IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDL LENART
Tiskano 4400 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421 — 1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov.
KOMU ZVONI?
V času prihajajoče pomladi, ki prinaša novo življenje, pričakujemo več spomladanske svežine tudi v našem razmišljanju in predvsem delu. Soočeni smo s polemikami, ki pretresajo j slovensko in jugoslovansko j javnost, gospodarsko in družbeno življenje. Človek včasih res več ne ve. komu naj verjame. kdo ima prav in kdo skuša z lažno politizacijo kot subjekt določene politične nosilne akcije rešiti vse, kar je dobrega in pozitivnega. Vsak ima pravico misliti in razmišljati po svoje, vendar ne na škodo drugih. Polemika in zdrava argumentirana kritika sta zdravi, kadar gradita novo in kadar zares prepričljivo rešita staro. Vse na tem ljubem svetu in v naši Jugoslaviji pa vendarle ni tako slabo, kajne? Pri vsem tem so zato toliko bolj sprejemljiva razmišljanja predsednika slovenskih komunistov Milana Kučana, »da je za nas možna le vizija bogatega socializma, temelječega na osvobojenem in iniciativnem posamezniku in njegovi skupnosti, čeprav je jasno, da ubiranje poti iz krize v smeri odprtega tržnega gospodarstva ni mogoče brez velikih pretresov, socialnih problemov in konfliktov. Velika neznanka in bojazen, ali nam jim bo uspelo obvladovati. je poglavitni razlog za oklevanje in neodločnost pri teh zahtevnih družbenih operacijah.«
Prvi pogoj (vsem dobro znan) pravne države, kakršna je (in bi morala biti) Jugoslavija. pa je spoštovanje zakonitosti in ustavnosti. M. TOŠ
24 055/1988
]otmv
oovice
LETO 5
ŠT. 2
MAJ 1988
LENART
Ureja uredniški odbor: Edvard Pukšič, Janez Kurbus, Jože Štravs, Irena Turin, Ivo ŠtrakI in Marjan Hanl
Glavni urednik: Marjan Toš
Odgovorni urednik: Rudi Lešnik
Lektorici: Cveta Jurišič in Dragica Lovše
FRANJO MURŠEC
ČASTNI OBČAN OBČINE LENART
Na osnovi mnenja družbenopolitičnih organizacij in oblikovanega predloga na seji komisije za odlikovanja so zbori SO Lenart podelili naziv častnega občana občine Lenart tov. Franju Muršcu roj. 29. 9. 1930, družbenopolitičnemu delavcu.
Svojo aktivno družbenopolitično delo je tov. Franjo Muršec začel v občini Lenart v letu 1952. Vsa nadaljnja leta je v občini Lenart opravljal vrsto najodgovornejših funkcij. Bil je načelnik oddelka za ljudsko obrambo, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, predsednik občinske skupščine, predsednik občinske konference SZDL ter dva mandata predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Lenart. V času svojega delovanja si je tov. Franjo Muršec posebej prizadeval in vlagal vse napore za hitrejši družbenoekonomski razvoj obči-
ne Lenart, za izgradnjo novih industrijskih obratov in s tem za ustvarjanje novih delovnih mest ter zadovoljevanje socialnih in ekonomskih potreb pri novo zaposlenih delavcih v občini Lenart. Pri ustvarjanju pogojev za
gospodarski in družbeni razvoj občine Lenart si je osebno veliko prizadeval, da bi dosegli takšen razvoj občine, ki bi našo družbenopolitično skupnost popeljal iz dolgoletne zaostalosti ob pomoči celotne družbenopolitične skupnosti Slovenije. Ob tem je veliko vplival tudi na razvoj krajevnih skupnosti in komunalno cestne strukture v okviru občine. Njegovo osebno delo je bilo peto v zagotavljanje pogojev za ustrezno planiranje in usmerjanje družbenoekonomskega razvoja občine Lenart.
V zadnjih štirih letih je kot družbenopolitični delavec deloval ter se spopadal s komunalnimi problemi mesta Maribor, s čimer pa je lahko tudi uspešno reševal in vplival na ustrezne rešitve pri povezovanju med komunalnimi organizacijami v Mariboru in v občini Lenart.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OB 27. APRILU - DNEVU OF SLOVENSKEGA NARODA, 1. MAJU — PRAZNIKU DELA IN 33. OBČINSKEM PRAZNIKU.
SKUPŠČINA OBČINE, IZVRŠNI SVET IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE LENART
si is l c 5U1T H f< A *
ac A M i s » «
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
Jože Govedič: »V Kristalu smo začeli s 23 delavci«
», i Anton Letnik: »Prepeljemo vse, kar želite«
Anton Družovec: »Poznajo nas po dobrem kruhu«
ZA USPEH JE POTREBNO ZGRABITI BIKA ZA ROGE!
borskih občin oskrbuje s kruhom in pecivom. V pekarni, slaščičarni in prodajalni je zaposlenih 25 delavcev, ki se prav tako ponašajo z vestnim in poštenim delom. Dnevno spečejo 3 — 5 tisoč kilogramov kruha, vendar ga želijo speči še več. To jim narekujejo potrebe, potrebna pa je naložba v visoki vrednosti. Za zdaj sta glavni problem skladiščenje moke in kruha in premajhna zmogljivost peči — 500 kg kruha na uro.
Kakšna naložba torej? V prvi fazi ureditev potrebnih prostorov za skladiščenje in montaža silosov za moko, za okrog 150 ton, in postavitev nove peči, ki bi podvojila sedanje zmogljivosti. Takrat, pravijo lenarški peki, bo na voljo vedno svež kruh. V drugi fazi prav tako nekaj pomembnih izboljšav; ureditev parkirnih prostorov za stranke na dvorišču in s tem izboljšanje prometne varnosti, mizice na prostem in tako naprej. Lenarški Intesovci pa se vključujejo tudi v gradnjo avtobusne postaje pri Lenartu, kjer bodo uredili lokal za prodajo kruha in slaščic. Sodijo, da tam ne bo posebnih težav, bolj jih skrbi omenjena velika naložba, kjer je z njihove strani vse nared. Svoje bo morala storiti še občina.
Edvard Pukšič
To vedo v tistih temeljnih organizacijah in delovnih enotah, kjer se na osnovi uspešnega poslovanja odločajo za kakovostnejšo proizvodnjo in nove naložbe.
Kakorkoli gledamo, pomik na lestvici slovenske razvitosti za mesto navzgor je posledica uspešnega dela vseh lenarških gospodarskih in družbenih dejavnikov. Pomik z zadnjega mesta je uspeh, h kateremu so prispevali vsi, tudi najmanjši deli združenega dela. Perspektive so torej ožje in širše. Zadržimo se pri ožjih, ki pa imajo in bodo spet imele širšo družbeno vrednost.
• DVA MILIJONA KVADRATNIH METROV STEKLA
V Kristalovem Tozdu Izolacijsko steklo so 10. marca letos izdelali dvomilijonti kvadratni meter izolacijskega stekla, kar je uspeh, ki mu moramo nameniti pozornost in odmev. Dosežek je še toliko večji, če vemo, da so pričeli 23. novembra 1975 in da so prvi dan izdelali 7 kvadratnih metrov izolacijskega stekla. Začeli so s 23 delavci, zdaj jih je 73. Leta 1980 že proizvodnja v dveh izmenah ni več zadoščala potrebam, zato so leto kasneje izpelja-
li razširitev proizvodnih prostorov in tehnološko posodobitev, kar je omogočilo nove proizvodne programe, zlasti varnostno lepljeno steklo. Leta 1985 so pričeli s termično obdelavo stekla, kar je z upognjenim in bombiranim steklom pomenilo pravo tehnološko revolucijo v TOZD. Podobno bi lahko rekli tudi za leto 1987, ko je kombinacija vseh do tedaj osvojenih programov prinesla nove izdelke, izredno zanimive za domači in tuji trg; zdaj so lenarški Kristalovci sposobni izdelati vse vrste stekla v ravni in upognjeni izvedbi ter kot edini jugoslovanski proizvajalec strelno neprobojno steklo.
Kadrovska struktura je v TOZD zelo dobra, kar omogoča vztrajanje pri kakovostno zahtevnih programih in njihovo razvijanje. Lansko leto so končali s 4,7 milijard dinarjev realizacije, 15 % celotnega obsega proizvodnje pa so izvozili na konvertibilni trg.
• PREPELJEJO VSE, KAR ŽELITE
To velja za lenarško delovno enoto Avtoradgone iz Gornje Radgone, ki pri Lenartu deluje od 1. aprila 1984. V delovni enoti je zaposlenih 16 delavcev, med njimi kar 14 voznikov. Imajo 14
tovornih vozil in še 15 kooperantov s svojimi vozili. Zagotavljajo prevoze v domači in mednarodni špediciji in posebne prevoze v glavnem za lenarško združeno delo. Takšna je na kratko osebna izkaznica delovne enote, ki se ponaša z dobrimi poslovnimi rezultati znotraj matične temeljne organizacije Transport; lanska realizacija znaša namreč kar 420 milijonov dinarjev.
Letošnji cilji so prav tako kakovostne usluge in dobro gospodarjenje in naložba v vrednosti okrog 21 milijonov dinarjev. Okrog I. maja bodo predali namenu poslovno zgradbo, ki bo zamenjala sedanjo popolnoma dotrajano. V njej pa bo vodstvo, promet, obračun in tajništvo.
Pogled v prihodnost jim narekuje pripravo na specialne prevoze za lenarške delovne organizacije in za prihodnje leto okrepitev voznega parka, ki so ga lanskega 29. novembra v celoti obnovili.
Spet dober kamenček v mozaiku uspešnosti!
• ZAGOTOVILI BOMO VEDNO SVEŽ KRUH
Seveda imamo v mislih Inteso-vo poslovno enoto, ki lenarško občino, del ptujske in del mari-
LETOŠNJI ODLIKOVANCI
DOBITNIKI PRIZNANJ IN SREBRNEGA ZNAKA
Priznanje je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prizadevanja pri utrjevanju vloge in pomena socialistične zveze delovnega ljudstva.
Priznanje OF slovenskega naroda — srebrni znak letos prejmejo:
Jože Barta iz Voličine, za dolgoletno uspešno delo v krajevni konferenci SZDL in krajevni samoupravi
ZLATI ZNAK OF SLOVENSKEGA
NARODA ZA LETO 1988
Zlati znak, ki ga podeljuje RK SZDL, je dobil FRANC GRAJFONER iz Zavrha za dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in občini. Neprecenljivo je njegovo delo pri uveljavljanju socialistične zveze ter turističnega pomena in vloge Zavrha.
Janez Bezjak iz Lenarta, za dolgoletno uspešno delo v organih občinske konference SZDL in občinskega komiteja ZKS
Vinko Pečovnik iz Gočove, za dolgoletno uspešno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in občini.
Dragica Lovše iz Lenarta za
dolgoletno in uspešno delo na družbenopolitičnem in kulturnem področju
Stanko Žmavc iz Cerkvenja-ka, za aktivno družbenopolitično delo na področju kmetijstva in v krajevni samoupravi. Priznanja občinske konference SZDL letos prejmejo:
Marija Cafnik iz Lenarta, za uspešno in prizadevno delo v krajevni konferenci SZDL Hrastovec
Ivan Dragar iz Zg. Ščavnice, za tri desetletja uspešnega družbenopolitičnega dela v krajevni skupnosti
Franc Fekonja iz Benedikta za uspešno kmetijsko proizvodnjo in družbenopolitično delo v krajevni samoupravi.
Adolf Ferk iz Zg. Ščavnice, za dolgoletno uspešno delo v obrtnem združenju, KUD-u in krajevni samoupravi
Krajevna organizacija RK iz Lenarta, za uspešno in prizadevno Humanitarno delo
Saša Lovrenčič iz Benedikta, za aktivno družbenopolitično delo v mladinski organizaciji
Slavko Senekovič iz Jurov-skega dola, za aktivno družbenopolitično delo v krajevni samoupravi
Franc Slanič iz Voličine, za aktivno družbenopolitično delo v krajevni samoupravi
Vod »Lastovk« tabornikov Zeleni griči iz Lenarta, za izredne uspehe ob raznih akcijah tabornikov
Janez Zorko iz Benedikta, za aktivno družbenopolitično delo v krajevni samoupravi in društvih
DRUŽBENA PRIZNANJA OBČINE LENART ZA LETO 1988
Priznanje je namenjeno posamezniku in organizacijam za njihovo delo k dosežkom trajnega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe.
Plaketa občine Lenart:
—	direktor PIK Maribor — TOZD Športna in lahka konfekcija Lenart Franc Oletič iz Lenarta, za uspešno dolgoletno vodenje temeljne organizacije združenega dela v Lenartu.
—	Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec — Trate za 40-letno humano pomoč in zdravljenje duševno in živčno bolnih.
Priznanja občine Lenart:
—	Slavku Krambergerju iz Lenarta, za dolgoletno uspešno delo na področju veterine,
—	Francu Kranerju. Jurovski dol, za nadpoprečno uspešno kmetijsko proizvodnjo,
—	Jočetu Kranerju, Lenart, za nadpoprečno uspešno kmetijsko proizvodnjo.
—	Tereziji Petrič iz Gočove, za uspešno kmetijsko proizvodnjo in aktivno družbenopolitično delo,
—	Alojzu Lorenčiču iz Cerkvenjaka, za aktivno družbenopolitično delo.
—	Gasilskemu društvu Selce za 40 let humanega in aktivnega dela na področju gasilstva v krajevni skupnosti.
29. MAJ -SREČANJE
PROGRAM SHODA NA ZAVRH ZA 1. MAJ
6.00 7.30
8.00 10.30
11.30
-	BUDNICA,
-	ZBIRANJE POHODNIKOV PRI SPOMENIKU REVOLUCIJE V LENARTU,
-	POHOD NA ZAVRH,
-	PROSLAVA SODELUJEJO:
-	PIHALNI ORKESTER »PALOMA« — CERŠAK,
-	KVINTET »ZAVRŠKI FANTJE«,
-	MLADINCI - RECITATORJI,
-	ZABAVNI DEL SHODA S PESTRO PONUDBO JEDI IN PIJAČ
ZA PLES BO IGRAL ANSAMBEL »MOZAIK«
i; " ip f
ZLATI ZNAK ZSS TUDI V LENARTU
iti
Vsako leto ob delavskem prazniku 1. maju podeljuje RS ZSS zlati znak ZSS. Predsedstvo OS ZSS Lenart je za podelitev zlatega znaka ZSS predlagalo tov. Jožico Zvaj-ker delavko iz PIK-a TOZD športna in lahka konfekcija Lenart.
Tovanšica Jožica je dolgoletna sindikalna delavka, ki je s svojim prizadevanjem in delovanjem pripomogla k uveljavitvi sindikata tako v TOZD-u kot na ravni DO.
pl
POMURSKIH PLANINCEV
NA ZAVRHU
\_____S	Maistrov razgledni stolp na Zavrhu
Zavrh. najlepši predel Slovenskih goric, letos že drugič gosti planince Pomurja in ostale ljubirelje planin širom Slovenije. Ne bi želeli opisati lepote pokrajine tega dela Slovenskih goric, saj jih je opel in opisal že legendarni general in pesnik Rudolf Maister.
Želeli bi napisati le nekaj besed o tem, kako je postal Zavrh in z njim planinsko društvo Lenart, gostitelj srečanja pomurskih planincev. Tod poteka del tako imenovane križne pomurske planinske poti, ki po lepoti krajev, kjer poteka, ne zaostaja za drugimi tovrstnimi planinskimi peš potmi v Sloveniji. Na območju občine Lenart se ta pot vije od Zg. Ščavnice, prek Lenarta, Zavrha. Gradišča in Cerkvenjaka ter se nadaljuje prek občin Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, in Lendava. To pomeni, da poteka pot po najlepših predelih Slov. goric, kapelskih, ljutomersko-ormoških in lendavskih goric ter Gorič-kega. Pot ne združuje le prebivalce teh prijetnih krajev, združuje tudi planince občin, kjer pot poteka, v Meddruštveni odbor planinskih društev Pomurja. Srečanja pomurskih planincev so vsako leto v drugi občini. Tako je v letošnjem letu srečanje zopet pri nas na Zavrhu.
Člani društva bomo poskrbeli, da bo tudi letošnje srečanje ljubiteljev planin za Zavrhu dostojno kraju in ljudem, ki tu živijo. Organizacijski odbor bo pripravil pohod od Lenarta na Zavrh, skupaj s krajani Zavrha pa krajšo slovesnost s kulturnim programom. Po programu bo tovariško srečanje ob dobri vinski kapljici in jedači.
O vseh podrobnostih bomo občane pravočasno seznanili. Zato vabimo vse ljubitelje peš hoje, planince in ostale občane, ki radi prebijejo dan v lepi naravi, da pridejo na srečanje.
Zavrh vas pričakuje!	J. PEČAN
BREZ VESELJA IN PRIDNOSTI NE GRE
VZREDIJO 350 PUJSKOV
V teh dneh so bili sicer v ospredju setveni načrti, vendar so kmetijci skrbno oblikovali tudi druge svoje letošnje programe. Kako bi drugače, saj je naša kmetijska proizvodnja sestavljena iz številnih drobnih in manj drobnih členov, skupno pa predstavlja proizvodnjo dragocene hrane ... In semkaj zagotovo sodi tudi prašičereja
PRI FRASOVIH
Pri Frasovih v Zgornjem Por-čiču 118 se bavijo s to dejavnostjo že vrsto let. Skupno obdelujejo 7 ha zemlje, od tega so 4 ha lastne in 3 ha najete od kmetijske zadruge. Glavna proizvodnja usmeritev pa je vzreja pujskov tekačev. Gospodinja Fras Jožica pripoveduje:
»Poleg pujskov imamo sicer tudi 4 krave, oddajamo mleko (približno 12 tisoč litrov na leto), na domačem dvorišču pa imamo tudi vaško zbiralnico. Delava z možem Mirkom, ki je poleg tega še v službi na naši osnovni šoli v Gradišču, popoldne pa pridno pomaga pri delu.« Pripoveduje in se občasno zamisli. Beseda ji uide na vsakdanje življenje, na čisto običajne reči, ki jih potrebujemo, na veselje in žalost, na lepe in manj lepe strani kmečkega življenja. Potlej pa se ponovno ustavi ob prašičereji.
»Danes ni rožnato, to vemo. Velike so cenovne razlike med stroški proizvodnje in končnim zaslužkom. Zaslužka praktično sploh več ni. Krmila, zdravila in vse drugo, kar je pač potrebno za proizvodnjo, je že tako drago, da se lahko zahvalimo zgolj potrpežljivosti in trmi kmetov, ki so vztrajni in pridni. Brez veselja in pridnosti ne gre, saj pogosto delamo v lastno izgubo. Tudi zdaj je tako. Cene koruze ne moremo primerjati s ceno mesa ali pa z živo težo pujska. To preprosto ne gre več!« Tako pove Jožica, ki je doslej zbrala že 23 let delovne dobe, od tega 5 let v svojem hle-
vu. »Teh zadnjih 5 let sem si prislužila resnično v hlevu in na kmetiji. S pujski imam veselje. Kar 20 plemenskih svinj je v našem hlevu, vzredimo pa 350 pujskov. Vse to seveda v tesnem sodelovanju z domačo zadrugo. Brez te ne bi mogli, saj nam je vedno ostala ob strani. Res pa je, da je tudi zadruga v sedanjih čudnih časih kmetijstva pogosto nemočna. Še sreča, da se je vedno našlo kaj denarja in smo nekako zakrpali luknje. Samo dolgo s »krpanjem« ne bomo mogli reševati naše prašičereje. Tudi domače veterinarje bi rada pohvalila, saj so nam s strokovnim in vztrajnim delom pomagali, da je proizvodnja uspevala!«
Potem se naša sogovornica ponovno zamisli in domisli nečesa, kar je tudi treba zapisati . . .
»O prometni signalizaciji bi lahko kaj rekla. Saj veste, da imamo tik ob cesti zbiralnico mleka in da pelje skozi našo vas cesta od Lenarta proti Gradišču. Po tej cesti pa nekateri divje preizkušajo svoje vozniške sposobnosti. Zato bi potrebovali prometne znake, ki so sicer nekaj dni že bili postavljeni, a so jih menda cestarji kar sami spet odstranili. Tu ob naši zbiralnici pa so že nekajkrat ležale v jarku mlečne kangle in med njimi nekaj tistih, ki so jih nič hudega sluteč prinašali. Nekega dne se bo zgodilo, da nam bo — če gre tako naprej — zmanjkalo prina-šalcev in seveda z njimi vred tudi mleka . . .« Tako se pošali Jožica in še doda, da so doslej dnevno zbrali do 400 litrov bele tekočine.
Mi bi še klepetali s prijetno sogovornico, skušali bi skupaj z njo ugibati, katera izmed hčera se bo odločila zamenjati mamo in očeta (mlajša obiskuje sicer kmetijsko šolo!, starejša bo kmalu učiteljica) a nas je čas preganjal. Poslovili smo se in zahvalili za prijaznost pridnih in kljub trdnemu delu vedno nasmejanih Gradiščanov. J. KURBUS
KMETOVALCI POZOR!
Približuje se čas, ko bomo pri kravah molznicah v večini primerov zamenjali zimski obrok z letnim. V zvezi s tem želim opozoriti na problem, ki ga opažam že vrsto let. Gre namreč za to, da proizvajalci mleka niso zadovoljni z rezultati vzorcev glede tolščobne stopnje, in to predvsem v prvem mesecu, ko preidejo na pašo. Vzroke za v večini primerov bistveno nižjo tolščobno stopnjo iščemo povsod drugje, samo tam ne, kjer je bistvo problema. Krivimo odjemalce mlečnih vzrocev, češ da le te nenadoma ne jemljejo vzorcev pravilno, kot možnega krivca za slabše rezultate včasih omenjamo tudi kmetijsko zadrugo, vendar je glavni krivec po njihovem mnenju Mariborska mlekarna, ki je končni kupec mleka. Očitajo jim, da ob priliki večje ponudbe mleka na terenu zavestno zmanjšujejo ob analizi tolščobno stopnjo. Glede na to. da je pri nas za oblikovanje cene mleka še vedno bistvena tolščobna stopnja (v zahodnih državah čistoče mleka), je vsak proizvajalec zanjo tudi najbolj zainteresiran. Na višino masti v mleku vpliva več faktorjev: pasma govedi, zdravstveno stanje plemenice, letna sezona, stadij laktacije, način krmljenja, način molže in dednostni delež. Količina mlečne masti pa lahko zelo niha od enega vzorca do drugega. Najpomembnejši faktor, na katerega lahko proizvajalec vpliva sam, je pravilen prehod iz zimskega obroka na pašo. Vedeti namreč moramo, da se največji del mlečne masti (50— 70 %), tvori iz ocetne kisline. Ta pa nastaja pri mikrobiološkem vrenju krme v vampu. Pri tem nastaja tudi propi-onska kislina. Pri formiranju mlečne masti je izredno pomembno razmerje med ocetno in propionsko kislino, ki naj znaša 3:1. To razmerje pa je možno doseči, če vsebuje krmni obrok 18—22 % surovih vlaknin. In prav tu se začne glavni problem našega nezadovoljstva in kritiziranje posameznih ljudi ali delovnih organizacij. Mlada paša namreč še zdaleč ne vsebuje potrebnih količin surove vlaknine in manj je le-te, nižja je tolščobna stopnja v mleku, ki se v nekaterih primerih zmanjša celo do 1,5 %, kar se pa pri odkupni ceni mleka izredno pozna. Če zadevo poenostavim, priporočam vsem proizvajalcem mleka. da dajo kravam pred pašo obvezno nekaj sena ali kvalitetne silaže, in to tako dolgo, dokler je trava mlada. Prehod iz enega obroka na drugega (zimsko — letni) naj bo izveden čim bolj postopoma, kajti le v tem primeru se bomo izognili zgoraj omenjenim problemom, prav tako pa se bomo izognili ali vsaj bistveno zmanjšali driske, ki se obvezno pojavijo ob nepravilnih prehodih krmnih obrokov. Tudi krmila vplivajo na procent tolščobe, zlati zaporedje po-kladanja osnovne krme in krmil. Osnovno krmo je potrebno dati vedno pred koncentrati in ne obratno. To pomeni, krmilo pokladamo po paši in ne pred njo. Opozoriti vas moram, da bodo.v kolikor boste upoštevali vse podane predloge, o katerih sem do sedaj govoril, rezultati mlečnih vzorcev približno enaki tistim, ki ste jih dosegali pri zimskem obroku. Približno sem rekel zato, ker moramo upoštevati tudi vpliv negativne genetične korelacije, vendar je ta delež pri vplivu na tolščobo majhen. Pod negativno genetično korelacijo smatramo poenostavljeno to, da se na eni strani dvigne količina mleka, na drugi strani pa se zmanjša procent tolščobe.
V zvezi s svojim prispevkom dajem zaključno misel, ki se glasi: Upoštevajmo strokovna dejstva,ki so tudi v praksi že zdavnaj potrjena in se tako izognimo slabi volji in nezadovoljstvu pa tudi odkupne cene mleka bodo višje.
Miroslav Bauman
NOVO PRI LENARTU
TAKSA NA TRAKTORJE IN PRIKOLICE
Tako kot povsod so tudi pri nas v občini veliki problemi s pomanjkanjem sredstev za vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest, ki so v slabem stanju, še posebej pozimi. Zakon o cestah določa, da skupščina občinske skupnosti za ceste določi višino in način plačevanja povračil za traktorje in njihova priklopna vozila. Tako je dala cestna skupnost že pred dvema letoma pobudo za uvedbo pristojbine od traktorjev, podobno kot imajo to urejeno v večini občin v Sloveniji, kajti sredstev nam vedno bolj primanjkuje.
V začetku lastniki traktorjev temu niso bili naklonjeni, saj nihče ne
prevzema rad novih obveznosti. V večini krajevnih skupnosti je bila izražena zahteva, da se v primeru uvedbe taks za traktorje in prikolice zbrana sredstva uporabljajo za vzdrževanje cest v krajevnih skupnostih in sicer v enaki višini, kot so bila zbrana.
Na podlagi tega je skupščina za komunalno in cestno dejavnost 30. marca sprejela sklep o plačilu letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za kmetijske traktorje in njihova priklopna vozila. S sklepom so določena naslednja povračila, ki pa so odvisna od moči traktorja in nosilnosti priklopnika, in sicer:
do 30 KW	20.000.- din
od 31 KW do 50 KW	30.000.-din
od 51 KW do 80 KW	40.000.-din
od 81 KW do 100 KW	50.000.- din
nad 100 KW	80.000.—din
za priklopnik za vsako tono nosilnosti	5.000.— din
Lepo urejen hlev pri Frasovih
Navedeni znesek bo treba plačati za vse evidentirane (registrirane) traktorje enkrat letno pri podaljšanju prometnega dovoljenja za traktor in priklopnik. Zbrana sredstva bomo delili tako, da dobi vsaka krajevna skupnost vrnjena svoja sredstva, zbrana na
njenem območju in še sredstva zbrana od traktorjev družbenega sektorja, odvisno od površin družbenega sektorja v krajevni skupnosti. S skupnimi napori bomo tako prispevali k boljši urejenosti lokalnih in krajevnih cest.
Jože Majcenovič
VARSTVO OKOLJA
Gradišče — Slovenskogoriški Bled
Oj, Slovenske ve gorice, sonca božjega bogate, ve ste, kakor bajke zlate, kakor pesmi v himno zlite . . . Rudolf Maister- Vojanov
SPOŠTOVANI PRIJATELJI!
Stihi pesnika potrjujejo staro resnico, da je naša slovenska dežela sicer majhna, toda v vseh njenih kotičkih najdemo lepoto, na katero smo ponosni, kot zna in more biti ponosen le majhen narod!
Cesta, ki te pripelje v središče Slovenskih goric, je speljana sredi gričevja, poraslega z bujnimi gozdovi in bogatimi vinogradi. V jutranjem soncu se bleščijo klo-potci in ko zapiha lahna sapica čez vse to gričevje in nižavje, se oglašajo in vas vabijo v pokrajino domačnosti in prijaznih ljudi.
Pridružite se nam. Nova turistična agencija KLOPOTEC vas pričakuje. Naj vas oddaljenost nikakor ne moti. Deležni boste prijaznega sprejema. K nam lahko pridete sami, z družino, s prijatelji ali v skupini. Po vaših željah bomo organizirali izlete in vse ostalo, kar sodi v celovito turistično ponudbo. Zagotovili vam bomo tudi strokovno vodstvo, saj vas bodo na vseh izletih spremljali naši strokovno usposobljeni turistični vodniki. Naša vodilna misel je: »DAJMO TURIZMU VEČ SRCA IN OBOGATIMO SVOJEGA DUHA«.
ORGANIZIRAMO:
— izlete in potovanja po domovini in tujini, strokovne ek-
skurzije, romanja, posvetovanja, seminarje, poslovne dneve, kulturne prireditve, športne in rekreativne prireditve in družabna srečanja.
POSREDUJEMO:
—	letovanja in potovanja drugih turističnih agencij, strokovno usposobljene vodnike, rezervacije letalskih in železniških vozovnic, menjalniške posle, renta car, vse vrste turističnih informacij in igre na srečo jugoslovanske loterije.
PRODAJAMO:
—	mesečne avtobusne vozovnice, spominke, izdelke domače obrti.
V mesecu maju bo turistična agencija KLOPOTEC začela poslovati v novih prostorih v Lenartu, Trg osvoboditve 4. Do takrat nas lahko obiščete v prostorih Agrokombinata Lenart ali pokličete na začasni telefonski številki (062) 74 227 ali (062) 74 250.
Veselimo se vašega zaupanja in veselega snidenja ob otvoritvi novega lokala.
TURISTIČNA AGENCIJA KLOPOTEC Vodja Aleš ARIH
ČLOVEŠKA NEUMNOST NE POZNA MEJA
LE SEKAJ, SEKAJ..
NOSTALGIJA ZA HRASTI NA POLANI VSE VEČJA
Problematiki varstva okolja smo v naši občini namenili veliko pozornosti. Dandanašnji celo pristojni organi ugotavljajo, da se tako planske, kot tudi s sklepi opredeljene naloge za izboljšanje kvalitete okolja prepočasi izvajajo. Denar pač opravi svoje, sredstev je premalo, da bi lahko odpravili vsa stara in nova žarišča onesnaževanja.
To je ena zgodbica. Drugo pišemo ljudje sami, po lastni presoji in vesti. Gozdovi so nam očitno najprimernejše odlagališče za našo slabo vest in malomarnost. Kar poglejmo okoli sebe, kaj vse bomo našli (štedilnike, pralne stroje, motorna kolesa). Vse, kar je bilo
že vrsto let lepo, kar je krasilo naše okolje, nam je v napoto. Samo ne vsem — očitno nekaterim posameznikom, ki ne znajo trezno razmišljati. Le komu na čast so morali pasti ponosno rastoči hrasti na Polani. Nikomur niso bili v napoto, krasili so neposredno okolico občinskega središča, opravljali naravno funkcijo, bili zavetišče .. . Zdaj so torej posekani — na zadovoljstvo enih in jezo ter nejevoljo drugih. Sprožili so plaz ogorčenja, celo delegatskega. Življenja jim ne more nihče vrniti — lahko pa sprožijo odgovornost — tokrat z imenom in priimkom. To meni tudi vaš — z vami z vsem spoštovanjem, Kondrad Pesniški
Varstvo okolja zajema tudi varovanje voda — že zdaj je najbolj ogrožena akumulacija v Radehovi, zato smo takšnih prizorov najbolj veseli
TEKMUJEMO ZA NAJLEPŠE UREJEN KRAJ
Že zdavnaj smo prišli do spoznanja, da moramo tudi v naši občini storiti nekaj več za lepše urejeno in bolj zdravo okolje. To področje smo najbolj zanemarjali. Vendar skrb za zdravje in ohranjanje narave narekuje potrebo, da bolj sistematično pristopimo k odpravljanju vseh oblik žarišč onesnaževanja okolja, ki v kritičnih situacijah že ogrožajo zdravje ljudi, posredno pa neugodno vplivajo na ravnovesje v naravi. Cisto in urejeno okolje je le eno od dejavnosti, ki lahko prispeva k izboljšanju tega vprašanja.
Z akcijo tekmovanja za najlepše urejen kraj (kmetijo, zaselek ali ulico) smo pričeli že v lanskem letu. Prišli pa nismo dosti dalje od formalnosti (sprejetja pravil in opredelitev kriterijev za ocenjevanje), vsaj v nekaterih krajevnih skupnostih ne. Prav gotovo pa je sedaj trenutek, da začnemo s konkretno akcijo.
Pozivamo vse občane, da se vsak po svoje vključi v aktivnosti, ki jih bodo v celotni občini vodila turistična društva ali drugi ustrezni organi v krajevni skupnosti. Veliko bomo storili že, če bomo uredili okolje svoje hiše, kmetije, lokala ipd. Postali bomo bolj tenkočutni za vso umazanijo, ki včasih bode v oči nas krajane, še posebej pa tiste, ki prihajajo od drugod-	E. KRAJNC
PRIZNANJE ČASA PREBITEGA V STAROSTNEM ZAVAROVANJU KMETOV
Zakon o starostnem zavarovanju kmetov je veljal od 1.1.1972 do 31. 12. 1983. Pravico do priznanja časa prebitega v starostnem zavarovanju kmetov imata zakonca in prevzemnik kmetije, če so se v času od I. 1. 1972 do 31. 12. 1983 ukvarjali s kmetijstvom in bili kmečko zdravstveno zavarovani.
Občan potrebuje za uveljavitev priznanja časa prebitega v sta-
rostnem zavarovanju kmetov potrdilo o zdravstvenem zavarovanju, ki mu ga izda občinska zdravstvena skupnost in potrdilo uprave za družbene prihodke o plačanih prispevkih za starostno zavarovanje kmetov.
Občinska zdravstvena skupnost Lenart
IZOBRAŽEVANJE ZA DANES IN JUTRI
ZNANJE - GIBALO RAZVOJA
ZANIMIVI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI DELAVSKE UNIVERZE LENART
Izobraževanje, kakršnega uveljavljamo zadnje čase pri nas, utemeljno imenujemo sodobno izobraževanje odraslih. Njegove poglavitne značilnosti so predvsem:
izobraževanje odraslih ni več »ljudsko prosvetljevanje«, »dolg zaostalosti« ali morda celo »vlak za zamudnike«, sodobno izobraževanje odraslih temelji na zamisli o permanentnosti izobraževanja in vzgoje ter zamisli o družbi učenja in izobraževanja, znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema ima izobraževanje odraslih poleg skupnih tudi posebne naloge in cilje, ki jih uresničuje s posebnimi izobraževalnimi oblikami in metodami, pogosto pa tudi s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi programi.
Delavska univerza Lenart, ki se kljub številnim problemom in težavam postopoma skuša uveljaviti kot andragoško središče v občini Lenart, organizira najrazličnejše vzgojnoizobraževalne oblike in programe. Omenim samo nekaj pomembnejših:
osnovna šola za odrasle, evidentiranje potreb z dislociranimi oddelki šol srednjega usmerjenega izobraževanja (kovinarska, šola za poklicne voznike motornih vozil, kmetijska, tečaji nemškega
jezika za predšolsko in šolsko mladino ter odrasle, specializirani tečaji nemškega jezika za potrebe OZD, tečaji računalništva, tečaji za viličariste, tečaji za sku-pinovodje in delovodje, specializirani tečaji, programi in seminarji po naročilu OZD, požarna preventiva, tečaji krojenja in šivanja (začetni in nadaljevalni), kuharski tečaji, gospodinjsko-tu-ristični tečaj za usposabljanje kmečkih gospodinj, teoretično usposabljanje voznikov motornih vozil kategorije A, B in kmetijskega traktorja, pouk praktičnih voženj kandidatov za voznike motornih vozil kategorije A, B in kmetijskih traktorjev, tečaji iz varstva pri delu za voznike kmetijskega traktorja, šola za starše, zdravstvena vzgoja, tečaji CPP za solsko mladino, ciklusi najrazličnejših aktualnih javnih predavanj, strokovno izobraževanje kmetovalcev, ciklusi najrazličnejših oblik usposabljanja za samoupravno in družbenopolitično delovanje, usposabljanje mentorjev pripravništva in delovne prakse.
Vse informacije in pojasnila dobite na Delavski univerzi Lenart, lahko tudi po telefonu 74-287.
Delavska univerza Lenart
ŽENSKI OKTET »VOLIČINA«
Leta 1981 je bil pri KUD »Srečko Rojs-Niko« v Voličini ustanovljen ženski oktet, ki ga uspešno vodi Božo Čobec. Članice okteta so že večkrat nastopile na občinskih revijah, medobčinski reviji v Gornji Radgoni in Murski Soboti in na prireditvah v pobrateni občini Brus v SR Srbiji. Ženski oktet iz Voličine je tako rekoč tudi stalni gost v prijateljski občini Zlatar Bistrica v sosednji Hrvatski. Ni odveč zapisati podatka, da so se predstavile še na srečanju oktetov v Šentjerneju in na koncertu v Slovenski Bistrici. Brez njih ne mine tudi nobena krajevna proslava. Članice ženskega okteta Voličina so:
Anica Lorenčič, Mateja Matjašič, Dragica Bezjak, Slavica Vo-grin, Branka Vogrin, Olga Ornik, Darinka Čobec in Ljudmila Erman.
Letos bodo snemale za Radio Maribor in nastopile na nekaterih prireditvah v občini Lenart.
Želimo jim še obilo uspehov!	M. TOŠ
MLADI PIŠEJO
KULTURNOZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI BENEDIKTA
i 11 ti
Ženski oktet iz Voličine, ki ga vodi Božo Čobec
Čolnikova domačija na Drvanji
Ni ga težko najti, Benedikta namreč. Tistega Benedikta v Slovenskih goricah, ki se, kot številni drugi kraji tod okoli, le počasi izvija iz spon nerazvitosti.
Ponosni smo krajani Benedikta in za vsako ceno bi radi ujeli korak s časom. Ponosni pa smo tudi na svojo kulturnozgodovinsko preteklost, saj je tod veliko pomembnih ostankov iz davnine — žal, so nekatere res samo ostanki. V Trotkovi, Trsteniku in Benediktu je več antičnih gomil, ki so še danes vidne, a večinoma izkopane in izropane.
Popotnik, ki pride v Benedikt, ne more spregledati mogočne cerkve Sv. Benedikta. Nad vhodom je zapisana letnica 853. To je bila v davnini samo kapela, postavljena v času, ko sta tod hodila Ciril in Metod. Pozneje so cerkev prezidali in dozidali. tako da je sedanji videz povsem drugačen. V njej so še danes verski obredi. Občasno, enkrat na leto. pa verniki prisostvujejo cerkvenemu obredu v podružnični cerkvi Sv. Trije kralji, ki stoji na 293 m visokem griču. Tja lahko popotnik prispe po cesti ali še lepše po 107 kamnitih stopnicah, ki se vijejo med starimi sadovnjaki. Ta cerkev je najlepši umetnostni zgodovinski spomenik iz prehodnega obdobja med gotiko in renesanso na slovenskem. Ob cerkvi mogočno stoji stara lipa s tremi vrhovi kot simbol slovenstva. Cerkev je dal sezidati v 16. stol. tedanji graščak. Tlačani so jo postavili iz klesanega kamna.
Orjaški videz daje cerkvi zvonik, v katerega vodi 151 stopnic in s katerega je čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico. Notranje stene, predvsem pa strop, so pokrite z dragocenimi freskami in umetniškimi slikami neprecenljive vrednosti.
Cerkev vzdržuje Spomeniško varstvo Slovenije. V sodelovanju s KS Benedikt so pred kratkim obnovili notranji del, letos pa bodo obnovili še ostrešje. Včasih so to cerkev obiskovali romarji, danes pa privablja številne izletnike od blizu in daleč.
Ostanke preteklosti pa je možno najti tudi v »ruševinah« nekdanjih gradov. Eden najlepših Drvanjski grad, je že v ruševinah. Velika ško-
da je, da družba ni našla sredstev, s katerimi bi primerno vzdrževala to lepo zgradbo. Kljub razvalinam je še danes moč opaziti nekatere značilnosti grajskega življenja: zamrežena okna. kamnite stopnice v grajske kleti, varovalne stolpe in drugo.
V Drvanjskem gradu je živel in delal, žal malo znan narodni voditelj in umni kmetovalec Dominik COLNIK (1830-1893), ki je s svojo narodno zavestjo in gostoljubnostjo zbiral narodno zavedne ljudi iz Slovenije, Hrvatske, Češke in Poljske, dopisoval v Bleiweisove NOVICE, Slovenski narod, bil poverjenik Slovenske Matice, vnet agitator naprednih idej in ustanovitelj kmetijske čitalnice v Benediktu (15. avgusta 1869). Pripisujejo mu veliko zaslug za razvoj sadjarstva, vinogradništva in živinoreje na območju Slovenskih goric.
Ob svojem potepanju po zgodovinskih ostankih v Benediktu sem se ustavila še v »FUKSOVEM GRADU«, ki leži na meji med Štajngrovo in Negovskim vrhom. V okolici je še danes več lesenih hiš, od njega pa je lep razgled proti Ne-govi. Stari prebivalci pravijo, da je prvotnega gradu ostalo le bore malo. Stoji le prednji del z nadstropjem in mogočni vhod v grajsko klet. Ob njem je ohranjen le še grajski vodnjak z velikim lesenim kolesom. Turistom bi priporočala, da bi za konec potepanja po kulturnozgodovinskih spomenikih obiskali še rojstno hišo. na kateri je spominska plošča, našega rojaka Frana Kocbeka (1863-1929). Ta naš rojak je živel v Gornjem gradu, kjer je bil na-dučitelj. tu je ustanovil podružnico Slovenskega planinskega društva in bil planinski pisatelj. Krajani Benedikta želimo, da bi se izletniki in naključni popotniki pogosteje ustavljali v našem kraju in spoznavali njegovo preteklost, sedanjost ter pridne, odprte ljudi. Hudo nam je, ker sami nismo sposobni ohraniti bogate dediščine — saj se je zob časa že neusmiljeno zagrizel v večino teh kulturnozgodovinskih pomnikov.
Simona ZORKO
8. b.
35 LET NA ZAČASNEM DELU V MARIBORU
SE RAD POŠALI VODOVODNI INŠTALATER JOŽE PETROVIČ
Pregovor pravi, da videz rad vara, pri 43-letnem lenarškem obrtniku pa le ni bilo tako. Ko sem ga zagledala v prostorih obrtnega združenja v Lenartu, sem dobila občutek, da je to pravzaprav dobrodušen in šaljiv lovec. Zato je kar ob stisku rok padlo vprašanje, če je res lovec. S smehom je potrdil in hkrati dodal, da ima lov zelo rad, ža! pa zanj ne najde dovolj časa. Kakšnih večjih trofej ne premore, pa ne zato, ker bi bil slab strelec, ampak zato, ker te reči so danes presneto drage. Kot dober gospodar pa mora skrbno obračati denar. Tako se je najin začetni pogovor zasukal v tisto resno, poslovno plat Jožeta Petroviča. Že deseto leto ima samostojno obrt. Kot izučenemu instalaterju z dolgoletno prakso pri mariborskem Cevovodu in pri zasebnem obrtniku, se ni težko postavil na lastne noge. Ker sta bila oba z ženo iz lenarške občine, sta sklenila, da se po večletnem bivanju v Mariboru tudi vrneta. Danes tega ne obžaluje. Posel mu je od vsega začetka dobro cvetel. Jože se je odločil za kooperacijo z večjimi delovnimi organizacijami in tako mu dela nikoli na manjka. V glavnem izvaja inštalaterska dela, zlasti centralno ogrevanje za Marles, Veliko pa sodeluje tudi s TVT Boris Kidrič. Res je, da se tudi pri kooperantih pozna kriza. Tudi Marlesu in v gradbeništvu nasploh, vendar je dela zaenkrat dovolj. Žal je to v glavnem sezonsko delo. Pri nas gaje največ v drugi polovici leta, v zimski sezoni pa je potrebno tudi za več mesecev na teren, v glavnem na gradbišča ob Jadranu«, pravi Jože Petrovič. Pri tem
še izvemo, da ima redno zaposlena dva delavca, za večja dela pa tudi večje število. Potoži, da kader, ki pride iz sedanjih šol, ni za nobeno rabo, saj jim manjka prakse. Pri tem mimogrede omeni svoji hčerki dvojčici-19-letni-ci, ki sta na pragu življenja. Ena je še v šoli, druga pa se je izšolala za slaščičarko. Žal ji bo od tega ostalo kaj malo sladkega. Zaman je v svoji stroki iskala službo. zato bo poskusila srečo za eno izmed stružnic v lenarškem Klemosu.
Nasmejan in veder obraz sogovornika se ob tem zresni in zamisli. Ne vprašam ga, o čem razmišlja, raje zasukam temo pogovora drugam. Namenoma se izognem vprašanju o davkariji in dajatvah in ga raje povprašam po konjičkih. Zadetek je v črno.
»Sem navdušen knjižni molj in to ne navaden,« mi takoj skoči v besedo. Ko nadaljuje, da knjige prebira skupaj z zemljevidi, mu prisluhnem še bolj pozorno. Ob vsaki knjigi najraje bere potopisne, ima zemljevid in išče kraje, ki so v knjigi omenjeni. Do zdaj si je priskrbel že kar lepo število zemljevidov, specialk, nekateri med njimi pa so že prava dragocenost. Še zlasti je ponosen na zemljevid angleškega generalštaba o zasedeni Evropi leta 1943. Zemljevid je natisnjen na svilo. Druga posebnost je spe-cialka iz Afrike, na kateri so vrisani tudi studenci, tako da, če bi prišel tja, ne bi ostal žejen, se rad pošali Jože Petrovič. Prej včasih je lahko zemljevide kupoval pri nas, zdaj pa jih v naših trgovinah ni, ker ni dovolj uvoza. In tako sva znova pri resni temi — gospodarski politiki.
B. Cepe
NEKAJ KORISTNIH INFORMACIJ
IZ KS LENART
V Lenartu je doslej komunalno dejavnost opravljal Centrovod iz Lenarta, in sicer vzdrževanje in čiščenje ulic, kanalizacije in pogrebno ter pokopališko dejavnost. S preusmeritvijo v gradbeno in montažno dejavnost je opustil tudi zgoraj navedena komunalna dela. Komunalne dejavnosti za področje Lenarta so prevzele komunalne delovne organizacije iz Maribora, in sicer Mariborski vodovod, Snaga in Nigrad. Prvotno je bilo predlagano, naj bi pogrebno in pokopališko dejavnost za krajevno skupnost Lenart prevzelo Pogrebno podjetje Maribor, vendar so se samoupravni organi krajevne skupnosti odločili na pobudo krajanov, da se ta dejavnost v bodoče opravlja preko organov krajevne skupnosti Lenart.
Od 1. aprila 1988 naj svojci umrlega prijavijo pokop ob delov-nikih na sedežu krajevne skupnosti v Lenartu, ob sobotah, nedeljah in praznikih pri EDU KURNIKU v Cafovi ul. 4, tel. 74-102.
Prevoze umrlih v vežico bo tudi v prihodnosti opravljalo Pogrebno podjetje iz Maribora, prav tako pa lahko svojci pri Pogrebnem podjetju v Mariboru nabavijo vse potrebno za pokop umrlega.
To dejavnost smo sprejeli pod pogojem, da jo opravljamo v enakem obsegu in kvaliteti, kot je to opravljal doslej Centrovod in trudili se bomo, da krajani nad storitvami v tej dejavnosti ne bodo razočarani.
krajevna skupnost Lenart
ZDRAVNIKI SVETUJEJO
NEGA ZOBNIH PROTEZ IN M0STIČK0V
Praviloma je pacient, ko prejme mostiček ali protezo dokončno zobozdravstveno obdelan. To ne pomeni, da ni potrebno za zobe več skrbeti. Pa še kako!
Najpomembnejše je, da pacient skrbi za dobro ustno higieno tako mostičkov kot protez, saj tako podaljšujemo rok trajnosti in s tem prihranimo sorazmerno visoka sredstva. Poglejmo najprej kako poteka nega zobnih protez: Snemni zobni izdelek (proteze) morajo zagotoviti pacientu dobro žvečenje, nemoten govor in čimbolj naraven videz. Delimo jih v celotne (totalne) in delne (parcialne).
Delne zobne proteze dobijo pacienti, ki imajo še nekaj svojih zob, vendar njihova razporeditev, trdnost in drugi dejavniki načrtovanja ne dopuščajo izdelave nesnemnih zobnih izdelkov (mostičkov). Pri takih pacientih zobozdravnik velikokrat načrtuje kombinirano nes-nemno-snemno protetično terapijo, kar pomeni, da nekaj zob (posebno tiste ob vrzeli) ali vse zaščiti s prevlekami in nato izdela še delno protezo. V tem primeru se del žvekalnih pritiskov prenaša na pacientove zobe, del pa na njegov brezzobni čeljustni greben.
Pri pacientih z delnimi protezami je s higienskega vidika potrebno: čiščenje preostalih
zob in morebitnih nesnemnih protetičnih izdelkov in čiščenje delne proteze. Za čiščenje protez (celotnih in delnih) naj ve-lja:
—	po vsaki jedi je treba protezo sneti, jo splahniti pod mrzlo tekočo vodo in vstaviti nazaj v usta,
—	zvečer in zjutraj protezo temeljito očistimo, najbolje s čisto krtačko za roke (ki naj služi samo temu namenu), zobno pasto ali milom in tekočo mrzlo vodo. Na neočiščeni protezi se lahko zaredi glivica, ki povzroča vnetje na tistem delu ustne sluznice, ki pride v stik z notranjo površino proteze,
—	celotne in delne nekovinske proteze zvečer po natančnem čiščenju snemite in odložite v kozarec mrzle vode. Omenjene proteze na suhem ali vroči vodi spremenijo obliko in se ne prilegajo več natančno brezzobnim grebenom, skratka postanejo neuporabne, — ne brusite in ne pilite protez sami; če imate težave, je nujen obisk pri zobozdravniku; kronična draženja privedejo lahko do težjih okvar sluznice in kostne podlage, dokazano pa je tudi, da so v neki meri vzrok nastanka zločestnih tumorjev,
—	hodite k zobozdravniku na redne kontrolne preglede.
dr. Dušan Markoli dr. Alenka Kikl-Berginc
Jože Petrovič: »Največ dela imamo pozimi«
PROGRAM PRIREDITEV OB XXXIII. PRAZNIKU OBČINE LENART
PETEK, 6. MAJA V LENARTU:
ob 15.00 uri otvoritev razstave likovnih del slikarja Maksa Kavčiča v osnovni šoli,
ob 19.00 uri koncert Obrtniškega pevskega zbora v kulturnem domu.
SOBOTA, 7. MAJA V LENARTU: ob 9.00 uri začetek republiškega pokala v malem nogometu — na igrišču pri osnovni šoli,
ob 10.00 uri otvoritev nove proizvodne PVC linije v TOZD Plastika v Sp. Porči-
ču,
ob 11.00 uri začetek, veselega turističnega sejma na ploščadi pri Mercatorju, ob 12.00 uri otvoritev turistične agencije KLO-
POTEC na Trgu osvoboditve, ob 14.00 uri start turističnega rallyja po Slo-
venskih goricah, na ploščadi pred Mercatorjem, ob 15.00 uri otvoritev igrišč pri TOZD PIK in
turnir v tenisu, ob 19.00 uri SVEČANA AKADEMIJA S PODELITVIJO DRUŽBENIH PRIZNANJ OBČINE LENART v kulturnem domu, ob 20.30 uri sprejem za tekmovalce v motokro-su na Trgu osvoboditve
NEDELJA, 8. MAJA, V CERKVENJAKU: ob 10.00 uri zborovanje ob otvoritvi osnovne šole Cerkvenjak s položitvijo temeljnih kamnov za ambulanto in trgovino V LENARTU: ob 14.00 uri mednarodna dirka v motokrosu za zlati ključ UNIORJA v kategoriji 125 cm' na progi Kamenšak v Lenartu.
UDJE; NE PELAMO SE V REDU
Se se dostikrat zgodi kaj hujdega, loto pa je le malo preveč. Ta višišji f komuni so delali plane, meti marsikero te-ško meso, hodili v Lublano in Marprog k še višišjin tehtat, da smo uspeli. Pa smo! Tak fajn nan je hlo. Se so nas skaro cartali kak malo deco, pa nan pravili, kak smo pridni, da
PA ŠE TO
de še boljše, da do se cajti še mejali, da de še načik. Zaj pa je resen fse načik. Pošteno smo se pa mogli mantrati, da de pa fse po staren, tak kak je negda blo. Pa še se bojin, da nede več ravno tak, kak je blo. Ja doletelo nas je. Kaj naj zaj naredimo. Keko planof mo pa mogli postafti, keko delegacij mo pa mogli prepričevati, keko poročil napisati. Dosti mantre nas čaka. hujdo bo, hujdo, pret kak mo pa na tisten, kak smo bli.
Fse sile mo pa mogli napeti, fse mo mogli dati od sebe, da de pa tak. kak je blo v dobrih starih cajtih, da smo pa na svojem mesti f Sloveniji, da nemo več kak letos, ampak na dobren ilaten mesti, gi je blo tak lušno. Pravin van. Udje, napnmo fse sile, ne dajmo si vzeti tistega, kaj nan pripada. Bormo se, da nemo več na PREDZADNEM mesti po razvitosti v republiki, ampak na našen - ZA DNEN MESTI!!!
Žnidarof Tunček od Antuja
LETOVANJE V KAŠTEL KAMBELOVCU
Občinska zveza prijateljev mladine organizira tudi v letošnjem letu letovanje šolskih otrok in mladine v taboru Maistrovega odreda Limbuš v KAŠTEL KAMBELOVCU pri SPLITU. Na razpolago imamo dve izmeni po 100 mest.
I.	izmena bo od 27. junija do 6. julija
II.	izmena pa od 7. julija do 16. julija 1988.
Cena letovanja bo za učence predvidoma 80.000 din. za mladince 90.000 din in odrasle 100.000 din brez prevoza. Otroci imajo prevoz plačan v ceni. Šolski otroci se bodo prijavili v šoli, kjer bodo dobili tudi prijavnice ostali pa na občinski zvezi društva prijateljev mladine.
Da bi bilo letovanje prijetno, uspešno in varno za naše otroke, potrebujemo kar precej osebja, zato
RAZPISUJEMO MESTA
18 vzgojiteljev, 2 pedagoški vodji, 2 ekonoma, 2 medicinski sestri, 4 KV kuharice in 2 osebi za pomoč v kuhinji.
Pri izbiri vzgojiteljev bodo imeli prednost učitelji.
Prijavite se na naslov: Občinska zveza DPM Lenart do 15. maja 1988.
Želimo si, da bi nam skupno uspelo organizirati prijetno in varno letovanje naših otrok. Občinska zveza DPM Lenart
SLOVENSKO-GORIŠKA IKEBANA
Cesto skozi kmetijsko naselje Zgornji Porčič, ki je sicer vijugasta in ozka, ni opremljena z znaki, ki bi udeležence v prometu opozarjali na nevarnost soočenja z živino na cesti. Če bi bila ogrožena kakšna Velika živina, bi znake verjetno namestili v najkrajšem možnem času ...
Ko se pelješ od našega Lenarta proti Radgoni, je cestni odsek na desno stran, ki pelje skozi Zgornji Porčič, označena s kažipotom NE-GOVA. V Negovo seveda prispeš šele po poti skozi Gradišče, del Cerkvenjaka in Spodnje Ivanjce, vendar verjetno nobenemu Kram-bergerju v teh krajih ni ime Ivan, kakor tistemu v Negovi.
Lenarški Kristal je zelo uspešna temeljna organizacija. Morda bodo v prihodnjih letih zbrali še toliko dodatnih sredstev, da bodo popravili napis nad vhodom. Ostal je le del napisa: KRI ali pa ta del napisa vendarle kaj pomeni?! Bom skušal izvedeti do drugič ...
V	Intesovi slaščičarni prodajajo odlične kremšnite in vinske rezine. Žal jih kupci ne morejo kupiti v Mercatorjevi blagovnici, kjer na policah zanje ni prostora. Morda pa bi se ga le dalo najti. Praznih zaprašenih polic je bojda tam kar nekaj...
V	resni družbeni krizi, ko se pomembni tovariši otepajo odgovornih položajev, se je pri Lenartu našel nekdo, ki pravi, da je edini najspsobnejši za funkcijo, ki jo že opravlja. Ne gre za politično funkcijo, za občinsko funkcijo pa vendarle ...
V	prostorih občinskih SIS se je pokvaril stroj za razmnoževanje, Blazno ropota; nekateri pravijo, da ropota kot slamoreznica, drugi pa menijo, da bi bila slamoreznica tam kar potrebna, saj prazne slame tam baje ne manjka ...
Sporočila bralcev pravijo, da so hrasti, ki so krasili Polano, padli. Požagala jih je sovražna roka.
Predlagam, naj se žaganje kar nadaljuje: morda bi bilo potrebno odžagati tistega, ki je to žaganje naročil!?
Kmetje iz Šetarove, liormanja in Zgornje Ščavnice so prišli iskat pravico kar na občino v občinskem središču. Tisti iz Jurovskega Dola imajo rajši daljša potovanja — odločili so se za pot k Šinigoju v Ljubljano. Prav jim je, saj si tudi oni vsaj enkrat zaslužijo kakšno daljše popotovanje!
LOVRO KOLOMAN
skega kluba Lenart. Najboljši rezultat je 3. mesto na mednarodnem uličnem teku v Ludbregu ter 6. mesto na republiškem prvenstvu v krosu za mladinke v Kopru. Poudariti velja, da je Suzana bila športnica občine tudi v letu 1986.
Športnik občine je Boštjan Kampuš, član AMD Unior Lenart, doma sicer v občini Gornja Radgona.
Z motokrosom se ukvarja že nekaj let, v letu 1987 je bil državni in republiški prvak v kategoriji 80 ccm.
Vsem želimo obilo športnih uspehov tudi v letu 1988.
D. Rebernik
ŠPORTNICA IN ŠPORTNIK
OBČINE LENART ZA LETO 1987
Svečana razglasitev je bila na prireditvi v Črnem lesu. Prireditev je organizirala Zveza telesno-kulturnin organizacij občine Lenart, tokrat ze osmič.
Na prireditvi so podelili priznanja tudi najuspešnejšim društvom DTV Partizan Voličina, AMD Unior Lenart ŠŠD Slove-njegoričan OŠ Zg. Sčavnica ter najboljši krajevni skupnosti Cerkvenjak.
Športnica občine za leto 1987 je mlada dijakinja Suzana Čern- c	„ . „ v .
čec, doma iz KS Jurovski dol. Tri Su5ana Crn<*c m Boštjan Kam-leta je članica Občinskega atlet- Pus