starih v deblih že previsokih trtah, da se jih z njih pomočjo v deblih skrajša, zniža, ne pa pri se čisto mladih. V šestem letu odvrši lanski napnenc po- polnoma proč, iz treh mladik na palcu pa napravi noy pale le treh oèea in nov napnenc oaem do deset očes. Tretjo mladiko pa odřeži. In tako obrezuj potem trte leto za, letom naprej, dokler zamore toliko obkladanje prenašati. Kadar opešajo, obřeži jih na en sam paie «tirih očes, ÍQ posebno jim pa dobro zagnoji. Dobro zagnojene trte obrezuj pa potem zopet naprej, leto zopet naprej, leto za letom, na paie in napnenc. Na stalnem mestu visoko na zeleno cepljeno ter zagrubano trto obrezuj pa takole: Pri za-grubanju pusti vsaki grubanici, ako je cepičova mladika mofiaa, paie treh k veĚem štirih očes, nikoli pa kar cel napnenc, kar se tako rado dela. Ako je pa cepiceva mladika slabotna, pusti vsaki grubanici palček le dveh očes. V sledečem letu napravi prerezavke, in zopet v sledečem, obrezi pa grubanice vprvič na stalno, to je na en paie treh, in jeden napnenc osera do deset očes. Ako se tako cepljene trte obrezuje, kakor smo tukaj popisali, ni se bati da bi prezgodaj rasti ter roditi nehale. Uavnotako se pa tudi ni bati, da bi trte pri taki obrezatvi premalo obložene bile, ter da bi zaradi tega znabiti rapaste postale. Višej kakor en meter naj pa nihče svojim trtam debel ne izgojuje. Ako pa trta v preteku gotovega števila let v deblu to visokast preseže, onda pusti na deblu „pijančka". V drugem letu po tem, ko si ga pustil, pa šele trto nad njim odreži, iz mladik na pijančku pa napravi paie, napravi napnenc. Kar neodpnstno bi bilo, ako bi se v novih vinogradih tako visoke trte imelo, kakorsne so bile v starih. Že clo naj bi pa na Belokranjskem vender nihče na tako zvane špule ne mislil. tnđi prejšnji lastnik posestva na Grma, ranjki grajsčak Smola, ga je najraje aejal. Ker so bile vrline tega ovsa znane tudi šoli, ga je šola sejala od vsega pricetka in lahko se ponaša sedaj z vspehi, ki so tako rekoiS od leta do leta boljši. V teku 141etnega delovanja ga je šola naroČila dvakrat iz izvirnega kraja, zadnjic pred štirimi leti. S skrbnim odbiranjem semena se je posrečilo dobiti sedaj pridelek, ki ni nič slabsi kakor v domačem kraju na t'eskem. Posebno lepega in težkega zrnja je bil lanski pridelek. Eu hektoliter skrbno očiščenega in sortirancga ovsa telita celih 55 /f//, kar je za naše razmere izredno ngoden vspeh. llazun tega, da je ta oves tako lepega in težkega zrnja, poudarjati je še to, da tudi pri nas bogato rodi. Dasi ga seje kmetijska šola na Grmu kot peti pridelek t. j. peto leto po gnojenju, ga pridela vendar le po 35 do 40 hI na 1 liektarju, kar bi znašalo pri oralu 20 do 22 hektolitrov, tedaj več kot 60 mernikov. Mnogoletne izkušnje kažejo tedaj, da je ta oves prav rodoviten in dober v na?5ih krajih ia je zato Želeti, da ga zanaprej raje sejemo, kakor kake druge vrste. V poskusevalisču kmetijske šole na Grmu so se že delale posknšnje z raznimi vrstami ovsa, pa nobena se ni tako obnesla kakor posknsnja z dupavakim ovsem. R. Diiparski oves. Dupavski oves spada med najboljše vrste ovsa, in kar ga posebno odlikuje, je to, da po naših krajih prav bogato rodi in se primeroma bolj sponasa kakor vsaka druga vrsta. Ta oves je prav lepega, debelega in težkega zrnja. En hektoliter tehta po 50 do 56 hj. Težji je tedaj, kakor vsaka druga vrsta. liazun tega ima tudi to prednost, da dozori hitreje kakor domači oves, tako da se da po njem ie z dobrim vapehom pridelovati strniščna repa. K prednostim tega ovsa moramo tudi to prištevati, da mu v poletnem času suša veliko manj škoduje kakor kaki drugi vrsti. Dupavski oves je doma na Češkem (Duppau). Na Dolenjskem se pa prideluje že dolgo časa sem. Znan je bil v okolici Novega mesta, se predno je prišla kmetijska šola na Dolenjsko. Pridelovali so ga že takrat naši grajščaki in Stare navade in nove vpeljave pri prodaji rejenih praiiićev. Pri nas prodajamo rejene prašiče še zmeraj na staro vago, na novo jih pa tehtamo. Proti temu načinu prodaje bi ne imeli konečno nič, ako bi se kilogrami popolnoma preračunali na funte in lote, ali češče opazujemo pri takih računih, da se loti prezró in da se napravi ve» račun bolj na okroglo, in da se samo funti vpostevajo. Če prodaš le enega prašiča, ni ta razlika bogaivedi kako velika, drugače pa je, ako prodaš po več prašičev. Tam pa se naberejo ti „loti" in znašajo po več funtov. Znan mi je slučaj, da je prodal nekdo v zadnjem času štiri prašiče, ki so tehtali po vrsti 114, 73, 90 in 94 kg. Iz teh kilogramov se je dobilo na okroglo po vrsti 203, 130, 160 in 167 funtov, skupaj tedaj 660 funtov. Dtýansko bi se moralo pa dobiti nad 662 funtov, ako hi se bilo vpoštevalo tudi lote. Dotični prodajalec je bil tedaj že za dobra dva funta prikrajšan, kar ni pravilno in se ne da odobravati. Ker se pri taki prodaji na staro vago redko kedaj ujemajo računi, ako se ne vpošteva tudi lotov, zato je želeti, da se poprimemo tudi pri nas pro- daje na novo vago in da prodajamo na kilograme, ne pa na stare ťunte, od katerih ima veèjidel le kupec svoj dobiček. Ako imamo pa še nadalje prodajati na stare innte, potem bi bilo želeti v obènem interesu, da ge na takih tehtnicah, ki so za javno rabo, obesijo tabele, ki naj v natančnih zneBkih kažejo, koliko funtov in lotov znaša določena teža kilogramov, tako, da se vsak lahko prepriča,^ ali je račun prav napravljen ali ne. Želeti bi bilo, da dobimo tako tabelo tudi na tehtnici pri novomeškem «ejmiiiču. V drugo nahajamo pri nas se povsod to navado, da se daje nameček pri prodaji reje-nih prašičev. Ta nameček znaša za vsako nogo po en iunt, tedaj pri vsakem prašiču po 4 funte, Ako prodamo prašiča po 18 kr, stari iunt, *naša ta nameček lepo vsotico 72 kr., pri višji ceni pa «e več. Ako prodaš 4 prašiče, prideš na ta način ob 2 gld. 88 kr. Ako že mora nameček biti, naj se saj drugače določi, kajti neopravičeno je, da se zahteva od prašiča, ki je le 70 kg težak ravno tak nameček, kakor od prašiča, ki je 140 hg težak, ali pa še težji. Ako se ima z namečkom prodajati, naj se ta nameček določi po teži prašiča ne pa po nogah. Ako bi se za vsakih 100% teže odbilo za nameček 1 kg, tedaj 1% (odstotek), bi to tudi zadostovalo. V zadnjem času se je upeljalo tudi nekaj novega v prašičji trgovini. V zadnjem času se namreč od strani naših trgovcev in prekupcev zahteva, da plačajo prodajalci razun namečka, ki znaša za vsak rep najmanj 72 kr. ali 1'44 K, tudi še tako imenovano „asekuranco", ki znaša pri vsakem prašiču po eno krono ali 50 kr. Ta asekuranea se pobira zaradi tega, da se z njo odškodujejo prekupci in trgovci v tem slučaju, ako hi bili kupili med tolikimi dobrimi tudi kakega ikrastega prašiča. Ne da se tajiti, daje ta previdnost od strani naših prašičjih kupcev opravičena, odločno pa smo proti temu, da bi se ta asekuranea meni nič tebi nič pobirala, kajti kupci nimajo nobenih pravic, da bi odbijali pri izplačevanju zneske za tako asekiiranco, ako ae niso za njo P'^Kj pogodili, Zaraditega svetujemo našim gospodarjem, da se prav pogodé, kadar prodajajo prašiče. Kakor se sliši, se prašiči tudi brez asekurance lahko prodajajo. — Kakor vidimo iz vsega navedenega, se na-Kiadajo tudi našim praši cjerejcem zmeraj večji »"■oski pri prodaji rdenili prašičev, naj so že opravičeni ali ne. Ze pri prodaji „na staro tee" večidel naš kmet prikrajšan, razun za t ^^ nameček, potem stroške ^i^htanje Iq nazadnje asekuranco. In kakor se sliši, zahtevajo nekateri prekupci še to, da plačajo kmetje za vsakega prašiča po pol litra vina. — Ali je prav, da trpimo tako ravnanje? Ali se res ne da v tem pogledu ničesar storiti, da se ovaruje kmeta pred takimi stroški? PoUtiéni pregled. Državni zbor po prestolnem govoru otvor-jen, začel je svoje redno delovanje. Seveda tudi letos je bilo že nekaj neljubih prizorov v zbornici. V zadnji seji stavil se je predlog po g. dr. Šusteršiču o podržavljenji notarijatstva e utemelitvijo, da hi notarske posle država ceneje oskrbela, in da notarji podržavljenja sami žele. Stavila se je tudi prošnja za državno podporo po toči poškodovanim v Traovem na Notranjskem. Milan umrl. Pred kacimi štirimi tedni prišel je razkralj Milan na Dunaj, kjer je zbolel in ta teden tudi umrl. Njegova soproga Nota-lija, od katere je bil ločen, je brzojavila, da pride k njemu na Dunaj, ako treba. Velike tudi politične razdrtije imajo s smrtjo tega moža svoj konec. Na Pruskem je sprejet zakon o povišanju carine na tuja žita. Kuski časniki kažejo vsled tega silno nevoljo, in istotako ogrski, ker se je zadnji čas mnogo žita tudi iz Ogerske uvažalo v Prusko. Sedaj zahtevajo Ogri, da se poviša carina na ono robo, ki se iz Pruske uvaža k njim. Kitajska je predala Rusiii 13 otokov v koreanskem zalivu. Anglija pa neče priznati Rusom pravice do onih otokov, ker se pogodba ni sklenila diplomatičnim potom. Angleži se hoje, ker je ona skupina otokov velike važnosti in bi imela Rusija v posesti teh otokov velik vpljiv na razvoj kitajske politike. Plâe NC nam: Iz Gorenjih Kamene [Zahvala.] V PreCinski oběini v vasi G-nrenje Kamence, nahaja se cerkev podružnica s CQdadelno podobo S7- Križa, ktero imamo verniki v viaoki iasti in se v stiskah in nadlogah zaupljivo tje zatekamo. Od raznih krajev, posebDO iz Novega mesta radi tje olje darnjejo, tako, đa skoraj vedno lui gori v Cast Knžanemu. Přetečeno leto smo si omislili novo bandero, na kterem se nahajate dve prav lepo slikani podobi, in sicer Kristus na križu, kakor ga imamo v velikem oltarju, po drugi strani pa vnebobod ZveliČarja. Bandero je res lepo, da ga fe veselje videti, in na praznik sv. Resnjega Telesa gremo za tem banderom pred Najssetejsim, Bandero stane nad 600 kron, in težko zmagujemo prebivalci treh malih vasij stroške za olepšavo tega božjega svetišča. Zato je podpisani napiosil nekaj mož m fantov, da so sli 27. dec^ nekoliko po domaéi, pa tudi nekaj po mirnnpeški in Št. Peteraki obfcini, m dobUi so rea precej iita in tnđi nekaj t denarjih. Ker se ne moretn vsakema posebej zahralitl, tem potom vsim dobrim darovalcem lepo hvalo izrekaiD za vse, kar 80 darovali svetemn Križu; naj jim bo sveti Križ tolažba 7 tem revnem življeDju, posebno pa ob smrtni uri, Tnda našim vrlim rojakom v daljni Ameriki izrekam prav srćao zahvalo. Poslali so za bandero po gosp Francetu Brndarju 26 K 34 h, ktere tn hvaleino potrjujem. Bog povrni vsim stotero v Časuem in večnem bla^ru ! Gorenje Kamence dne 10. febr 1901. Jožef Murgelj, kljuôar. Domače vostJ. (f Umrla) je v gradu Bostajn dne 1, febr. grofinja Matilda BI aga j-U r sin i v starosti 70 i et. G-rof je umrl pred tremi leti. Z njimi Je izumrla jedna najstftrejših in najznamenitejših plemenitih rodov na Kranjskem, (Mestna hranilnica v Novem mestn.) V mesecu prosincu l90l je 271 strank vložilo 67.604 K 36 hi 174 Strank vzdignilo 38 345 K 91 h ; torej već vložilo 39.358 K 45 h; 5 strunkám se je izplačalo posojil 35 100 Ki stanje vlng 1,543.303 K 43 h; denarni promet 246.008 K 09 h. (V bolnišnico Usmilj bratov) v Kandtji pri Novem mestu se je sprejelo meseca januarija 131 bolnikov, koučem decembra jih je »stalo 69, skupaj 200. Od teh se jih je ozdravilo 95, zboljšalo 32, ne ozdravljen bil je 1. Umrl je eden vsled vnetja mozgovnih žil V oskrbovanji »stalo jih je 71. Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom pretelclega meseca 2294. (Vlak dolenjske železnice) zjutraj kasneje odhaja in prihaja, zato smo dimes mej naznanili novi vožni red priobôîli. (V Brusnicah) imeli so po 13 letih zopet sv. misijon, katerega se je ljudstvo z vso vnemo udeležilo. (Ddmaôi večer,) katerega je priredila Narodna Ćitalnica v Novem mestu diié 9, februvarja 1.1., je bil brez dvoma doslej najlepši veSer tega predpusta. To je bila uprav slikovita podoba: Dražestne naše dame v krasnih toaletah 2 miènimi, zelo elegantnimi predpasniki — pa gospodje v različnih svetlih, da tndi čisto belih oblekah s kričečimi ovratnicami kretali 80 se neprisiljeno, po domače po dvortini in se zabavali, da jih je bilo veselje gledati. 3;ij je pa tudi vspored ie v naprej spravil občinstvo v najboljšo voljo. Slavno dolenjsko pevsko društvo je zapelo 3 «vojimi najboljšimi močmi dovršene tri mešane iti en ženski zbor. Kajpak da so vgajali valčki „ob vrbskem jezeru" kar najbolje, tako, da je občinst o burno zahtevalo, da se ponavljaj«!. Nikakor ne smemo zabiti naše priznanje izreći trudoljubivima gospiciima, ki ste spremljavo mešanih zborov prevzeli, in tako ne najmanj do krasnega vspeha pripomogli. Na vsporedii je bilo tudi zabavno prediivanje v XXf. poglavjih o kitajski Tojski, Občinstvo se je pri teh, po nekodt zelo „krvavih dogodščinah" izborno zabavalo, le škoda, da je par najboljših dovtipov brezuspešno eksplodiralo, ker so bili namara premočno v odejo rafiniranosti zaviti. Burleska „kmet pa fotograf" nudila je našim dvema izbornima komikoma priliko brilirati t vseh tonih dovtipnosti (samo gosp, tukajšnega šepetalca moramo kreniti, da je bil spočetka preglasen). Po vsporedu se je vnel zelo animiran ples, pri katerem je skoro da vse občinstvo do četrte ure zjutraj ustra-jalo. S'noti je bil en lep večer!" (Odbor „Dol. pevsko dru štvo) je vpeljal za gg. pevke in pevce redne pevske vaje za gospe in gospice pevke vsak pondeljek in četrtek, za goap. pevce ysak torek in petek v prostorih „Narodne čitalnice" od 6 — 7 ure zvečer. Glede aa to, da „Dol. pevsko društvo" namerava prirediti 18 marca t, 1. „zabaven večer", jednnk večerom, ki so lansko leto tako krasno vspeli, in poleg tega se pomladanski kon-čert, na predvečer bele nedelje, se vsi gg. pevke in pevci naprosijo, da redno in polnostevllno obiskujejo pevske vaje. Odbor. (ŠolaQlasbene Matice v Novem mestu) ima 28, t. m popoludne ob 4 uri v čitalnični dvorani javno poluletno skušnjo. Vstop je prost vsem drust-venikom i prijateljem Glasbene Matice. (Vabilo) k veselici, katero priredi bralno društvo „Mir" na Dvoru s prijaznim sodelovanjem si. tamburnškega zbora „Dolenjskega Sokola" v soboto 16, svečana 1901, v prostorih gosp. I. Klinca. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 30 vin,, za neude 80 vin. K mnogobrojni ndeleîbi vabi Častite ude in goste najuliudnfje ODBOR. (Pustni torek) priredita Narodna Čitalnica in Dol Sokol skupno kostumni venček. Pripravljenih je že sedaj lepo število izbranih mask, tudi nek^ skupin se obeta. „Ključ" zabave pa bo brez dvombe vprizoritev pantomime I. Ipavca „Možiiek". Opozarjamo, da je zopet Novo mesto prvo, ktero se je zavzel ) za vprizoritev te novosti na slovenskem glasbenem polju, prav kakor je tudi prvo napram A. Aškercu častno dolžnost spolnilo s tem, da je njegovi em)dejanki spravilo do zaslužene veljave. (Kmetijski poduk v Novem mesta) se priredi ob uedeljah 24. februvarijs, 3. in 10. marca t. 1. dopoludne ob 9. v prostorih hise kat. družbe rok. pomočnikov. Prvo nedeljo 24. februvarija bode poučeval g. teh. vodja B, Skalický in sicer o trtnih boleznih, drago nedeljo 3 marca bode poučeval g. vodja R.Dolenc o izgoji in režnji trt, in tretjo nedeljo 10. marca pa g. pristav V. Bohrman o tem, kake trave kaže sejati med deteljo za napravo večletnih deteljišč in travnikov. Poduk se bo pojasneval vsako nedeljo s podobami in praktičnim razkazovanjem. Ob imenovanih nedeljah se bodo sprejemala tudi naročil» na trte, semena, gnojila i. t. d. (Shod interesentov za ustanovitev vinarske zadruge v Novem mestu) bode v četrtek dné 28. t. m. v gostilni g. Windischerja v Kandiji pri Novem mestu, in sicer ob 2. popoludne. Gg, interesentom se dopošljejo vabila. Kedor bi ne prejel vabila do 21. t. m. naj se takoj zglasi pri kmetijski podružnici v Novem mestu. (Sejm v Brusnicah) (politični okraj Novo mesto) bo delavnik pred praznikoni av. Jožefa, (Pasja steklina.) 6. t. ra. se je pritepel iz Žužemperka v občino Doberniče stekel pes, kateri je ljudi in živino popadal, vendar k sreči nobanega človeka do krvi poškodovali v Koritih so ga pobili. — 7. t. m. so pa v Grubljnh pri Št. Jerneju ugonobili steklega psa, kateri je nekega posestnika iz Grnbelj ugriznil in več psov popadel. Od kod je priSel, je neznano. Da se ta strašna bolezen dalje ne razširja in kar hitro mogoče uniči, je upeljan strogi pasji kontumac in sicer v vsej občini Doberniče in v Žužemperku, Stranji vasi, Frnprečah, Cvibu, Gor. in Dol. Križu, Vrhovem, Rebar Zaliscu in Zafari občine Žlužemperške do 6. maja t. 1., dalje v vsej občini Št. Jernej do 7. maja t, 1. — Slednjič obstoji še pa^i koatnmac v obćiaah Št. Peter, Prečna in Mirna-peè do 27. t. m., v obôinah Dřor, Smuka in v Poljanah, Budgtiaji vasi, Dèiftôi vasi, PJeaivci, Visnjcn, Oradencu, Vrhu, Selih, Katjah, Lopati, Prevoljah, Vel in Mal. Lipljah, Klnpceh, Hinja i, Lazma, Hrib in Plesu Žnžeraperske obôine do 7, niarca^ t. I. in v občinah Cerklje, Krako, Ruka, Bučka in Škocjan do 26. marca t. 1. (Politični okraj Kočevje zaprt za promet a prašiči.) Ker se jez dveina prašičjima transportoma, ki ata prišla iz okraja Sisek na Hrvaško-Slavonsketn, po odprodaji prašičev iznova zanesla avjn-ska kuga v več občin pol. okraja Kočevje, zato je deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, prepovedala — da se kagu ne razširi — uražanje, izvažanje in prevažanje prašičev v obsegu polit, okraja Kočevje; ravno tako je prepovedano goniti prašiče na -semenj navedenega okraja. (Prašiče prepovedano uvažati) je še vedno iz obmejnih hrvatskih okrajev Haaka, Karlovec in Kainobor. (Zitiia.) Po svečnici imeli seiio primerno milo -zimo, zadnje tri dni pa je prav občutljivo mrzlo postalo; danes 16. febr. je toplomar k«zal 15 stopinj R. Selokranjci imajo runogo manj mraza in manj snega. (Slovensko čebelarsko društvo) za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Lju 'Ijani nepričakovano dobro napreduje, vsaj ima že prav blizo 700 udov Za našo čebelorejo, ki je važen del kmetijstva, in ki je bila nekdaj zelo razširjena, pa je v zadnjem polstoletju močno propalo, je to druStvo največjega pomena, zlasti, ker izdaja vsak meaec strokoven list „Čebelarja", ki daje potrebne Basvete o naprednem čebelarstvu. Letna udnina (s „Čebelarjem" vred '2 knmi) naj se pošilja blagajniku gosp. Avg, Puciharju, fnkt)>rju Blainikove tiskarne v Ljubljani. — Občni zbor Čebelarskega društva bo 18. t. m. ob poln 10 ari v „Mestnem Domu" v Ljubljani. (VU. mejnarodni kongres zopar alko-tolizeni na Dunaji) o veliki noči 1901, V seji pripravljanega odbora za kongres, dné 15. decembra t. 1. poročalo se je o pripravah, katere upraučujejo najboljše upanje, da se bude kongica popolnoma ob nesel. Častni predsednik pripravljalnega odbora, naučni minister pl. Hartel pospešuje podjetje z vsem svojim uplivom. Vlítda obljubila je kongreau izdatno ■denarno podporo, in ga tako financijelno zagotovila. Vlada bfide tudi v bližnjem času povabila inozemska vladna zastiřpstva k udeležbi pri kongrese, in s tem podelila istemu večjo važnost in ugled. Ministerstvo za notranje zadeve pospeallo je prav posebno namen kongresa s tem, da je na prošnjo odbora razposlalo uprašalno polo glede uporabe nlkohola vse uradne zdravnike. Tudi trgovinsko, finančno »n justično ministarstvo, sodelovali so prav hvalevredno P*"' tiahiranju podatkov o uporabi fllkolioličnili pij"Č A-vstriji in njih nasledkih. Prav vafcne podutke P'^^ejo pa6 (udi poAali posamezni deželni komité-ji, ™teri so se po trudu deželnih zdravstvenih referentov v vseh kronovinah — razun na Nižje-Avstrij-- sestavili. , Odlićni učenjaki in prvoboritelji v boju zoper in napovedali so že yííiiko število predavanj tičnf) «slgurano temeljito obdelovanje vseh teore- ' 'n praktičnih strani vprašanja o alkoholu, boju , ' listi v tu- in inozemstvu, ki so namenjeni hval«vr'^f občiemu blagrn in socijalni reformi '"^'iiio sodeljiyejo pri propagandi za kongres. Število prijav iz inozemstva je ře danes toUko, kakor je bilo le kedaj pričakovati. Jakô spodbujno je, da 80 vsi stanovi in stranke po dosedaj prijavljenih zastopane. Najbolje svedoči to dejstvo, da niso le gt. gai-lenski škof Avguštin Egger, ugleden vodja katoliškega gibanja zoper alkoholizem v Švici, in vodja kaL gibanja za zmernoat v Nemčiji, rektor Neumanii, temveč tudi vodje socijalistične stranke, kakor Otto Lang v Curichu, Vanderfelde iz Biiiselna in John Bnrus iz Londona prijavil svoj pristop. Če je tudi vladna podpora in sodelovanje inozemstva prav spodbudno, atoriti je vendar še naj-VKžnejše delo, zbndiii udeleilso avstrijskega občinstva. Na tem ne sloni le zunanji uspeh kongresa, temveč tudi njegova stalna korist za Avstrijo Posrečiti se mora zbuditi boj zoper alkoholizem v Avstriji, aicer je kongres zgrešil svoj glavni cilj. Nnioga mu ni le znanstvena ampak praktična. Kazmotrivanje znanstvenih dejstev o alkoholu, in poročila v uspešnih odredbah v drugih deželah naj kličejo na boj zoper sovražnika. — Da se vzbudi zanimanje najširših krogov, lazposlaj bode v kratkem pripravljalni odbor brosn-rico, katera naj pouči o namenih kongresa. Vabilo k družbi tv. Mohorja. Zopet se približuje čas, ko se treba vpisati t družbo sv. Mohorja, Vabimo toraj svoje rojake, drage Slopence in Slovenke, sirom naše domovine, a tndi vse one naše brate, ki so morali zapustiti rodno svojo zemljo in sedaj žive na ptujem, da se zberó vsi pod zastavo Mohorjeve dmžle, da pristopijo, in tako priskrbe za nje nadaljni procvit. Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto versko in národno dolžnost, da je ud te naše družbe! — Zato bodi naše geslo: družba av. Mohorja ne sme nazadnvati, marveč mora povsod napredovati, kjer je le mogoče, Mnogo je še krajev, kjer bi se moglo število naših adov-ilohorja-nov še znatno povišati. Zato ostanejo naj družbi zlesti vsi njeni sedanji udi, a pristťipi naj tndi već novih! Književni dar, ki se udom pripravlja in deloma v družbeni tiskarni že pridno tiska, je za letos ta-le: 1. „Zgodbe sv. pisma". VIII. snopič. — 2, „Pamei in vera. Slovenskemu národu t potrditev svete vere." Teg-i, našim Časom jako potrebnega dt-la, katero spisuje g. župnik J, M. Sei-gerschmied, izide letos I. zvezek 3. „Umni kletar." Spisal ga je g. Hčitt-l) A. Kosi. 4. „Za «reÈol" V tej obširni pove.sti ki obsega 12 pol v obliki „Večer- nic nam IIIV« 4 IKtill slika marljivi naš pripovedovalec g, Fr. Malograjski življenja in trpljenje slovenskih izseljencev. Povent bo zanimala vse bmlce, 6. ,,Slovenskih večernic" 53 ivezek obsega štiri lep povesti, kratkoČMsno igro „Ne vdajmo s«!", temeljiti poduk o novem duliodninakem davku, več iieamij i t. d. 6. ,.Koledar za leto 1902.' bo izšel v dosedanji že priljubljeni obliki s kolikor mogočno raznovrstno, pnučno in kratkočasno vsebino. — Mili Bog naj blaguslovi naše delo, in geslo zn Mohorjevi) družbo liodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej ia na vzgoj'l" V Celovcu, dné prosinca 1901. ODBOR (Za 1. zasedanje porotnih obravnav) kat«re ae prično 25 febrnvarj.t t. 1. pri tuknjšnera okrožnem sodišču, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Pečaner J;in., pos. iz Stranske vasi; Petschtiuer Jan , pos iz Poljan; Sidar Jos., pos- « Moray«; Flajs Ign., pos. iz CVšnjice; Znre Jo8., trgovec h Žnžemperka-, Zurc Ant., pos. iz Ćrnomlja; Gangelj Jos., p()3. iz Vinice; Šircelj Jos, trg. iz Mokronoga; Šaáelj Karl, gostiln, iz Mokronoga; Zupan-fii Franc, gostiln, iz Sv. Križa; Švegelj Jan., pos. iz Srednje Radence; Perz Jos., pos. iz Slov. vasi; Stergar Fr., pos. iz Lœkovca; Kožar Jan, pos. iz IWjaka ; TrepeČnik Jnl., trg. iz Kadeč ; Grahek Jos,, pos. iz Lokye; Teraelič Jan,, p«a. iz Vihr«; MalenSek Jan., pos, iz Vihre, Tratar Ant., gostiln iz Malkovca; Goijap Jos., gostiln, iz Mokronoga; Tomic Viljem, pos. iz Trebiga; Sitar Jan., gostiln, iz Toplic; Pehani Fr., gostiln, iz Žnžemperka; Pehani Ftl., lesni trg. iz Žnžfflnperka; Krische Jnr, trg. iz Starega loga; Za-vrsnik Fr., gostiln, iz Radeé; Lavriè Jos., trg. iz Št, Vida; dlajpah Al., pos iz Tel L^ke; Brcar Jos., pos. iz Kamnje; Lindiá Al., pos, iz Mokronoga ; Ocepek Jak., pos. iz Škofija riia; PeSelj Peter, pos. iz Za-gozdaca; JakliiS Jos., oskrb. iz Dol. Radulje; Humek Jakob, pos. iz Obreija; Sctiener Karol, gostilničar iz Krškega; Hudovernik Aleks., c. kr, notar iz Kostanje-Tice. — Nadomestnim porotnikom izžrebam 80 bili naslednji gospodje: Mramor Mih,, usnjar, Barbaroé Karol, trg., Luser Avg., pos , Mirtič Jan,, krojaě iz Novega mesta; Appe Val, peiar, Murn Fr., pog, iz Kandije; Može Fr,, pos. iz Srebernić; Mnhifi Fr., pos. iz Ormošnice; Žibert J., kljuć. iz Žabje vasi. tz e«zdne drevesnice v BrSlinu pri Novem mestu se bode •ddalft letoi spomladi sledeče «adiife: 800.000 .... Sletnih krepkih sorek; lO.OOO. . . . I „ hrastov; 20,000.... 2 „ črnih borovcev. Sadike se bodo piodajale v dmesnici ali pa pTimem'» aavite ùi postavljene na poŇto ali ŽdesniSko poiUjo j» sicer Sletne suteke in hrasti po tri kioiie, in čnti boroTci pa 2 krone 40 vinOTjev m tisoč (1000) komadov. Pismeaa aU nstraena naroiila sa te sadike sprejema c. kr. •tra so glavarstvo v Novem mestn, Krákem in Čniomljn, e. kr. »krajno gosdno nadsorstvo v Novem meitn, in pa c. kr. gozdar » No-vem mestu, Kritem in Črnomljn do 20, marca 1901, pri kterih se morajo naroSena drevesca proti potrdilu takoj plačati. C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Kovem mestu, line 24. jamtarja 1901. (24—2) "iva T najem. Na mestnem polju poleg Polakovega travnika je T najem oddati njiva za osem mernikov posetve. — Ponudbe pri opravništvu „Dol. Novic". (284-6) Deset lepih lipovih drevesc (osemletnih) ima na prodaj Janez Čudovan Gorenja vas pri Šmarjeti. (42-1) Ker je g. Anton Kos, posestnik v Novem mestu «mrl, proda ae po njegovih dedičih v Trski gori v dobrem stann nahajajoči se Vowiji red đržarne železnice od 1. februTarja 1901. Lfubtjanal- Rudolfovo - Straža 717 104 iz Ljublj nne (jn/, žel.) v 8" 2M 8« 72« |ie 700 Linbl, «ne (do), žel.) . m 2« 8M 79g 717 gitt 2 8t« 7« jM 7^4 Škofljica .... 810 gOi 8» gOi 7M ' Šinarje-Sap . . . 8M IM 8« SIT lOT 2«i 7« 761 7Ďa 740 1« 1ÍB 767 7" m 218 8w Zalim.....1 727 ]1» 7« 2» 8"i Višni a Gora . . . 717 I«- 7« 8« 2« 82» Zatiúina..... 7ÍJ3 1261 710 904 g 62 8« Št. Vid pri Zatičini , m 12" 700 flOO 267 m Rad oho va Vas . . e-s 12BH 6» 310 8M ât.L(jrencn.K.p.ï.p. GBS la» 6« 9S0 3IH yo4 Velika Loka . . . 028 12>8 68»' 9« 33Ï 91B Treiiiije..... eifi IS« m 9M 3"» aîi 607 IIM 6" 10"» 8" 937 Mirii» PeiS . . . . ŮM 11« m 10" 10» 4 ti 4M 9M T^Novo Mesto . ■ .{' iz v Ď« 112S 111Î 5" 6" 443 • • v Stražo.....iï • • lOM 46® Grosuplje-Kočevie. 821 209 801 iz ÛroBTiplie .... v 7« 184 7M 22» 811 Predoie....., 7SÎ 1!0 7« 846 28» 826 7Ï6 118 711 86» 247 Dobro Pn!.ie . . . 71Î 100 G6a 911 2M 85» Velike LaĚiíe . . . 701 12« 9B0 318 910 Ortenek..... 6« 1238 t>81 9illl|C5 ulica it. 150 ot,stojeće iz treh ali petih sob, potrebnih prostorov in vrta je oddati s L februarjem 1901. (274—7) V najem ae da ob dež, cesti Eibnica-Koćevje lexeóa ClOiïIlLliik « od trga Eibnica 10 minut oddaljena, — Pojasnila daj« lastnik Anton Pajnlč, Gorica vas, p. Ribnica. Dolenjsko. Na prodaj ;je iz proste roke n v v Žibjl va-i št. 39 z vrtom in kozolcem, vse v dobrem redu. — Već pove lastnik ravno tani. Vu ah O vrstna zanesljiva semena knkor: domače, lucsrne ali nt-mShe in ru-dece [leielje; vdiktuiske rurreiie. bele in rudeče pese; repno seme; raznih trav in [ťft vsih vrst salat se dobivajo po iiizkib ce-ijto P" f Josip Kof jíHii v Ljutiljaiii, % ^ prsd Škofijo št. 4. (49-1) IÇ^ * 4 * i * * ^ . A Zaradi premežčenja v drugo svojo hiso takaj prodam pod ugodnimi pogoji hišo št. 98 na Velikem trgu v Rudolfovem, stoječo nasproti mestnega vodnjaka. Hiša je v najboljšem stanji, ima novi strešni stol, je z opeko krita in je posebno pripravna za trgovino. Rudolfovo, 26. jan. 1901. Dr. J. Scheguta. ^m^mm^mm v najem za ve6 let se daje gr^ kovacuica 8 koyaskim in klačavničarakiin orodjem; poleg je tudi atanovaiye, vert, njiva i. t. d. — Zaslužka je sani« na posestvo do 300 kron na leto. Prosilci morajo biti izprašam za kovanje konj. fi "^tg^ najstarejša in največja Hf^ arDla n\m šivalnih strojev T Ljubljani, Dnnaj ska ^ cesta St 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek, trfOToc v Metliki. (210—37) 7er se ni nihie za najemnika prodajal-( Ilice v Novent mestu, Ljubljanska cesta \ št. 37 oitlot Ysied spodbude trgovskili prijateljev po no-vm letu zopet Z raznimi navadnimi in finimi košarami, otročjimi vozički, reáČeti, siti, žimo, morsko travo, škafi, otročjimi igračami, s svečami, kakor tudi z milom (ža)fo) na drobno in debelo, im^ z najboljšim priporočanjem V. llohrniann, (2—4) V Novem mestu. zanesljiva in veaěa v gospodinjskem gospodarjenju sprejme se takoj ravno tam. Več se poizve pri oskrbnišlvu Praschnikarjevlh prsestev, Meklnja pri Kamniku. Gorenjsko._ Hiša na prodaj. v Metliki je na prodaj pritlična hiša, ki je zidana in 2 opeko krita, je v dobrem stanu ter se nahaja sredi obzidanega vrta ob državni cesti. Ima tri sobe, kuhinjo, klet jedilno sbrambo, šupo za drva in vozove^ tudi dober vodnjak. Pripravna je za kacega umirov-Ijenega gospoda Cena je nizka, in je tukaj na pro-d»}- Več pove g, Emanuel Fiix st v Metliki St. 129. anez Jax-a Na prodaj je posestvo! Zidana hiša, lepi zidani obokani blevi, ob(tje z opeko pokrito, novi svinjaki z opeko pokriti iu dvojnat koziilc z desetimi štanti, vse v dobrem stanu. Poleg tega od 10 do 20 oralov prav dobrih njiv, ravno toliko izvrstnih travnikov in 20 oralov ali veĆ lepega gozda. Vsa zemljišča leie v ramini okoli hiše. Dalje je na prodaj sedem oralov prav izvrstnega travnika, kteri leži pri vasi Hudeje, blizo okrajne ceate iz Novega Mesta v Skocijan. Končno je na prodaj več gozdnih parcel blizo ákocijana. — Več se izve (33—2) pri oskrbniitvu grajščine v Radelci posta Bučka na Dnienjskem. y nograd v rski pn fia profla o o r J Matija Rifelj, posestnik na Golašniku proda svoj ^vinograd, ki ima Ěe dobro ohranjeno staro trtje in meri okoli 2 orala. — Natančnéji pogoji se izvedo-ravno tam. (.36—a> Prodajalnica v Črnotrlju na glavnem trgu, v kateri se je nad 60 let trgovalo, in je sedaj izpraznjena, se da v najem. Ista je najbolj pripravna za kacega urarja, brivca ali obrtnika kateri veliko prostor ne potrebuje. Ponudbe sprejema g. Mart n Malnerit v Črnomlju. Eno obstoječe iz štirih sob z izgledom na glavni trg ter z vsimi potrebnimi prostori, za najemnino 250 gld. Drugo stanovanje obsega tri sobe proti Dolgi ulici^ ter velja z vsemi potrebnimi prostori 200 gld. (22—3) Več pove lastnica A. pl. Fichtenau. Noto toMto : OđcoTonii oreďiuk, isđ^atelj, lutnik in tùku i. Krajto^