V solzni dolini. 7. Ujčtnik. Roke ste zvezali mi, ker sem sam, Od vas mi vse je terpeti; Očij pa si vam zavezati ne dam, Z odpertimi hočem umreti! Da gledam, kako iz požgane vasi, — Divjanja vašega priče — Dim proti nebu se čem vali, Na vas maščevanje kliče. Otroka braneč, nedolžno hčer, Ubil sem sirovega vraga; Zato bom vstreljen, ko divja zver; Nobena mi moč ne pomaga! Le enega sem! — Vest sam ta greh V trenotji mi zadnjem očita, Da vas podaviti ne morem vseh! ■• Ti divja derhal silovita! Ko gladni volkovi v naš mirni kraj Iz svojih gozdov ste prihruli; Prej cvetni raj — puščava je zdaj, Kar stalo je, vse ste razsuli! — Da meni smert prisodila se je, Naj bo — da-si bez pregrehe; A s čim vsa vas pregrešila se je, Da ste zažgali ji strehe? Kaj solze vam so vdov in otrok, Ki nag jim život le otet je? Po svetu naj prosijo kruha okrog, Gozd divji jim bodi zavetje! — Ne kleči, žena! v prahu pred njim, Ris ne posluša jokanja; Moj sin! ne zabi, kaj zdaj terpim, Ko pride dan maščevanja!. Kaj čakale še? — Ti mladi vojak! Kaj puška ti v roki se trese? Ti sam med njimi nijsi divjak, Oglaša v tebi serce se! Na ravnost mi merite v persi, v serce; Ne bo mi oko trepetalo! O žena! ne morem ti dati roke — Streljajte mi dobro! — Hvalo! — 8. Boj. ,Tovariši! Stojmo tcrdno, kot skala, Ce tudi krogle, ko toča goste, Krog glav nam zvižgaje lete, Ce tudi nas četa je mala, Ne bode sem gori sovraga! Ljut boj po ravnini pod nami divja; Dokler tu trobojna zastava vihra, Naš dan je, naša je zmaga! Tri že smo odbili naskoke, Pogumne so persi nam, cile r<5ke.' ,V četerto se gori dre ve; Okolo zastave, možje!' — Ura! — „Ta bila je zame! Tovariš! smert zdaj zdaj me objame, — Kar najdeš tu notri, izroči njej; Sirota naj me ne čakal Da pasti si videl me, ji povej, V kervavem boji — junaka!" — ,Vzemita, tja v ono kapelo Nesita ga dva, Naj pokoj ima; Potem pa spet na kervavo delo!' — „ »Prišla mi svinčena je reŠenica, Sam tu ležim! — Oj ti cvetioa, Ki bela poleg moje glave Poganjaš iz zemlje kervave! Ti bodi mi v smerti — družica!"" - ,Tovariš v serce zadeti, Vživljenja svojega cveti! Ce pridem srečno nazaj, Komu poročim naj in kaj, Nevesti, sestri, očetu?' — — »„Po meni ne b6 so vprašalo; Tovariš, hvalo! Jaz nemara nikogar na svetu!"" — 9. Luna bleda Z neba gleda Na polje s kervj<5 polito, S trupli mertvimi pokrito. Strašno p<5Ije, strašna njiva, Kako seme tebe kriva! Grozna setev! Kaka žetev, Kak iz tebe pride plod? — Oj ti zaslepljeni rod! Nema svet gorja ti dosti, Da v nesrečni ga sleposti Množiš si brez konca sam? — Kako naj ime ti dam? — Po boji. O, da vsaj bi tiho bilo! — Kaj tam kliče tako milo: „0 moj bog!" — „Kak<5 to bode!" — »Pomagajte!" — »Kapljo vode!" — Zdiliujočih v smertni sili Nikdo se jih ne usmili! Vsaka bilka kapljo nosi, Oj neb<5! njim tudi rosi, Rosi jim na ustne vroče, Iiladi rane jim pekoče! Luna bleda Nema gleda, Bolečine, ostre rane, Zdih in stok neba ne gane! 10. Prepozno! Po polji mertvaškem ob uri pozni Kedo tam hodiš, kot senca, teman? Ne straši mertvih pogled te grozni, Pogled ne straši kervavih te ran? Podoba ženska — oko me ne moti — Kaj iščeš po strašnem ponočnem poti? Nevesta li, žena, sestra uboga? Lep luna obseva obraz ji bled. Ob trupla spotika se plaha ji noga; Bog, kmalu jo vedi na pravi sled! Po mlakah kervi človeške gazi, Po mertvih oko ji, po ranjenih pazi. Poleg kapelice bele na griči Zavpije strašnd ter se zgruzi na tla; Vojak tu mlad leži med merliči, Cesar je iskala, tu je našla! Izginila mu li je zadnja gorkota? Ne čuti mu serca, ni diha, sirota! Na persi ga stiska, da ga ogreje, Na lice mu stiska lice gorko. — »Prepozno! Zastdnj! Več dih ti ne veje, Ne verne se več življenje mlad<5! Jaz v boj te kervavi nezvesta sem gnala, Jaz zgodnjo 6em smert ti,grešnica,dala!" Krog vrita poklada si r6ke njegove — Zastonj! Brez čuta mu r<5ke vise! G<5r zarja mlada zlati verhove, Spokornici sterto miruje serce, Kesanje z življenjem nesrečnici mine; Za njim je odšli iz — solzne doline! Boris Miran. Kita. i. Kamila. (Pred ogledalom, napravljati jo) Silvija in Ana. Siivija. Pov^j ti, Ana, ali nij res vsa drugačna gospa? Ves drug obraz ima! Ana. Pa kak obrazek! Kakor angelj ček : vsak moški se mora zaljubiti vanj. Kamila. M61či! Ana. če je pa res! (Med sledečim pogovorom odide, delo končavši). Si Ivija. Ali to je bilo pa tudi delo, predno sem jo pregovorila, da se vendar napravi, kakor druge! Kite se je bala, kakor gada v ldse. Ti imaš tudi svojo termico, veš! A tu je vse zastonj. To ne gre, da bi človek hotel sam pametnejši biti, nego ves svet. To je baš največja prevzetnost, ako se človek hoče tako nositi, kakor nikdo, da ga vse gleda, kakor hi hotel reči vsemu svetu: glejte me, jaz nijsem tak norec, kakor ste vi! Naj reče tvoj mož, kar hoče; naj zabavlja nam ženskim, kolikor mu drago, da smo kakor ovce: ako perva poskoči, da-si nij bilo treba, ker se ji je baš tako zdelo, prizdigne vsaka za njo pet^, ko pride do tistega mesta, kakor bi moralo biti. Baš to je naša ponižnost, da se neče nobena odlikovati, — neka demokratična ljubezen do enakosti. — Kamila. Zdaj pa sama ne veruješ, kar govoriš; pojdi! Silvija. Veš, to sem brala enkrat v nečem feuilletonu; mož po polnem resno govori, in podučuje nas, zakaj se dičimo, česar nijsem res vedela prej. Do tistega časa sem mislila, da se diči in lepotiči vsaka, kolikor katera more, zat6, da ne zaostaje za drugimi, ker ne more ter-peti, da bi bila katera lepša videti, zato se poprime brez pomisleka vsake nov6sti, naj bode še tako smešna, mislč: morebiti pa vendar kaj pomaga, zakaj se pa ti tako nosi? Kamila. Vse na ravnost govoriš, pa saj svi sami. Silvija. Tvoj mož, kakor strašan prenapetnež in černogledec vendar časi katero zadene, kakor medved, ki po mušicah maha. A bog ne daj, ko bi to slišal, potem celo ne bode, da bi ga človek prenašal. Smijati se moram, kadar se spomnim tiste primere njegove, da se hftamo ženske v lepotičenji, kakor v morski bitvi ladija ladijo podi, ko se ji dd povelje: »kuriti, da kotel poči!« Ha, ha, ha! Kamila. Saj prevečkrat tudi res kotel poči, da tako govorim; žalostno je, koliko cvetočih družinskih življenj razruši to hitanje, ta nesrečna strast, ki se nam ne očita po krivici. Silvija. A bd! Sentimentalnost, moralne pridige s takim cvetočim obrazkom! Pojdi ! — Kaj pa možje? Kake strasti imajo pa oni! Ženska ni misliti ne smč, kam grč časi imenje! Še potezaj se zanje! Veseli morajo biti, da nas imajo, da jih terpimo poleg sebe! Ka morejo biti brez nas? Kaj smo jim me! Spodobno je torej, da store kaj za nas. Če se delamo lepe, prijetne, za koga se pa, če ne zanje? Kamila. Vse to za Alfreda? Silvija. Za Alfreda! Tudi zanj, dokler bode imel oči zame. Če je pa ženska poleg svojega moža še komu druzemu po volji, kaj to škodi? Lepa biti, dopadati, življenje lepšati, to je žensk poklic! Ne primerjajo nas po krivici cveticam, ki nemajo druzega namena, nego cvesti in dišati. Kaj izgubi cvetica od svoje čiste lepote, ako jo razgrinja poleg poti, in tako razveseljuje vsacega popotnika? Kamila. Ko bi te ne poznala, kaj bi si morala misliti? A tako ti dajem govoriti, saj vem, da na zadnje misliš, kakor jaz, da ženska, kadar je omožena, ne sme imeti druge misli, nego moža in otroke. Silvija. Ne delaj me boljše, nego sem, draga moja! Jaz ne tajim, da mi je vendar sladko, kakor vsaki pravi Evini hčeri razen tebe, videti kerdelo čestiteljev okolo sebe. Nij je kratkočasnejše zabave, nego igrati s takim zaljubljenim mladeničem, če tudi nema časi že veliko las več na glavi — ti so najhujši — kako zdihuje, oči zvira ter roko na serce poklada, kakor slab igralec na odri, kadar ne ve, kam bi jo sicer dejal; sukati ga zdaj na desno, zdaj na levo, kakor vertdlko! Ko moški gospodujejo svetu, zakaj bi jim ne dale časi me, nad katero se tako radi povzdigujejo, čutiti svoje oblasti ? Če jih imamo v svojih sponah, kaj nijso mehke, sladke spone, v katere še preradi vtikajo vratove? Kamila. Alfred bi vedel kaj govoriti o teh mehkih, sladkih sponah! Silvija. Oho! Nijsem vedela, da znaš tudi hudobna biti. Kaj ima golobček tudi žolč? Kamila. Ne zameri, saj veš, da je samo šala. Kaj pa ti? Kjer moreš, zbadaš mojega Leona! A v tem sva vendar različni; verjemi, meni ne pride nikoli misel, da bi želela komu druzemu dopasti. Silvija. Saj me poznaš, da tudi jaz nič napačnega ne mislim; a hvala in laskanje — to ti je vendar sladka glasba ženskim ušesom. Ti, to se vč da, ti sama si brez vse slabosti. A samo čakaj! Videla bodeš sama nocoj, ko te vse obsuje, ko te bode vse gledalo, vse se ti laskalo, veselo, da se enkrat prikažeš svetu v vsej svoji lepoti — saj je pa tudi škoda, da bi taka cvetica na tihem, v germu skrita cvela in dehtela — videla bodeš, samo m61či, da ti ne bode soperno, in če tudi na videz, o-otovo ne na dnu serca. o Kamila. O ne gov6ri tako, ljuba moja! Tako nekako čudno, težko mi je pri serci, kakor bi imela slabo vest, kakor bi ne delala prav. O Leon, vem, ne vidi rad, da grem na ples! — Silvija. Že zopet! — Kaj sem si prizadejala, da te pregovorim, zdaj se pa že kesaš. Za boga! kam pa pojdeš? Ne zameri, to je prenapeto ! Saj te tako nikamor ne pusti vse leto! Sramiij se vendar malo, da te ima tako v strahu! Kamila. O ne delaj mu krivice! Besede mi nij rekel, naj ne grem; še prigovarjal mi je. Silvija. Torej? Kamila. In vendar vem, ker ga poznam, da mu nij ljubo. Silvija. To je enako, samo druga oblika. Čas je, da mu vendar enkrat svojo voljo pokažeš. Baš za to, ker ne vidi rad, moraš iti; sicer mu ostaneš večno v strahu. Kamila. Pa — kako sem oblečena! Nijsi mi dala mirii; to je skoraj nespodobno! Saj poznaš Leonove misli — še pri poroki nijsem bila taka! Sama sebe se sramujem, ko se vidim v ogledalu! Silvija. Oj ti štirinajstletna nedolžnost, kije prišla kar s kmetov! Kako si oblečena? Kako so pa še druge? — Ti si nuna proti njim! Ne bodi tako preprosta, tako otročja! Človek ima križ s tabo! Če te je bog lčpo ustvaril, ali je to pregreha? Kaj bi tako skerbno skrivala, s čimur bi se vesela ponašala vsaka druga? Kaj imaš slab namen pri tem? Kamila. In vendar nij prav. A v tem se nikoli ne sporazumevi. (Pogleda v ogledalo). O ta frizura! Koliko časa sem se je branila! Ne morem se je privaditi, ves drug obraz imam; tuja se zdim sama sebi. To je nenaravno, reci, kar hočeš; to nij lepo! Silvija. Lepo, lepo! Lepo je, kar je modšrnol Kamila. To je vsaj odkritoserčno govorjeno. Silvija. Ka druge morebiti drugače mislijo? Samo govoriti jih je sram, kakor mislijo. Vse tisto navdušenje za klasike, vse ponarejeno! Sofoklej — da, pa Handel na jeziku — Paul de Kock, Offanbach v serci! Kamila. Presplošno govoriš, ne zameri! Žalostno bi bilo, ko bi bile vse take! Silvij a. Ti — to se ve, da — ti si že tako polovica modrijana; kadar o ženskih govorim, nikoli ne mislim nd te. Tebe je sama modrost, poštenost in solidnost! Bog nas hrani take strašne doveršenosti! Malo slabostij in napak ne škodovalo bi ti res. Ubogi Leon! Kamila. Le posmeliuj se, a jaz ne morem drugače ! Nikoli bi ne bila mislila, da mi pride kedaj tuj lfts na glavo. Včš, na zadnje je to vendar laž, steparstvo, dičiti se s tujimi stvarmi, prodajati jih za svoje. Silvija. Zdaj pa že zopet gospod profesor doktor Leon iz tebe govori. Kamila. Saj tudi ne tajim, da meje poterdil Leon v prepričanji, v katerem sem izrejena. Kaj pa lepše pristoji možu, nego sovražiti, kakor 011 sovraži iz serca, in mora sovražiti po vsej svoji naravi, vse, kar je ležnjivega, ponarejenega, na videz obernenega v znanstvu, umetelj-nosti in življenji? Po pravici terdi, da ta ležnjivost ne ostane samo vnčnja, da s časom okuži tudi notranjest in nazadnje prevzame in popači vsega človeka. Ležnjiva lica, ležnjivi lasjč; ležnjiva usta, ležnjivo serce, rad pravi. — Kaj poreče, ko zagleda to kopico, ta napuh na glavi! Silvija. O, s tabo je preglavica! Kaj poreče ? Tako neumen vendar nij, ne zameri, da bi se vtikal v take stvari. Še l&s bi si ne smela napraviti žena, kakor ji je ljubo ? To je vendar preveč! Kaj poreče? — Nekaj časa bode gledal, a potem spozna, da ti lepo pristoji in zadovoljen bode. Njegovi principi tudi nijso tako neomdjni, kakor Krim. Kakor je prej neutrudno zabavljal po vsaki mogoči in nemogoči priliki našim „nematerijalnim" klobukom, našim »fantastičnim« krilom in našim »vi-sokopštim kineškim" čeveljčkom — a zdaj vendar že ogleduje brez jeze in pohujšanja take »pikantne,« »interesantne« prikazni, kakor jih sam imenuje, — sama sem slišala. Nij tak Katon ne, kakor se dela; pojdi! Kamila. Tako?--Meni nij nikoli nič tacega dejal! Silvija. O ti sveta preprostost! Tebi? Zakaj baš tebi? Ka mora mož vse svoji ženi natvesti, če kje kaj lepega vidi? Tako nespameten nij nobeden. O Kamila, kako slabo poznaš ti moške! A s časom se že izučiš, saj nij še leto, kar si v šoli. — (Na uro pogleda). O! kmalu bode osem in jaz sem še tu, pa imam Še toliko opraviti! Glej, da ne prideš prepozno, z bogom! (Odide.) n. Kamila. (Sama,po sobi hodi zamišljena.) E, to so same besede! Toda, to je pa gotovo, moške bolje pozna, nego jaz, to iz vsega vidim. Ona se ne d& tako lehko prevariti, kakor jaz. Bog vč, kaj še samo, da mi nij hotela povedati, pa mora! Nij tak svetnik ne, Leon, kakor sem mislila; saj sem že sama nekoliko opazila. Samo jaz naj se tako nosim, kakor stara mati— a druge naj bodo »interesantne", »pikantne" — to mu je že prav! Mčnim! — Pa baš ne! (Ogleduje se). Kaj bi tisto! Nijsem napačna, ne! Še se lehko merim s katero. Radovedna sem, kaj poreče! — In vendar se ne morem biti nič prav vesela! — Da bi že enkrat prišel! — (Sede.) Slabe volje sem. Ko bi imela koga, da se malo znesem nad njim. (Pozvoni.) Ana! Ana, Gospa? Kamila. To ne derži dobro; popravi! — Kako si nerodna! S tabo nij nič, pojdi! (Ana gre, Leon pride.) m. Kamila, Leon. Leon. Dober večer! Kamila. Tako pozno! Osem je že ura; kedaj bodeš napravljen? Leon. Mi ne potrebujemo toliko časa, kakor ve; ne boj se, v desetih minutah bodem gotov! Kamila. Deset minut potrebuješ samo za las^. Kakšni so! Ko bi jih dal malo — žgati! Leon. Ha, ha, jaz lase žgati! (Sede.) Pusti, da se malo počijem, predno grem na tako delo. Kamila. (Zase.) Ni pogleda me nel (Glasno.) Ne ljubi se ti prav, kakor je videti. Leon. Ljubi! Saj se pa tebi tem bolj! Kamila. Se tega nedolžnega veselja mi ne moreš privoščiti! Leon. Kako sem zaslužil to? Ali ti nijsem sam prigovarjal, da pojdi, ker sem videl, da te veseli? Kamila. A vendar nij ti šlo prav od serca. Leon. Ka nij tvoje veselje moje veselje? Ka nijsem srečen, ako ti morem izpolniti najmanjšo željo? Ali hočeš, da se tudi jaz veselim plesa? Dovolj, da se ga ti! Ne daj se motiti, ako vidiš, da ne grem s posebnim navdušenjem. Saj veš, jaz nijsem ustvarjen za take veselice. Kaj hočem tam? Saj vem, da sem vabljen samo zaradi tebe. Kaj bode človek, ki ne pleše, na plesu? Žalostna, ali hočem reči smešna — a gotovo nepotrebna prikazen! Vendar grem rad, ker tebe veseli. To ti bodi dovolj! (čez nekaj časa.) Ti — to je drugo — ti si mlada, lepa — ti si — ženska! Zakaj bi ne bila vesela in drugim delala veselja? Zakaj bi življenja ne uživala! Kamila. L£po me imenuješ, a ni pogledaš me ne; zame nčmaš očesa! Leon. Kaj hočeš, da te hvalim, da se ti laskam tudi jaz? Saj se ti bodo drugi dovolj, ne boj se! Ako hočeš — naj bode! (Ogleduj6a jo.) Res! Take te nijsem še videl. Vseh oči bodo obernene v tč. Kaj hočeš več? Kamila. A tebi nijsem po volji, vidim! Leon. Meni? Ka si se zame tako napravila? — — Kamila. Leon, nikoli te nijsem še slišala tako govoriti! — Leon. In jaz te nijsem še nikoli take videl! Ta frizura! Saj sem vedel, da dolgo ne sterpiš! Prava salonska dama, za boga! Kolikokrat 'sem mislil sam saboj s tihim veseljem, da nobena nema tako lepih, tako obilih ms, kakor moja žena — saj veš, da imam posebno veselje do lepih l&s — to je ena mojih slabostij. Samo škoda, da ne bode nikdo vedel, nikdo hotel verjeti, razen jaz, da so vsi ti lepi, polni lasjč tudi — tvoji! — Kamila. (Zadeta.) Ako bi pa ne bili! — Leon. Na robe svet! Druge kažejo tuje lasč za svoje, a ti kažeš svoje za tuje: to se more samo moji ženi zgoditi! Tako je. Kjer je vse laž, vse sleparstvo, tam nikdo ne more več verovati v poštenje in resnico! Kamila. (S povzdignenim glasom.) Se enkrat: in ako bi ne bili moji, kaj potem ? Leon. Kij? Ako bi to bilo mogoče, da ti kaj ponarejenega nosiš. da se dičiš z ležjo — bila bi lepa, ljubeznjiva, poštena žena — a ne bila bi — Kamila! Kamila. (Strastna.) Jaz pa pravim, da nijso moji; kito imam na glavi, kupljeno kito! Zakaj baš jaz ne? Zakaj bi se baš jaz ne smala nositi, kakor druge!! Leon. (Po kratkem molčanji.) Ha, ha! Zdaj še le vidim, kako sem smešen! Kaj si morala misliti si? — Odpusti! — Najpametnejši človek ima svoje slabosti, svoje muhe. Zdaj še le spoznavam svoje sirovo tiranstvo, v katerem si sirota zdihovala. Odpusti. Tako se s časom iznebim vseh smešnih — predsodkov, kakor si se jih — ti! Imej poterpljenje z menoj. — Jaz sem poseben, čuden človek, s katerim je težko izhajati. Imej poterpljenje z menoj! S časom bodem tudi jaz, kakor so drugi. (Odmor. Molže sedita, Kamila v stran obernena.) Leon. (Z globokim čutom, a brez bridkosti.) Zdaj vidim, to je sam egojizem, gola, gerda samopridnost. Ona, ki sem jo izvolil zase po svojem serci, da mi bode vse, moje pribežališče, moje zavetje, moja sladka tolažba; ona, hotel sem, naj bode v vsem moja; naj čuti, da mi je, naj , mi hoče biti vse; pri meni naj bode zadovoljna; iz mojega tihega naročja naj si ne želi ven v hrnpeče življenje med prazni, ležnjivi, spa-čeni svet; pri meni naj ničesa ne pogreša, moja ljubezen naj ji bode ' vse!---A kaj mudim tebe in sebe! Čas je, da se opravim. — (Vstane.) Kamila. (Ganena.) Leon, malo poterpi! — Ana! Ana. (Pride.) Gospa? Kamila. Razpravi me hitro, ne pojdem na ples. Kaj me gledaš? Razderi hitro to sračje gnjezdo. Proč to kito; peče me na glavi! (Ko je kita iz las, strese glavo, da se ji lasje razsujejo po plečih, Ana derži kito v rokah ter je milo ogleduje.) V peč jo verzi, da je ne vidim! Ana. Nemogoče, gospa, greh bi bilo tako lepe kite! Komila. Hitro, nečem je videti! Ana. Gospd! Ali bi smela jaz — r Kamila. Kar češ, kamor češ, samo da mi je izpred očij! Pojdi Silviji povedat, naj me ne čaka. Ana. O hvalo, milostna gospd! — Ali bode veselje! (Poljubi ji roko ter odide.) ' Kamila. Zdaj se ti smem bližati, Leon! zdaj sem zopet vsa tvoja Kamila. Odpusti! (Hoče poklekniti.) Leon. — (Prestreže jo.) Kamila! (Zbere njene lase v roko.) Ti so vendar tvoji, vsi tvoji, tč smem poljubiti. Kamila. Druzega ne? — Leon. Nd! Kamila. Odpusti, zlati moj! Veš, Silvija — Leon. Vem, vem: nkača me je zapeljala." Kamila. (Koko na usta mu položivši.) Hudobnež! — Nekaj imava pa vendar še skupaj. (S šaljivo resnobo, kakor huda.) Zakaj pa druge rad vidiš take? O ti — le m61či! Vse vem, z veseljem jih gledaš, intere-santne, pikantne jih imenuješ. Silvija mi je vse povedala. Leon. Potem mora pa že res biti. Jaz se ne spominjam vseh svojih besed, zlasti tistih ne, kijih se Silvijo govorim. Kamila. Nu, vidiš, ne moreš tajiti. Dalje, dalje, opraviči sel Leon. Kako ti to razložim? Kamila. Slaba vest! Nu, kako? Radovedna sem, poslušam. Leon. Ti gledaš rada dobro plesalko v gledišči, ne? Kamila. Zakaj ne, ako gracijozno pleše? A kaj to? Dalje, dalje! Leon. Ali bi pa zato hotela ti, da bi bila tvoja hči plesalka? Kamila. Nikedar! — Umejem. — Saj moram na zadnje vselej molčati, s filozofom se nij pregovarjati! Silvija. (Zunaj.) Ka še zdaj nij pripravljena? (Skozi vrata pogleda.) Nd! — Vidiš je! — (Vrata zapre.) Boris Miran. (Zagrinjalo pade). Regnlovo slov« *). Lucij, njegov sin; K. Manlij Vulson, njegov prijatelj; Rimsko ljudstvo. Valerija. Oj sin, večerna zvezda mojih dnij, — Tolažba sladka moja, moj ponda! Na zadnjem poti sem spremila te, Saj vem, da se ne verneš več nazaj. Zdaj idem; prošnje stare matere Pri tebi, vidim, nemajo moči, — Zdaj pervič, vedno bil si dober sin. In vendar grajati ne morem te; Premagal vse si, osramotil nas. *) Regul, v pervi kartaški vojski ujet in domov puščen, obetujdč, da se verno v ječo, ako ne pregovori Rimljanov, pomiriti se s Kartago, vendar je doma navduševal vojake na vojsko, in vernivši se v Kartago, ne ganen prošnjam svoje matere, žene ni prijatelja, šel, zastavljeni besedi zvest, med sovražnike v gotovo smert. M. Atilij Regul; Valerija, njegova mati; Virginija, njegova žena; Regul. v Ne dalje, mati! sinu že preveč Cesti si izkazala; verni se, Da hlad ne žali dalje jutranji Cesti te sivolase ti glave, Z ženo, ki meni s tihimi solzami Serce meči. Tolaži jo domd! A predno greš, položi mi roke Na glavo; materin naj blagoslov Najslajše brašno sinu bo na pot. Kak<5 stojimo majhni pred tab<5j! Ponosen ti v neb(5 se dvigaš hrast, Pohlevne sapice so zdihljaji In prošnje, ki mu perje zibljejo, A krepke mu ne omajo glave. — Ponosno cul stermeč bo pozni rod: Rimljan je bil, ki zvest besedi dani V nemir pustivsi prošnje matere, Žene, solze otrok, prijateljev V gotovo smert k sovražniku je šel, Imenu rimskemu na čast — izgled Sijijen, kot na nebu mete<5r, Posneman, a dosežen nikedar! Torej le idi svojim slavnim p6tem, Junaški sin! ne morem te deržati. Glej, kar najdalje seza mi oko, Rimljdnov četa, z glavo tik glave, Sprevod sijajen daje konsulu. Bog(5v te milost spremlja naj povsod, Kakor te moje spremljajo želje. Virginija. Jaz nemam, kakor mati tvoja, mož! Junaškega serca; glej, tu klečim Pred taboj v prahu ter kolena ti Objemam, ne zapusti nas sirčt! Upili-Hci glej, o glej oči, Ki solz jito pfitok je ugasil žar; V naročji mojem dete glej sladk<5! Sirota, kaj godi se tu, ne zna; Z nasmehom ti obe moli ročici, Da ga v naročje vzameš, prosi te. Okleni terdno se okrog vratu Očeta, dete! da ne gre od nas; Morda ga sladki smeh tvoj omeči, Ker moje ga ne morejo solze. — In ti, moj sin! kaj tu molče stojiš?, Poklekni pred očeta, roke k njemu Povzdigni, ti si ljubček bil njegov; Saj vidiš, ne posluša matere! Lucij. Ne, mati! pravi Rimljan ne kleči! In ko bi se mi omečiti dal, — Kak<5 bi mogel ga prositi jaz, Ker dela sam, kar mene je učil: „Beseda dana sveta naj ti bo; Ne oprosti ga več nobena moč, Ked<5r seje enkrat zavezal sam." Tako si me učil, tak<5 počenjaš. Če kaj te, oče moj! prositi smem: S saboj me vzemi, nijsem več otrok, Da zvest tovariš bodem ti povs6d, Da vse nevarnosti, če treba smert, Da slavo, večno čast delim s tabrij. Regul, Tak<5, moj verli sin! Ti si zares Rimljan, ti pravi sin si Regulov! Vendir z men6j ne smeš; ostani tu V tolažbo in podporo materi, Sestrici, ki na persih ji leži, In stari ženi, ki si ljubček njen. Očetov niuk v serci hrani, sin! Izgled njegov ti b6di pred očmi, In dika domovini boš enkrat! — Manlij. Ko nijso prošnje sive matere, Genile nijso žene te solze Ni deteta nedolžnega pogled, Kak(5 oduren, gerčav star vojik Omajati bi upal terdni sklep, Ki zna rabiti meč, jezika ne! Res! — imenuješ me prijatelja, Tovariš bil sem tvoj od mladih nog; Orožja skupaj sva se vadila, Pod enim skupaj spala sva šatorom, In v boji stala sva pri m57 „ Molitev pred bitvijo.............258 Vse misli se verte ob tebi..............81 V solzni dolini. Pri zibeli..........................6 n rt Materina tolažba. Slovo.........342 „ n Solnčni žar. Moj up je šel po vodi! Na boj! • • 353, 354 n n Ujetnik. Boj. Po boji. Prepozno...... 369, 370 Z lasmi povito cvetje...............120 Zora....................193 Žensko orožje..................87 Povesti resne. Lipe • • ........... 40, 56, 72, 88, 104, 120, 166 Moč in pravica.............. 306, 322, 338 Zorin • ■ • 2,18,34,50,66,82,98,114,130,146,162,178,194,210,226 V dramatični obliki. Kita....................371 Medeja-...................333 Pismo....................354 Regulovo slov6 ..."..............377 Obrazi iz narave. X. Po zimi.................6, 22 II. Golob..................73 III. Kos...................91 IV. Perva kita.................134 V. Lipa..................183 VI. Sterneno polje................214 VII. Nevihta- .................251 VIII. Na razhodu................078 Narodne pripovčdke. Brat in ljubi..................2(5 Dva tatova..................270 Povesti šaljive. Stran. Doktor Bežanec v Tožbanji vasi........ 310, 327, 343, 358, 380 Pipa tabaka............... 217, 232, 242 Triglavan iz Posavja............ 258, 275, 290 Žila — premogova............ 106, 123, 140, 170 Iz zgodovine. Pravi uzroki francoske revolucije..... 38, 53, 69, 85, 102, 117, 198 1'isma. Pisma iz Rusije.......... 25, 42, 137, 150, 229, 245 Popotna pisma............. 263, 282, 298, 308 Lepoznansko-ukovfti spisi. Glasba....................385 Literarni pogovori. 14, 30, 44, 63, 7G, 92, 110, 126, 143, 156, 189, 205, 221, 238 253, 268, 287 O Vodnikovem rokopisu............ 300, 318, 334 Preširnu na spomin................349 Šaljivo-ukoviti spisi. Klasične podobe........... 11, 58, 153, 173, 186, 202 Pasji pogdvori.............. 266, 284, 293 Pogovori iz Lukijana.............. 204, 220 Sol (govor v veseli družbi) • ..........28 Stoperv...................362 Slovenski glasnik. Na straneh: 16, 47, 95, 127, 144, 160, 192, 223, 239, 255, 288, 304, 336, 352, 368 387. Oznanila, t estitim naročnikom nZvonovim"............288 Gospodom naročnikom »Pavlihe"............270 Našim čestitim bralcem in bralkam...........192 Našim naročnikom................160 Naznanilo..................16, 96 Opomba............... 48, 208, 224, 256 Oznanilo..................112, 368 Prošnja...................388 Vabilo na naročbo...............96, 176 nZvonovim- naročnikom. (Na kazalu.)...........387 Listnica. Na straneh: • 16, 32, 48, 64, 80, 96, 111, 128, 144,176, 192, 207, 224, 240, 256, 320, 336, 368, 888 Priloge. K 3. in 4. listu je priložen: »Odgovor Danici.« ' ; 9 S il V L. /S