SODOBNI STROJNIK, Letnik 2019, številka 3 Izdaja: Tehniški šolski center Maribor, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA UDK (UDC): 621 ISSN: 2232-3805 Uredniški odbor: dr. Andrej Podbrežnik, mag. Samo Cretnik, Anka Jemenšek, prof. Izjave oziroma trditve avtorjev prispevkov ne odražajo mnenja uredniškega odbora in za njih ne odgovarjamo. Oblikovanje in prelom strani: SCI d.o.o. Izvod v digitalni obliki. Ob besedi »strojništvo« dandanes še marsikdo prvi hip pomisli na težke, vecidel umazane obdelovalne stroje, najveckrat tiste za obdelavo kovin, katerih hrup napolnjuje proizvodne hale tovarn. Vendar je sodobno strojništvo še mnogo vec kot to. Ob le malo bolj poglobljenem opazovanju se sodobno strojništvo pred nami odpre kot ogromna paleta najrazlicnejših sodobnih tehnologij in postopkov ter najrazlicnejših podrocij del in nalog. Ugotovimo lahko, da strojništvo ni prisotno zgolj in samo na podrocju kovinarstva, marvec v svoji univerzalnosti tvori osnovo prenekaterih drugih sodobnih industrijskih panog (kemicne, prehrambne, farmacevtske, lesarske…) za katere stroje in naprave ne snuje in izdeluje nihce drug kot strokovnjaki s podrocja strojništva. Pri svojem plemenitem delu pa tehniki in inženirji strojništva uporabljajo ogromno paleto najrazlicnejših tehnologij in znanj – od tehnik racunalniškega modeliranja, znanj o materialih, racunalniško podprte proizvodnje, poslovnih znanj preko robotike, varnosti in zdravja pri delu, pa vse do tehniške matematike, ekonomike, tujih jezikov in drugih – in z njihovo pomocjo snujejo, proizvajajo in tržijo nove izdelke. Nagovor urednika Obsežnost podrocja strojništva pa ponazarja pestrost razlicnih tem, predstavljenih v pricujoci številki strokovne revije Višje strokovne šole TŠC Maribor Sodobni strojnik, ki je pred vami. Vabimo vas, da se sprehodite skozi prispevke. Preprican sem, da bo vsakdo našel kaj zanimivega zase. Ce ne v tej številki, pa zagotovo v kateri izmed prihodnjih. Strojništvo je – kot že receno – izredno obsežno podrocje in preprican sem, da bo v prihodnjih številkah objavljenih še veliko zanimivih in uporabnih prispevkov. Sicer pa vam ob prebiranju prispevkov želim obilo lepih trenutkov. dr. Andrej Podbrežnik Kazalo Kako lahko uporaba tehnologije veriženja blokov izboljša industrijo 4.0 4 Metoda 5S za študente 12 | Lasersko graviranje na Inox plocevino 10 Opisna statistika v okolju za delo s preglednicami 14 | Ivan Ivanovic Polzunov (1728 - 1766) 17 Makroskopska analiza vzorcev materiala Al zlitin (K-mold test) 19 Nov standard ISO 45001 22| Profil študentov ASM 28 Kratke novice iz sveta tehnologije in strojništva 31 Kako lahko uporaba tehnologije veriženja blokov izboljša industrijo 4.0 Blockchain (tehnologija veriženja blokov) je eden od novejših tehnicnih izrazov, ki predvsem v zadnjih 2 letih privlaci veliko medijske pozornost. Gre za odprtokodni decentraliziran sistem, ki ga v vecini primerov poganjajo kriptovalute. Naloga Blockchain-a je, da evidentira zabeleženi, jih ni vec mogoce spreme-kot tistih, ki dejansko to tehnologijo transakcije med dvema deležnikoma niti ali zbrisati nikomur v celotnem tudi razumejo. Možnosti, ki jih ta na preverljiv in trajen nacin - zagotavlja omrežju. t e h n o l o g i j a o d p i r a , p o s a m e z n a neizbrisljiv zapis podatkov, ki se podjetja vedno intenzivneje raziskujejo, replicirajo med vsemi udeleženci v Tehnologija veriženja blokov in njena saj v tej tehnologiji vidijo prihodnost realnem casu. Je baza podatkov, interakcija s pametnimi napravami v izboljšav v proizvodnji, predvsem na shranjena na vec lokacijah, katere proizvodnji je ena izmed kljucnih stvari, podrocjih nabave in prodaje. Primer lahko ohranjajo vecje zapise (ali bloke), ko govorimo o možnostih izboljšav v zaporedja zapisov pametnih pogodb ki so casovno oznaceni in povezani s industriji 4.0. Kot pri vseh tehnoloških med posameznimi deležniki je nazorno prejšnjimi bloki na nacin, ki ga ni novostih je le malo tistih, ki se z prikazan na sliki 1. mogoce razveljaviti. Ko so podatki veriženjem blokov strokovno ukvarjajo, TEHNOLOGIJA, KI BO SPREMENILA SVET Po mnenju IT strokovnjakov gre pri tehnologiji veriženja blokov za eno najvecjih inovacij v digitalnem svetu, po izumu svetovnega spleta. Gre za internetno revolucijo, ki bo v bližnji prihodnosti precej spremenila naš nacin življenja. Številna svetovna podjetja pospešeno proucujejo to tehnologijo in razvijajo najrazlicnejše aplikacije, ki bodo uporabnikom, tako posameznikom kot podjetjem olajšale soocanje z vsakdanjimi izzivi na razlicnih podrocjih življenja, med njimi tudi glede zagotavljanja sledljivosti v proizvodnji. Zgodba o tehnologiji veriženja podatkovnih blokov sega v oktober 2008, ko je posameznik (ali skupina) s psevdonimom Satoshi Nakamoto nekaj sto racunalniškim strokovnjakom poslal e-sporocilo o tem, da razvija decentraliziran sistem elektronskega denarja, ki za delovanje ne potrebuje osrednje banke oziroma posrednikov. Zamisel sprva ni naletela na odmevnejši odziv, vecje zanimanje pa je doživela po ustanovitvi spletne strani bitcoin.org oziroma po prvih uspešnih financnih transakcijah s kripto valuto Bitcoin. Danes mnogi tehnologiji veriženja podatkovnih blokov napovedujejo revolucionarno prihodnost. Ob tem poudarjajo, da sama tehnologija veriženja blokov ne bi bila tako pomembna, ce bi jo lahko uporabljali le za izmenjave elektron­skega denarja in dodajajo, da je potencial njene uporabe v vse bolj digitaliziranem svetu bistveno vecji. Pol e g d i g it a lne g a dena r j a n am tehnologija veriženja blokov omogoca tudi, da v digitalni obliki sestavljamo razlicne pogodbe in potrdila, podatke o sledljivosti razlicnega blaga, izmenjavi storitev in podobno. Zlasti veliko si podjetja obetajo od pametnih pogodb, ki bodo shranjene v verigi blokov in se bodo same izvrševale, ko bodo izpolnjeni v njih v g r a j e n i p o g o j i . Pr i m e r: c e s e dogovorimo, da nam pripada dolocen o d s t o t e k d o h o d k a o d v s a k e g a prodanega izdelka, nam pametna pogodba omogoci, da se dogovor uresnicuje sproti ob realizirani prodaji. Ce pride do transakcije, ki ustreza pogojem iz pogodbe, se tako delež denarja avtomatsko nakaže na naš racun, pri cemer izvajanja dogovora ni mogoce prepreciti, saj je pogodba zapisana v verigi blokov, ki je shranjena pri vseh uporabnikih sistema. KLJUCNA VREDNOST, KI JO PRINAŠAJO TEHNOLOGIJE BLOKOVNIH VERIG, JE ZAUPANJE Kateri vecji izzivi se trenutno pojavljajo na podrocju integracije interneta stvari i n t e h n o l o g i j b l o k o v n i h v e r i g ? Pricakovanja, ki smo jih tehnologijam blokovnih verig pripisovali še pred nekaj leti, zaenkrat še niso v celoti izpolnjena. Zagotovo je osrednja vrednost, ki jo blokovne verige na novo dodajajo, zaupanje. To pomeni, da uporabniku te tehnologije ni treba zaupati zapise podatkov v neko baz, nekemu administratorju ali inštituciji, ki opravlja to storitev, ampak mora zaupati decentraliziranemu protokolu, kot rezultat pa prejme zaupanja vredne transakcije in s tem povezane zadeve. Za uspešnost sistema interneta stvari, ki deluje v povezavi s tehnologijo v e r i ž e n j a p o d a t k o v n i h b l o k o v potrebujemo tri kljucne sestavine: blockchain omrežje (možnosti je veliko: javno, zasebno, z uporabo kriptovalut, brez njih …), ustrezno aplikacijo ter neko programsko logiko, zapisano v pametni pogodbi. Slednja se ne izvaja na koncnih napravah ali uporabniških vmesnikih, ampak neposredno v blokovni verigi. Prednost takšne pametne pogodbe oziroma izvedbe programske kode je v tem, da lahko izvedbi enako zaupamo kot samim transakcijam. Skupno ime za o m e n j e n e t r i k o m p o n e n t e j e decentralizirana aplikacija (DApp). Problem pri tej aplikaciji je, kako dejansko neko omejeno napravo vpeljati v blokovne verige. Pri tem je z a r a d i v e l i k i h s i s t e m s k i h i n k o m u n i k a c i j s k i h z a h t e v t r e b a prilagoditi arhitekturo in ne spregledati morebitnih vplivov na varnost in zaupanje na racun tega, da stvar deluje. In kako bi se po morali lotiti vpeljave takšnih naprednih tehnologij? Prva stvar, ki jo moramo narediti je, da najprej premislimo, kaj bi sploh radi in s kakšno tehnologijo naj bi to dosegli. Pri tem gre tudi za vprašanje, ali blokovne verige v nacrtovani rešitvi s p l o h p o t r e b u j e m o . N a s l e d n j e vprašanje je, ali pri tem, kar delamo, dejansko rabimo kriptovaluto. Ce kriptovalute v našem procesu ne potrebujemo, se nam odpre cel kup drugih arhitekturnih možnosti in blockchain protokolov. Tretji korak je, da se odlocimo, ali bomo imeli javne, z a s e bn e a l i d r u g e ko m b i n ac i j e blockchain omrežij. Naceloma lahko izbiramo med celo paleto razlicnih tehnologij, vendar pa so nekatere od teh še zelo sveže oziroma morajo še dozoreti. Skozi razvoj se generirajo novi blockchain protokoli, ki dolocene probleme rešujejo od zacetka, druge pa re šujejo s proti . Ko napravo povežemo z blockchain omrežjem, potrebujemo uporabniške vmesnike. Ti so lahko mobilne aplikacije oziroma spletne aplikacije, ki se porabljajo v blokovnih verigah. Vsem tem korakom sledi še zadnji korak, in sicer, da dejansko zacnemo z izvajanjem o z i r o m a u p o r a b o a p l i k a c i j e i n programske kode v blokovnih verigah. TEHNOLOGIJA VERIŽENJA BLOKOV V PROIZVODNI DEJAVNOSTI Za deležnike v proizvodni industriji je glavni poudarek na tehnologijah veriženja blokov, ki nadzirajo verige dobaviteljev. V sodobni proizvodnji imamo dobavitelje iz razlicnih podjetij i n d r ž a v, k a r o t e ž u j e i s k a n j e posameznih dogodkov in/ali iskanje mag. Samo Cretnik, ravnatelj in predavatelj Višje strokovne šole Tehniškega šolskega centra Maribor rešitev za vecjo ucinkovitost. Vecina informacij v podjetju tece skozi dobavno verigo, za katero je znacilna komunikacija z malo ali nic dogovora o taksonomiji podatkov ali o sistemu p o e n o t e n j u n a c i n a b e l e ž e n j a , shranjevanja in izmenjave podatkov. Veriženje blokov ima potencial za ustvarjanje pametnejših in varnejših verig dobaviteljev, sledenju lokacije materiala ali proizvoda z jasno revizijsko sledjo in vidljivostjo v realnem casu. Na primer, sledimo lahko narocen material in v realnem casu spremljamo, kam je prispel, kdo ga je prevzel in obdelal ter kako in kdaj je bili preusmerjen na naslednjo stopnjo v proizvodnem procesu. Vse se zabeleži v "blokih" tehnologije veriženja blokov. Nekaj primerov, kje so potencialne priložnosti za uporabo pri spremljanju dobaviteljev: -Tehnologija veriženja blokov bi lahko povezali z aplikacijami ali celo z umetno inteligenco (AI) ali z internetom stvari (IoT). Namesto da bi izgubljali cas z dokumentacijo na papirju, bi lahko imeli informacije o lokaciji in specifikacijah izdelka v realnem casu. Hitreje bi lahko bi identificirali napake v materialu, p o š k o d b e i z d e l k o v … i n s i poenostavili iskanje zanesljivejših dobaviteljev. -Tehnologija veriženja blokov ima možnost avtomatizirati placilne procese s pametnimi pogodbami, pri katerih se placila sprožijo, ko je narocilo odpremljeno. Zviša se preglednost procesa, hkrati se odpravi možnost izgube racunov, saj so le-ti zapisani v blockchain-u. - Tehnologija veriženja blokov lahko kupcem ponudi vec informacij, preglednost in preverljive podatke o tem, kaj kupujejo, kje kupujejo in kaj placajo. -Tehnologija veriženja blokov ima potencial za podporo sledljivosti, vodenja evidenc, avtomatizacije dobavne verige in aplikacij za placila v proizvodni dejavnosti. Nacin, kako veriženje blokov pomaga sledljivosti, je kljucnega pomena -s l e d l j i v o s t z m a n j š u j e p o s l o v n o tveganje, saj je kljucna komponenta pri sledenju proizvedenega blaga in zagotavlja skladnost s sedanjimi in prihajajocimi predpisi. Podjetja se zelo zavzemajo za izogibanje visokim stroškom, povezanim z neskladnostjo izdelka. Potrebna je sposobnost hitrega odpoklica proizvodov, da se izognejo stroškom in da se prepreci prekinitev dobave v dobavni verigi. V proizvodni industriji verjamejo, da lahko dobavna veriga tako s partnerji kot dobavitelji z u p o r a b o b l o c k c h a i n -a i z b o l j š a sledljivost in preglednost. Prav tako se strinjajo, da bi veriženje blokov lahko povecalo sledljivost pošiljk koncnim uporabnikom. mag. Samo Cretnik, ravnatelj in predavatelj Višje strokovne šole Tehniškega šolskega centra Maribor BLOCKCHAIN ZA VSAKODNEVNE PROIZVODNE POSTOPKE Blockchain se lahko izkaže za neverjet­no uporabnega pri vsakodnevnih proizvodnih operacijah, vkljucno z u p r a v l j a n j e m p r e m o ž e n j a i n zmanjševanjem izpadov proizvodnje. Razviti bi bilo potrebno tehnologijo veriženja blokov med ERP sistemi v podjetjih in dobavitelji delov, ki bi omogocala, da stroji v proizvodnji, povezani z IoT, sami varno narocajo mater ial, k i bi bil na voljo za proizvodnjo ali montažo takoj, ko je robot ali upravljalec za strojem p r i p r av l j en z a d el o z d ot i c n i m materialom. Uporaba tehnologij veriženja blokov in integracija strojev z IoT bo scasoma prinesla najbolj avtomatiziran in varen nacin prehoda iz obstojece v industrijo 4.0. Uporaba veriženja blokov bi bila u p o r a b n a t u d i v p o r a z d e l j e n i proizvodnji, kot je 3D tiskanje. Proizvajalci oblikujejo nove izdelke in jih dajo izdelati tako, da projektne datoteke pošljejo v proizvodnjo, ki si jo lahko "izposodijo", ko in kdaj jo potrebujejo. Veriženje blokov bi lahko pripomoglo k uporabi tovrstnih 3D­proizvodenj, saj ponuja nizko cenovno, porazdeljeno in zanesljivo integriteto, ko govorimo o pogodbah, zgodovini izdelkov in proizvodni procesih. Drug primer uporabe veriženja blokov je npr. proizvodnja skozi upravljanje z zapisi in zašcito intelektualne lastnine. Podj etje lahko veriženje blokov up orablja kot digi t a ln i trez or z registrom intelektualne lastnine, kar bi prišlo posebej prav v primeru, ce p o dj e tj e up o r a b l j a pr o iz v o d n j o, povezano s številnimi patenti. KAKO SE LAHKO PROIZVAJALCI PRIPRAVIJO ZA TEHNOLOGIJO VERIŽENJA BLOKOV? Uporaba tehnologij veriženja blokov bi v proizvodni industriji dodala poslovno vrednost z operativno ucinkovitostjo, kar bi vodilo k rasti prihodkov in d o n o s n o s t i n a l o ž b . N a p r i m e r, izboljšana prepoznavnost dobavne verige ima za posledico boljše storitve za stranke, financne transakcije bi lahko bile hitrejše, varnostne funkcije v blockchain-u pa bi lahko izboljšale podatke in vodenje zapisov. Vprašanje, ki se postavi je, ali je tehnologija veriženja blokov pripravljena za uporabo v podjetjih, ki delajo z vec dobavitelji po globalno distribuiranih dobavnih verigah? Sledenje fizicnemu blagu je precej drugacno od sledenja financnih transakcij – najvecji problem predstavlja pretvarjanje surovin v blago, ki ga je treba dobaviti na trge, k cemu moramo dodati še testiranja in nadzora kakovosti. Glavna prednostna naloga podjetij, ki se ukvarjajo z tehnologijo veriženja blokov je pridobiti usposobljeno IT osebje za delo z blockchainom, medtem ko je prav tako pomembno vprašanje pravilnega upravljanja in vodenja postopkov. Pomembno je vzpostaviti mednarodni regulativni okvir za delo v blockchain-u in vzpostaviti mednarodne tehnicne standarde. Drugi najpomembnejši pomislek je imeti jasen poslovni primer za uporabo blockchain-a v proizvodnji in ustvariti poslovni model, ki je ponovljiv. Podjetja, ki želijo razviti tehnologijo veriženja blokov z namenom, da bi izboljšali proces proizvodnje in verige dobaviteljev, morajo najprej preveriti tri podrocja: 1. Stanje obstojecih blockchain nacrtov in že delujoce rešitve 2. Vgrajene tehnologije veriženja blokov v že obstojecih aplikacijah 3. Aplikacije za veriženja blokov v proizvodnji, ki omogocajo enostavno vkljucevanj proizvodnih partnerjev Blockchain je posebej zanimiv primer podjetniške inovacije, ki še mora premagati osnovne izzive integracije v podjetja, saj je popolnima razlicen od nacina upravljanja proizvodnje, kot smo vajeni do sedaj. Ker se vedno vec proizvodnih podjetij odloca za prehod v industrijo 4.0, je veriženje blokov zagotovo tehnologija, ki jo bodo podjetja še morala natancno preuciti. VIRI: 1. Matthews, Michael. Enstoa. Can Blockchain Fix The Construction Industry s Productivity Problem? [Elektronski] 24. 7 2018. [Navedeno: 01. 12 2018.] https://enstoa.com/blog/can blockchain fix construction industrys productivity problem. 2. Hughes, Dave. Medium. The Impact of Blockchain Technology on the Construction Industry. [Elektronski] 20. 2 2017. [Navedeno: 2. 12 2018.] https://medium.com/the basics-of blockchain/the impact-of blockchain technology-on the construction industry 85ab78c4aba6. 3. Turk, Žiga in Klinc, Robert. ScienceDirect. Potentials of Blockchain Technology for Construction Management. [Elektronski] 19 22. 6 2017. [Navedeno: 3. 12 2018.] https://www.sciencedirect.co m/science/article/pii/S18777 0581733179X. Metoda 5S za študente Veliko podjetij kot tudi študentov se ukvarja s problematiko cistosti in organiziranosti papirjev oz. dokumentov na podjetju oz. sobi za ucenje. Veliko podjetij najema ljudi, ki jih poucujejo, kako naj si pospravijo dokumente oz. delovni prostor in za njihove storitve placujejo ogromno denarja. V sled temu bom v nadaljevanju na kratko opisal metodo 5S za študente, kako si lahko s to metodo olajšajo/pospravijo/organizirajo dokumente/okolico in posledicno nagradijo samo ucenje s pomocjo metode 5S. KAJ JE METODA 5S 5-S je metoda za vzpostavitev in ohranjanje organiziranega, cistega in varnega delovnega okolja, kar je osnova za ucinkovito, kakovostno, okolju prijazno in produktivnejše delo. Metoda izvira iz Japonske, v zadnjem casu jo pospešeno vpeljujejo v podjetja povsod po svetu. 5-S metoda spada v temeljni steber TPM (Total Productive Maintenance) pristopa in je osnova za LEAN production oz. vitko organizacijo dela. Metoda se ne navezuje zgolj na podjetja, ampak jo je moc uvesti povsod, kjer imamo »nered«. KAJ Z UPORABO METODE 5S DOSEŽEMO Ce zaposleni v organizaciji ali študenti razumejo resnicni pomen cišcenja in organiziranja kot osnovo za vsa ostala p r i z a d e v a n j a z a i z b o l j š a n j e produktivnosti dela in jim to preide v navado, bo to mocno povecalo ucinke ostalih dejavnosti in poenostavilo vsakodnevno delo. Prevzet odnos do organiziranosti, urejenosti ter cistoce bo preprecil, da bi se delovni/študijski p r o s t o r i p o n o v n o p o g r e z n i l i v neorganiziranost in s tem omogoci lažje in bolj produktivno delo sebi in ostalim. Skladno z metodologijo 5-S metode se organizira aktivnosti v okviru naslednjih 5 tock: 1 – S (Seiri) Sortiranje in odstranitev vseh nepotrebni stvari. 2 – S (Seiton) Organiziranje stvari, ki jih potrebujemo. 3 – S (Seiso) Cišcenje, potem ko smo vse organizirali. 4 – S (Seiketsu) Vzdrževanje reda in cistoce s standardnimi postopki. 5 – S (Shitsuke) Vzdrževanje samodiscipline. Pet korakov, s katerimi lahko uredimo delovno mizo oz. okolico, se lahko lotimo po posameznih poglavjih: 1 – S (Seiri) - Sortiranje in odstranitev vseh nepotrebni stvari Tukaj se za vsak posamicen predmet najprej vprašamo: -Ali je predmet potreben? -Ce je potreben, v kakšni kolicini? -Ali mora biti postavljen ravno tukaj? Po teh temeljitih vprašanjih lahko ta predmet: -ostane kjer je, saj ga morate uporabljati in ga ne morete pogrešiti, -se odstrani, ce se ni uporabljal vec kot leto dni, -prestavi na bolj dostopno mesto, - postavimo na mesto za kasnejšo uporabo. 2 – S (Seiri) - Organiziranje stvari, ki jih potrebujemo/ ne potrebujemo Pod to tocko se pregleda organizacija sa m e g a de l a , d a se z ma n j š a j o naslednje izgube: -nepotrebna hoja, premikanje, - izgube zaradi iskanja, - izgube cloveške energije -slaba volja, - izgube zaradi prevelike navlake. Organiziranje delovne/ucne mize se lahko izvede na naslednji nacin: -stvari razporedimo po frekvenci uporabe, -stvari združimo po funkciji, - stvari, ki jih potrebujemo skupaj, postavimo skupaj, -stvari se naj 'same' vrnejo na svoje mesto, -dostopnost (skladišce – omara, naj bo za vecje predmete), -izogibajmo se raznolikim zadevam. 3 – S (Seiso) Cišcenje, potem ko smo vse organizirali Zakaj cišcenje? -Ljudje radi delamo v cistih, svetlih prostorih. -Ce so delovni pripomocki v dobrem stanju, jih lahko bolj ucinkovito uporabljamo. -Iskanje stvari povzroca slabo voljo. -Sprotno vzdrževanje cistoce zahteva najmanj napora. -Izogibajmo se generalnih cišcenj 1x na mesec ali še bolj pozno. I z v a j a n j e c i š c e n j a n a j b o t u d i organizirano, in sicer: -najprej dolocimo stvari, ki jih je treba ocistiti, - dolocimo pravila kdo bo kdaj kaj pospravil (ce si deliš sobo s sošolcem ali vec sošolci), - dolocimo metode cišcenja (sesanje 1x na teden, 5 minutno pospravljanje mize po vsakem koncu ucenja …), - priprava cistilnega orodja (metla, smetišnica in krpica za prah naj bodo v dosegu roke). 4 – S (Seiketsu) Vzdrževanje reda in cistoce s standardnimi postopki Z vzdrževanjem reda in cistoce s standardnimi postopki poskrbimo za to, da vzdržujemo predhodne 3 S. S tem postopkom preprecimo: -vrnitev stanja na nivo pred zacetkom cišcenja in organiziranja, - nabiranje nepotrebnih stvari na in okoli delovnega mesta/mize, -ponovnega iskanje knjig, listov, pisal, ker se študent ne drži dogovorjenega reda, - nenehno pometanje odpadkov, smeti in nepotrebnih stvari, - nepotrebno nabiranje pisalnega pribora na mizi ali okoli nje. Da lahko vzpostavimo red in cistoco, pa moramo dolociti naslednje stvari: -dolocimo, kdo je odgovoren za kaj, ce si delimo sobo s sošolci, ter si dolocimo podrocje in urnik cišcenja, -Aktivnosti cišcenja vkljucimo v redna delovna opravila (vizualno preverjanje ocišcenih stvari in redna 5 - minutna cišcenja), - pregled stanja kot neka vrsta samoocenjevanja cistosti. V kolikor je vec študentov v eni sobi, se lahko doloci ocenjevalno komisijo, ki preveri stanje cistosti. 5 – S (Shitsuke) Vzdrževanje samodiscipline Ce samodiscipline ne vzdržujemo, se bo neurejeno stanje hitro vrnilo na prejšnje stanje. Za vzdrževanje samodiscipline se lahko motivira sebe ali sošolce na naslednje nacine: -da se izdelajo razlicni slogani, - s pomocjo plakatov, - s pomocjo fotografij (pred in potem), - z izdajo žepnih navodil, - z ogledi ostalih sob ali oddelkov, - z nagradami (danes si pa prost ali ta teden ti ni potrebno cistiti). PRIMER ŠTUDENTOVEGA DELA PRED IN PO UVEDBI METODE 5S Verjamem, da se je marsikateri študent zamislil nad tema dvema slikama in se videl bodisi v eni bodisi drugi sliki. V e l i k o š t e v i l o š t u d e n t o v a l i posameznikov se zelo težko sprijazni z dejstvom, da pa oni že nimajo tako slabo stanje in da imajo nekaj vmes, ter da je tako stanje dovolj dobro za njih. Res je, da so dolocene stvari take, da se še lahko izboljšajo. Zato bi apeliral na vse, ki so prebrali ta clanek, da se vsaj malo zamislijo, kje bi še lahko izboljšali stvari, kje bi se še dalo izpopolniti zadeve in bi si s tem izboljšali same pogoje dela. Ta c l a n e k n i n a m e n j e n s a m o študentom, priporocam ga vsakemu, t u d i u c i t e l j e m , p r e d a v a t e l j e m , delavcem, da si po metodi 5S uredijo delovno okolico, pa naj si bo to v hiši, pisarni, avtomobilu ali doma na kavcu, kuhinji, kopalnici, spalnici. Metoda 5S je metoda za nenehno izboljševanje in njen namen je, da si lahko stvari enostavno po petih korakih uredimo in izpopolnimo. Lasersko graviranje na Inox plocevino Razvoj laserjev se je od leta 1960 mocno razvil in laserji so se hitro uveljavili tudi v industriji. Operativne karakteristike, kot so selektivna izbira skoraj monokromaticne svetlobe, kratkih pulzov, moci kontinuiranega delovanja in doseganja Tako se je do danes laser pojavil v vseh proizvodnih traktih. Z njimi je moc meriti razdalje do tako zelo oddaljenih predmetov kot tudi do velikosti mikrometrskih delcev. Zaradi velikih doseženih moci so se pojavili tudi pri številnih metalurških postopkih, kjer z njihovo pomocjo režemo, varimo, vrtamo in celo spreminjamo lastnosti materialov. Posebnost laserjev je natancno delovanje, ki je kljuc do u s p e h a i z d e l a v e m i k r o v e z i j i n medicinskih posegov. Zaradi nizkih stroškov proizvodnje so se odprli tudi na odprtem trgu. Sedaj ima že vsak osebni racunalnik vgrajen laserski bralnik zgošcenk in vsaka pisarna poseduje laserski tiskalnik. V clanku bom opisal delovanje laserja in kako je naše podjetje uvedlo postopek laserskega graviranja na INOX plocevino. KAJ JE LASER Laser je naprava, ki oddaja svetlobo skozi proces opticnega ojacenja na o s n o v i s t i m u l i r a n e e m i s i j e elektromagnetnega sevanja. Izraz "laser" je nastal kot kratica za "ojacanje svetlobe s stimulirano emisijo sevanja". Prvi laser je leta 1960 zgradil Theodore H. Maiman v Hughes Research Laboratories, ki temelji na teoreticnem delu Charlesa Harda in Arthurja Leonarda Schawlowa. Laser je sestavljen je iz treh osnovnih delov: - sredice oz. medija, ki je kristal ali cev s tekocino ali plinom, kamor dovajamo energijo, - napajalno napravo, ki lahko proizvaja mocne bliske svetlobe ali mocne radijske valove (npr. bliskavica), - resonatorja, ki ustvarja stojece elektromagnetno valovanje in natancno usmeritev laserskega curka (ponavadi dve vzporedni zrcali, eno nepropustno, drugo pa pol propustno). Laser se razlikuje od drugih virov svetlobe, ker oddaja svetlobo skladno. Prostorska koherenca om