štirinajstdnevnik
sreda, 14. oktobra 2015
letnik 6, št. 19
cena: 2,99 €
umetnost
kultura
družba
www.pogledi.si
Dvomljivi  
merljivi kazalci
Alja Predan, 
direktorica 
Borštnikovega 
srečanja
Bife 
Dobrodošlica
Reportaža  
iz belgijskega 
centra  
za begunce
Od Lahkoda  
do N
Predstavitev 
nominirancev 
za Jenkovo 
nagrado
Tako je živel 
mag
Prenovljena 
Plečnikova 
hiša
Rešitev je 
mnogoženstvo
Boris Jukič,  
nova plošča
Tržna vrednost 
bolečine
Katja Perat, 
kolumna
KostJA GAtniK , sedemdesetletniK
Če ne znaš narisati roke, jo daj v žep
Delo, d. d., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana, 589998
Splošni pogoji in pogoji naročanja so objavljeni na www.trgovina.delo.si.
080 11 99 | 01 47 37 600
narocnine@delo.si | www.delo.si
Naročite se na revijo  
s 25 % popustom.
De facto,  
tam, kjer se  
Sobotna priloga  
konča.
Hrvaška nafta
Mala 
Norveška 
sredi Jadrana
hmelj
Pivska 
surovina  
v času suše
Aleksandar Hemon 
Ko je Saša 
prišel  
v Lipico
št. 27 • leto 4
oktober, 2015
3,90 €
Martin Strel
Plaval bom 
okoli sveta
3,90 €
David Rockefeller 
Skrivnosti 
stoletnega 
patriarha 
Charli Hebdo 
Politična 
nekoreknost 
brez meja 
Auschwitz 
70 let po 
osvoboditvi 
št. 20 • leto 4
februar, 2015
Pegid a
Nemška 
vstaja proti 
islamu
Pegid a
Nemška 
vstaja proti 
islamu
Pegid a
Nemška 
vstaja proti 
islamu
Vsi Frančiškovi 
reformatorji
Tomo Križnar
Božič na 
bregovih  
Modrega Nila
Igor Bavčar
Od Tribune  
do Istrabenza, 
od Roške  
do obsodbe
Palestina, Gaza
Otroci 
v vojnah
št. 21 • leto 4
marec, 2015
3,90 €
Vsi Frančiškovi 
reformatorji
Tomo Križnar
bregovih 
Modrega Nila
Vsi Frančiškovi 
reformatorji
Modrega Nila
Laibach 
od Trbovelj 
do Pjongjanga
Žiga Saksida 
Pastir in 
dninar  
v kulturi  
Nemčija 
Kaj hoče  
Angela 
Merkel?  
Laboratorij 
Na obisku  
pri slovenskih 
forenzikih
št. 25 • leto 4
julij, 2015
3,90 €
Laibach 
od Trbovelj
do Pjongjanga
Nemčija 
Kaj hoče 
Angela 
Merkel?  
Laboratorij 
Na obisku 
pri slovenskih 
forenzikih
dr. Friderik Vodopivec
Kraševec  
z Vipavskega,  
oče terana  
Arsen Dedić 
Prebral je 
svojo osmrtnico  
Palmira 
Razstreljevanje  
kulturne dediščine
Kravja kupčija
10 let pozneje
št. 26 • leto 4
september, 2015
3,90 €
V NOVI šteVIlkI preberI te:  
 Martin Strel  
Plaval bom okoli sveta
 Maks Fabiani  
Arhitekt Andrej Hrausky  
govori o najbolj izobraženem 
urbanistu monarhije
 Aleksandar Hemon,  
bosanski pisatelj iz Čikaga  
»Najtežje je bilo opustiti idejo  
jezika kot domovine«
 Faila pašić bišić, humanitarka 
Nekatere stvari niso samo za srce,  
so tudi za glavo.
 Fiat 500 l  
Papamobil iz Kragujevca
 14. oktobra 2015
3
Vsebina
Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov na katerem koli medi-
ju je dovoljen samo s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja in navedbo vira.
Časopis Pogledi izhaja dvakrat mesečno, julija, avgusta in decembra pa enkrat mesečno dvojna številka. Letna naročnina s 
25-odstotnim naročniškim popustom je 49,35 EUR z DDV, za naročnike Dela in Nedela s 40-odstotnim naročniškim popu-
stom pa 39,47 EUR z DDV. V naročnino je vključena dostava na dom na območju Slovenije. Letna naročnina za tujino zajema 
naročnino in pripadajočo poštnino. Odpovedi naročnine sprejemamo samo v pisni obliki; odpovedi, prejete do 25. v mesecu, 
upoštevamo ob koncu meseca oz. ob koncu obdobja, za katero je plačana naročnina. Cenik in splošni pogoji za naročnike so 
objavljeni na www.etrafika.delo.si .
Poglede sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo 
Republike Slovenije. Pogledi so začeli izhajati 7. aprila 2010 v okviru projekta 
Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010.
štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo
izhaja vsako drugo in četrto sredo v mesecu
Pogledi issn 1855-8747
Leto 6, številka 19
odgovorni urednik: Andrej Jaklič
namestnica odgovornega urednika:  
Agata Tomažič
lektorica, redaktorica: Eva Vrbnjak
fotografija: Jože Suhadolnik
tehnični urednik: Matej Brajnik
oblikovna zasnova: Ermin Međedović
oblikovanje glave časopisa: Matevž Medja
naslov uredništva 
Pogledi, Dunajska 5, 1000 Ljubljana
T: 01/4737 290
F: 01/4737 301
E: pogledi@delo.si
S: www.pogledi.si
izdajatelj: Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana
predsednica uprave Dela, d. d.: Irma Gubanec
tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče
naročnine in reklamacije: 
T: 080/11 99, 01/4737 600, E: narocnine@delo.si
direktorica trženja
Dragica Grilj, T: 01/47 37 463, F: 01/47 37 504, 
E: dragica.grilj@delo.si
Oglasno trženje, Dunajska 5, Ljubljana: 
T: 01/47 37 501, F: 01/47 37 511, E: oglasi@delo.si
skrbnik blagovne znamke: Pia Heybal, 
T: 01/ 473 76 78, F: 01/ 473 74 06, E: pia.heybal@delo.si 
direktorica marketinga
Dolores Podbevšek Plemeniti, T: 01/47 37 580, 
F: 01/47 37 406, E: dolores.plemeniti@delo.si
Časopisni arhiv 
T: 01/47 37 372, e-pošta: dokumentacija@delo.si
tisk: Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana, Tiskarsko središče
število natisnjenih izvodov: 6000
4-5 Dom in svet
6 Dejanje
Ključni so merljivi kazalci. In to ni dobro
Borštnikovo srečanje že dolgo ni več zgolj »revija« predstav minule sezone, pač 
pa zgoščen koledar dogodkov, tako ali drugače povezanih z gledališčem. Zasluga 
za takšno prevetritev gre predvsem umetniški direktorici Alji Predan. In če komu, 
potem njej lahko verjamemo, da ne glede na težave in probleme, s katerimi se 
spopada slovenska gledališka scena, obstajajo razlogi za zadovoljstvo. Pogovarjal se 
je Andrej Jaklič.
8 RetRovizoR
Če ne znaš narisati roke, jo daj v žep
Slike, grafike, knjige, karikature, stripi, plakati … Kostja Gatnik je sijajen risar, kar 
mu je omogočilo izjemno učinkovito izražanje na številnih področjih. Njegova 
jasna misel, kot je iz pogovora z njim razbrala Patricija Maličev, se kaže tako v 
ekonomičnosti črte kot v obvladovanju, ponotranjenju in vzpostavljanju dialoga z 
izbranimi stilnimi obdobji novoveške likovne tradicije.
11 esej
Pismo iz Grčije
Grčija je danes seveda še vse kaj drugega kot v časih pred »krizo«, piše Vladimir P. 
Štefanec. Je simbol, metafora in tudi drama, ki se odvija na več ravneh.
12 RepoRtaža
Bife Dobrodošlica
Ob poznopoletnem obisku sprejemnega centra za begunce Ter Dennen na 
severovzhodu Belgije, blizu meje z Nizozemsko, je na prvi pogled videti vse v redu. 
Ampak samo na prvi pogled. Tam je bil Gregor Inkret.
14 pRoblemi
Linhart za današnjo rabo, o slovenščini pa kdaj drugič
Anton Tomaž Linhart nam je najbolj znan kot avtor (priredbe) prvega slovenskega 
odrskega besedila, Županove Micke, nakar še veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se 
ženi. Kako pa na njegovo delovanje gledamo 220 let po njegovi smrti? To vprašanje 
si je zastavil Andrej Rozman - Roza in k odgovoru nanj povabil štiri umne može 
(poleg sebe). Poroča Agata Tomažič.
RaDaR
16 Prenaivne ilustracije znanosti 
Po Gravitaciji Alfonsa Cuaróna se je v kinodvoranah pri nas in po svetu znova 
pojavilo delo, ki je sprožilo žmohtno polemiko o tem, koliko je sploh znanosti v 
filmskem žanru znanstvene fantastike. Tudi Marsovec Ridleyja Scotta se namreč 
promovira kot znanstvenofantastično delo, ki naj bi se na račun znanstvene 
doslednosti in eksaktnosti odreklo fantastiki v filmskih podobah. Denis Valič se 
sprašuje, ali to pomeni, da smo priča rojstvu novega žanra, nekakšni znanstveni 
fikciji.
17 Najprej najti, nato zbežati, potem sprejeti
Matej Puc je stalni član ansambla MGL že dobro desetletje. V tem času se krivulja 
vlog, s katerimi se sooča iz sezone v sezono, zanesljivo in stalno dviguje, predvsem 
v smislu kompleksnosti, zahtevnosti, potrebnih izkušenj in količine vloženega truda, 
potrebnega za kakovostno opravljeno delo. Zadnja takšna je vloga Peera Gynta 
v istoimenski Ibsenovi drami. Tudi Andreja Jakliča je prepričal, da gredo stvari v 
pravo smer.
18 Od Lahk oda do N
Komisija za Jenkovo nagrado pri Društvu slovenskih pisateljev je prevetrila izvirno 
pesniško bero, ustvarjeno od oktobra 2013 do oktobra 2015, in razglasila aktualne 
nominirance. Tanja Petrič pravi, da gre za na videz zgleden generacijski in malo 
manj zgleden biološki izbor.
19 Tako je živel mag 
Pred dobrim mesecem dni je po temeljiti in odlični prenovi Plečnikova hiša na 
Karunovi 4 in 6 v Trnovem spet odprla svoja vrata. Naval obiskovalcev je neverjeten. 
Janja Brodar dobro ve, zakaj.
20 Rešitev je mnogoženstvo
Tina Lešničar se sprašuje, kakšne so Ženske Roberta Jukiča. Ni jim do zlata, ne 
oblakov vseh z neba, ljubijo bolj kot drugi ljubijo boga in dež jih hladi, miri in uči, da 
je, kar je, da so, kar so. Res, kakšne so?
21 Mojster zvočnih ekstremov
Arca neverjetno vešče razkraja zvočne pejsaže, da bi jih pozneje manipulativno 
sestavil v simfonijo ekstremov. Ko z mogočno zvočno teksturo pripoveduje zgodbo 
o razpadu urbane družbe in razklanosti posameznika v njej, projicira čas, ki ga 
živimo. Miroslav Akrapović je navdušen.
22 KRitiKa
Knjiga: Slavko Pregl: Prerok na tankem ledu (Tina Vrščaj)
Knjiga: Cvetka Lipuš: Kaj smo, ko smo (Veronika Šoster)
Knjiga: Erica Johnson Debeljak: Tovarna koles (Matej Krajnc)
24 peRspeKtive
Katja Perat: Tržna vrednost bolečine
umetnost
kultura
družba
www.pogledi.si
Dvomljivi  
merljivi kazalci
Alja Predan, 
direktorica 
Borštnikovega 
srečanja
Bife 
Dobrodošlica
Reportaža  
iz belgijskega 
centra  
za begunce
Od Lahkoda  
do N
Predstavitev 
nominirancev 
za Jenkovo 
nagrado
Tako je živel 
mag
Prenovljena 
Plečnikova 
hiša
Rešitev je 
mnogoženstvo
Boris Jukič,  
nova plošča
Tržna vrednost 
bolečine
Katja Perat, 
kolumna
KostJA GAtniK , sedemdesetletniK
Če ne znaš narisati roke, jo daj v žep
NAsLoVNIcA
Avtor plakata na naslovnici je priznani slovenski ustvarjalec 
Kostja Gatnik, ki letos praznuje sedemdesetletnico.


Alja Predan
4
Dom in svet
 14. oktobra 2015
Pojem ekonomija delitve (shared economy), tako popu-
laren med uporabniki spletnih aplikacij in trendovskih 
tehnoloških storitev, postaja vse bolj brezpredmeten, saj 
izgublja svojo primarno funkcijo – delitev, deljenje, skupno 
razpolaganje ...
Kar je pred dobrim desetletjem predvsem industriji visoke 
tehnologije rabilo kot izgovor oz. marketinški pripomoček 
za promocijo izdelkov, je danes zgolj votla fraza, ki prej kot 
nizko dobičkonosno dejavnost označuje nove oblike plenil-
skih in ljudem neprijaznih ekonomij.
Pojem se je začel pojavljati v skupnosti, ki je ustvarjala 
odprtokodne spletne aplikacije, brezplačno namenjene 
vsem in ustvarjene tako, da jih je lahko uporabnik prilagajal 
lastnim potrebam, hkrati pa svoje delo brezplačno delil z 
drugimi.
Zadnja leta je princip prerasel zgolj dejavnost, namenjeno 
spletnim uporabnikom, saj so ga prevzele tudi tradicional-
nejše oblike industrij. Dodaten motiv popularizaciji pojma 
je dodala tudi vedno bolj razširjena oblika » trajnostnega 
razvoja«, ki prav tako temelji na skupni (soupo)rabi stvari, 
storitev ... Čas je bil pravi, saj je bila finančno-gospodarska 
kriza na višku, kar je ideje o postkapitalizmu (vsaj zdelo se 
je tako) naredilo za malenkost bolj verjetne ... Seveda, le 
kdo si ne bi na primer delil vrtnega orodja ali pripomočkov 
za obnavljanje hiše, ki jih potrebuje zgolj nekaj dni na leto, 
preostali čas pa ležijo v garaži in lovijo prah?
No, kot je običajno v kapitalističnih ekonomijah, je al-
truizem hitro postal žrtev želje po dobičku. Enostavno ga 
je mogoče razložiti v enem stavku: Če je vrtalnik moj, ti ga 
zastonj že ne bom posodil.
In ravno očitna nesposobnost prilagoditve človekovega 
organizma na nekaj skupnega je idejo souporabe zelo hitro 
tudi pokopalo. Delitev, posoja, skupna raba, ekonomija de-
litve ... in podobne skovanke je hitro zamenjala stara dobra 
beseda: najem.
In, paradoksalno, šele takrat ko je skovanka ekonomija 
delitve postala priljubljena, je posel z najemom začel odlič-
no cveteti. Leta 2011, ko je revija Time družbo ekonomije 
delitve (sharing society) razglasila za eno od idej, ki bodo v 
prihodnosti spremenile podobno sveta, je podjetje AirBnB 
(ki ga je ista revija omenjala kot enega od vzorov socialno 
podprte ekonomije) s pomočjo oglaševalske kampanje zbralo 
120 milijonov »zagonskega« kapitala.
No, če je oddajanje prazne sobe ali stanovanja še nekako 
mogoče uvrstiti v kategorijo ekonomije delitve, potem je 
najem voznika za prevoz z enega konca mesta na drugega 
nekaj povsem drugega. A ne glede na to, podjetje Uber 
promovirajo prav kot enega najuspešnejših primerov eko-
nomije delitve na svetu. In tudi kapitalsko najmočnejših, 
dodaja Guardian, saj njegova vrednost presega 50 milijard 
ameriških dolarjev.
Lastniki podjetja se radi primerjajo s podjetjem AirBnB 
in izpostavljajo podobnosti v njihovem delovanju. Tako kot 
lastniki stanovanj imajo tudi lastniki avtomobilov nekaj 
(prevozno sredstvo, sebe, čas ...), kar ni izkoriščeno in kar si 
s pomočjo spletnih aplikacij tudi želijo unovčiti. Pozabljajo 
pa na ključno razliko: pri najemu prevoza ne gre samo za 
najem/delitev avtomobila, gre tudi ali predvsem za najem 
delovne sile, torej človeka z avtomobilom.
Nekaj podobnega, tudi pod pretvezo ekonomije delitve, 
počne portal TaskRabbit,  ki strankam omogoča najem zača-
sne delovne sile za kuhanje, čiščenje, montažo pohištva in 
tudi za čakanje v vrstah, če je potrebno. Kako si to razlagajo 
kot ekonomijo delitve, ni povsem jasno, saj gre za najeno-
stavnejšo obliko najema delovne sile, praviloma plačano 
slabše kot v klasičnih oblikah zaposlitve.
Razlika je morda le v tem, da najem ni opravljen nepo-
sredno med naročnikom in izvajalcem, saj se vselej odvije 
prek posrednika, to pa je podjetje, ki praviloma posluje prek 
spletne aplikacije in poskrbi za izvedbo naročila.
Zato tovrstna podjetja vse pogosteje imenujejo »gig eco-
nomy«, kar bi bilo mogoče prevesti tudi kot »dogodkovna 
ekonomija«, ki prej kot organizacijo konkretnih dogodkov 
označuje kratkotrajnost oziroma občasnost zaposlitve. V ZDA 
se tovrstnih opravil prijemlje tudi izraz »1099 economy«, 
številka označuje davčni razred samostojnih pogodbenikov, 
te pa v Veliki Britaniji označujejo kot »zero-hour contrac-
tors«. Kot razred delovne sile, ki nima zagotovljenega ne 
stalnega dela ne števila delovnih ur. Je pa del ekonomije 
delitve. A. J.
Ali res obstaja ekonomija delitve?
Borghesia
Točno to, Borghesia se vrača! Ne samo z novim albu-
mom, tudi s prvim samostojnim ljubljanskim koncertom 
po reaktivaciji svojih članov. Za tiste, ki še niste v zrelih 
letih: Borghesia je kultna elektronska alterrock zasedba, 
ustanovljena (pra)davnega leta 1982 iz alternativne gledali-
ške skupine FV-112/15. Tako takrat kot danes svojo značilno 
estetiko napaja iz podob prepovedanega, tabuiziranega in 
zatrtega. Danes jih tisti z željo po enciklopedičnem znanju, 
predvsem pa z željo po »predalčkanju« navajajo kot EBM 
(Electronic Body Music) pionirje, v prid tezi pa govori 
tudi korpus štirih dolgometražnih albumov, posnetih za 
kultno neodvisno založbo Play It Again Sam. Peti album, 
And Man Created God, je izšel lani za ameriško založbo 
Metropolis Records, ob ustanovnih članih Aldu Ivančiću 
in Dariu Seravalu pa se na njem pojavljajo generacijsko 
bistveno mlajši ustvarjalci, Irena Tomažin, Jelena Rusjan 
in Andraž Mazi, ki bodo prisotni tudi na koncertu v Kinu 
Šiška, in sicer 29. oktobra v Katedrali.
Speculum artium
Delavski dom v Trbovljah bo od 15. do 17. oktobra gostil 
festival Speculum artium. Gre za enega vodilnih festivalov 
novomedijske kulture v Sloveniji, ki predstavlja in podpira 
produkcije, nastale znotraj same strukture tovrstnih praks 
v svetu (npr. sinteza principa umetnosti in tehnologije), 
povezuje tradicionalne vizualne in novomedijske prakse, 
vzpostavlja kritično refleksijo in je hkrati subverzivni 
vmesnik med umetnostjo, tehnologijo in družbo. Festi-
val bo gostil ustvarjalce, ki se ukvarjajo z umetnostjo 
na področju virtualnosti ter uporabe novih tehnologij. 
Program obsega razstave, avdio-vizualne performanse, 
gostovanja številnih intermedijskih umetnikov, filmske 
projekcije in delavnice.
Rokova modrina
V Slovenskem mladinskem gledališču bo 17. oktobra 
premiera dela o življenju Roka Petroviča, enega najuspe-
šnejših slovenskih smučarjev. Zanj je Boštjan Videmšek, 
Prvih 6 ... ... prihodnjih 14 dni
avtor dramske predloge z naslovom Rokova modrina, 
prepričan, da gre za enega redkih slovenskih mitoloških 
junakov in edinega, ki je bil resničen, zato je Rokova 
zgodba močna identifikacijska točka za vsaj dve generaciji 
Slovencev. Režijo podpisuje hišni režiser Matjaž Pograjc, 
igrajo pa Primož Bezjak, Damjana Černe, Željko Hrs, Uroš 
Maček, Matej Recer in Katarina Stegnar. Ob 19. uri.
Colin Stetson & Sarah Neufeld
Tudi letos ne bo šlo brez utečene koncertne serije Can-
karjevi torki. Tako 20. oktobra v zgornje prostore Cankar-
jevega doma prihaja montrealski duo saksofonista Colina 
Stetsona in violinistke Sarah Neufeld, ki z minimalistično 
naravnanostjo oblikujeta niansirane in eksotične zvočne 
strukture. Violina in glas Sarah Neufeld se srečujeta s 
številnimi odtenki Stetsonovih saksofonov, klarinetov 
in udušenih vokalizacij v snovanju popolnoma novega, 
osupljivega zvoka, v katerem zaslutimo daljni odmev 
zgodnejših del. Stetson je širši javnosti postal znan s so-
delovanjem v skupinah Godspeed You! Black Emperor, 
Bon Iver in Arcade Fire, pri slednjih že daljše obdobje 
deluje tudi Neufeldova, njuno skupno sodelovanje pa je 
mogoče preveriti tudi na soundtracku, nastalem za film 
Blue Caprice.
Jesensko popotovanje finskih virtuozov
Pet let po izidu albuma 7th Symphony se je finska skupi-
na Apocalyptica podala na evropsko turnejo, da bi predsta-
vila svoj osmi studijski album z naslovom Shadowmaker. 
Bend, ki je bil ustanovljen leta 1993, sestavljajo trije čelisti 
in bobnar, ki se jim je pred slabim letom pridružil še 
ameriški pevec Franky Perez. Fantje se bodo 14. oktobra 
ustavili tudi v Ljubljani, kjer bodo ob 20. uri nastopili v 
Kinu Šiška. Večer obeta žanrski preplet klasične glasbe, 
najrazličnejših odtenkov metala, hard rocka in še česa.
Polja rdečega maka (Red Poppy Fields)
14. oktobra se v prvem preddverju Cankarjevega doma 
odpira mednarodna fotografska razstava, nastala v sode-
lovanju z zavodom Photon. Gre za projekt, ki je posvečen 
prvi svetovni vojni in je del širšega projekta, ki bo pred-
stavljen v nekaterih srednjeevropskih mestih. Sodelujoči 
avtorji skoz prakse sodobne fotografije tematizirajo status 
fotografskega medija v času prve svetovne vojne in vlogo, 
ki jo ima danes pri ohranjanju spomina nanjo
Aldo Ivančić in Dario Seraval Colin Stetson & Sarah Neufeld
Rokova modrina
Mrtvi metulji, razrezane krave in morski psi v formaldehi-
du so najpopularnejši objekti enega finančno najuspešnejših 
umetnikov zadnjega desetletja, Damiena Hirsta. A v tokratni 
razstavi sodobne umetnosti, ki bo na ogled v prenovljeni 
londonski Newport Street Gallery, ne bo na ogled nič, kar je 
nastalo pod Hirstovimi (zlatimi) rokami. Bo pa v s Hirstovim 
denarjem (bojda je vložil kar 30 milijonov evrov) obnovljenih 
galerijskih prostorih zato razstavljenih več kot 3.000 del iz 
njegove zasebne zbirke. Mogoče si bo ogledati tudi ključna 
dela Francisa Bacona, Andyja Warhola in Jeffa Koonsa, če-
prav bo osrednji del razstave namenjen predstavitvi dela 
leta 2011 umrlega britanskega abstraktnega slikarja Johna 
Hoylanda. Kakšne so kuratorske ambicije, je Hirst (s prodajo 
svojih umetnin je za služil več kot 300 milijonov evrov) v 
video intervjuju razkril vodji umetniških smeri na Kraljevi 
akademiji umetnosti, Timu Marlowu: »Vedno se mi je zdelo, 
da mora biti velika čast kurirati stvari. Igraš se z deli drugih 
in jih zlagaš tako, kot se tebi zdi prav.« 
Razlog, da se je osrednji del razstave odločil nameniti delu 
Hoylanda, je v tem, da gre po njegovem za odlična dela izre-
dno nadarjenega slikarja, ki pa je bil v času svojega življenja 
medijsko zapostavljen oziroma bistveno manj popularen, 
kot sta bila Lucian Freud in David Hockney. Razstavljenih 
bo 33 Hoylandovih del, za najdražje je Hirst leta 2008 odštel 
250.000 evrov. 
V katero smer se bo razvijal kuratorski čut Damiena Hirsta, 
za zdaj še ni znano. Sam pravi, da se bo izogibal skupinskim 
razstavam in se posvečal predstavitvam opusov enega, največ 
dveh umetnikov. Prav tako, piše New York Times, ni znan 
naslednji kuratorski projekt, ki bo črpal iz bogate Hirstove 
kolekcije, imenovane tudi Murderme Collection. V njej je 
najti več Baconovih, Picassovih in Warholovih del, pa tudi del 
umetnikov mlajše (Hirstove) generacije, npr. Sarah Lucas ali 
Johna Copelanda. In ker Hirst za leto 2017 napoveduje novo 
razstavo lastnih del, se ni bati za publiciteto in finančno uspe-
šnost. Ne glede na to, kako umetniško uspešen bo. A. J.
Damien Hirst
Nekoč umetnik, zdaj (samo) še kurator?
 14. oktobra 2015
5
Dom in svet
Kar se tiče bralnih navad, ima Nigerija velike težave: slab 
izobraževalni sistem, vedno večja prisotnost potrošniške kul-
ture, katastrofalne bralne navade, nizek odstotek pismenih 
in revščina so ključni problemi, s katerimi se bojujejo tisti, 
ki branje poskušajo narediti za nekaj vsakdanjega in samo-
umevnega. Ali, kot pravi eden od prodajalcev v knjigarni 
The Booksellers Limited v mestu Ibadan: »Nigerijci branja 
ne jemljejo resno.«
»Za prodajo dva do tri tisoč izvodov je potrebnih tri do 
pet let,« zatrjuje Bankole Olayebi, vodja založbe Bookcraft, 
ki ima pod svojim okriljem tudi Nobelovega nagrajenca za 
literaturo Woleja Soyinko, »in davnega leta 1980, ko sem se 
začel ukvarjati s prodajo knjig, je bilo ne glede na bistveno 
manjšo populacijo v Nigeriji stanje enako.«
S problemom se ukvarja več na novo ustanovljenih za-
sebnih in javnih institucij. Borec za popularizacijo branja 
Koko Kalango je leta 2005 začel z vsakoletno promocijsko 
kampanjo Get Nigeria Reading Again (Navdušimo Nigerijo 
spet za branje), čez tri leta pa ustanovil še Port Harcourt Book 
Festival. Leta 2010 je takratni predsednik države Goodluck 
Jonathan zagnal promocijsko kampanjo Bring Back the Book 
(Vrnite nam knjigo), ki si je prizadevala za dvig bralne kulture 
posebno med mladimi, ki so izgubili odnos do branja.
A ne glede na vse težave, s katerimi se spopadajo nigerij-
ski knjigotržci, obstaja trgovec, ki že od leta 1999 ne more 
zadostiti povpraševanju. Brez pravega oglaševanja in drugih 
marketinških prijemov dvainštiridesetletni Wale Rasaki, 
vodja podjetja Book Liquidator Ventures, v svojem skladišču 
in priložnostni trgovini v Lagosu že šestnajst let prodaja na 
tisoče knjižnih naslovov.
»Najpopularnejši avtorji so John Grisham, Sidney She-
ldon, Frederick Forsyth, Jackie Collins, Judith McNaught, 
Johanna Lindsey,« pravi, »izredno dobro se prodaja tudi 
motivacijska literatura avtorjev Briana Tracyja, Jacka Welcha, 
Napoleona Hilla.«
Vsake tri mesece se Rasaki odpravi v Atlanto v Združe-
nih državah Amerike. Tam živi pri sorodnikih, s pomočjo 
katerih nabavlja knjige iz antikvariatov, obiskuje razprodaje 
knjižničnega gradiva ... Knjige večinoma in najraje izbira 
sam, skrbeti mora namreč tudi za naročila, ki jih je pred 
tem več mesecev zbiral v Lagosu. A se strankam še vedno 
izplača počakati, saj je velika verjetnost, da želena knjiga brez 
njegove intervencije nikoli ne bi prispela v mesto.
»V tem času gredo najbolje v promet angleške izdaje 
Petdeset odtenkov sive. Ta knjiga se prodaja podobno dobro 
in hitro, kot se je pred leti prodajala Da Vincijeva šifra Dana 
Browna.« Cena njegovega nakupa? »Praviloma mi ni treba 
odšteti več kot petdeset centov za knjigo. Tudi zato, ker jih 
kupujem na debelo.«
Ko je izbor opravljen, knjige naloži v kontejner in jih z 
ladjo pošlje v Nigerijo. Stroški prevoza znašajo približno 
3.500 dolarjev na kontejner in običajno si jih deli še z 
enim uvoznikom knjig, tako da skupaj naenkrat pošljeta 
približno 24.000 knjig. V Nigeriji knjige dosežejo ceno 
od sedemdeset centov do dveh dolarjev in pol. Včasih 
mu uspe del zaloge poslati tudi v Kenijo, kjer pa je pov-
praševanje po tovrstni literaturi bistveno manjše kot v 
Nigeriji. Večino uvoženih zalog praviloma proda v prvih 
šestih dneh od prispetja v Lagos. Stranke so večinoma 
iz mesta, pa tudi iz okoliških in oddaljenih mest, Akura, 
Port Harcourt, Owerri, Ibadan ...
Bright Ewemie je lastnik knjigarne Bright Books v mestu 
Benin na jugu Nigerije in od Rasakija knjige kupuje že več 
kot desetletje. »Vsakič kupim zalogo, vredno med dva in 
dva tisoč petsto dolarjev, ni pa Rasaki edini dobavitelj, saj 
kupujem vsaj še pri petih drugih v Lagosu. Z vsako v Beninu 
prodano knjigo uspem iztržiti pol dolarja.«
Središče kupovanja rabljenih knjig v Laosu je Broad Street 
v gosto naseljeni soseski Marina District. Knjige se prodajajo 
na stojnicah, na tleh, po zidovih. Rasaki je prepričan, da je 
tovrstna prodaja knjig popularna izključno zaradi nizke 
prodajne cene knjig, saj je ekonomski standard v državi 
slab. Več kot tri četrtine populacije namreč še vedno živi 
z dolarjem in manj na dan. »Ljudje knjige razumejo kot 
nepotreben dodatek, ki si ga, tudi če bi to želeli, zaradi cene 
ne morejo privoščiti.«
Kunle Tejuoso, lastnik verige knjigarn z novimi knjigami 
Glendora, je prav tako prepričan, da je ključni ekonomski 
razred. Glendora knjige uvaža neposredno od založnikov 
v tujini, zato je vrednost uvoza določena z aktualnim me-
njalnim tečajem. Glede na šibko vrednost lokalne valute 
je večina tujih in novih knjig za prebivalstvo nedosegljiva. 
Letošnje poletje se je zadnja Grishamova knjiga prodajala 
po vrednosti, ki je bila desetkrat večja od rabljenih.
Bralne navade so se po njegovih besedah od leta 1975, 
ko se je družina s prodajo knjig začela ukvarjati, do danes 
bistveno spremenile. Vedno manj se proda tujega lepo-
slovja, zato pa narašča povpraševanje po domačih afriških 
avtorjih. Tudi zaradi cene, ki je vsaj polovico nižja od novih 
uvoženih knjig.
Rasaki pravi, da s programom svoje knjigarne nagovarja 
kupce, željne tuje prevodne literature po nizkih cenah, tiste, 
ki jih zanima domača afriška literatura, pa gotovo bolj prepri-
ča Glendora. Tudi zaradi cenovne politike, zapiše New Yorker, 
si knjigarni nista in nikoli ne bosta neposredna konkurenca. 
»Niti slučajno nimam želje, da bi kdaj popolnoma obvladoval 
knjižni trg. V državi z več kot sto milijoni prebivalcev je dovolj 
že šest ali sedem odstotkov tržnega deleža.« A. J.
Skrivnost nigerijskih knjigotržcev
Borghesia
Točno to, Borghesia se vrača! Ne samo z novim albu-
mom, tudi s prvim samostojnim ljubljanskim koncertom 
po reaktivaciji svojih članov. Za tiste, ki še niste v zrelih 
letih: Borghesia je kultna elektronska alterrock zasedba, 
ustanovljena (pra)davnega leta 1982 iz alternativne gledali-
ške skupine FV-112/15. Tako takrat kot danes svojo značilno 
estetiko napaja iz podob prepovedanega, tabuiziranega in 
zatrtega. Danes jih tisti z željo po enciklopedičnem znanju, 
predvsem pa z željo po »predalčkanju« navajajo kot EBM 
(Electronic Body Music) pionirje, v prid tezi pa govori 
tudi korpus štirih dolgometražnih albumov, posnetih za 
kultno neodvisno založbo Play It Again Sam. Peti album, 
And Man Created God, je izšel lani za ameriško založbo 
Metropolis Records, ob ustanovnih članih Aldu Ivančiću 
in Dariu Seravalu pa se na njem pojavljajo generacijsko 
bistveno mlajši ustvarjalci, Irena Tomažin, Jelena Rusjan 
in Andraž Mazi, ki bodo prisotni tudi na koncertu v Kinu 
Šiška, in sicer 29. oktobra v Katedrali.
Speculum artium
Delavski dom v Trbovljah bo od 15. do 17. oktobra gostil 
festival Speculum artium. Gre za enega vodilnih festivalov 
novomedijske kulture v Sloveniji, ki predstavlja in podpira 
produkcije, nastale znotraj same strukture tovrstnih praks 
v svetu (npr. sinteza principa umetnosti in tehnologije), 
povezuje tradicionalne vizualne in novomedijske prakse, 
vzpostavlja kritično refleksijo in je hkrati subverzivni 
vmesnik med umetnostjo, tehnologijo in družbo. Festi-
val bo gostil ustvarjalce, ki se ukvarjajo z umetnostjo 
na področju virtualnosti ter uporabe novih tehnologij. 
Program obsega razstave, avdio-vizualne performanse, 
gostovanja številnih intermedijskih umetnikov, filmske 
projekcije in delavnice.
Rokova modrina
V Slovenskem mladinskem gledališču bo 17. oktobra 
premiera dela o življenju Roka Petroviča, enega najuspe-
šnejših slovenskih smučarjev. Zanj je Boštjan Videmšek, 
Prvih 6 ... ... prihodnjih 14 dni
avtor dramske predloge z naslovom Rokova modrina, 
prepričan, da gre za enega redkih slovenskih mitoloških 
junakov in edinega, ki je bil resničen, zato je Rokova 
zgodba močna identifikacijska točka za vsaj dve generaciji 
Slovencev. Režijo podpisuje hišni režiser Matjaž Pograjc, 
igrajo pa Primož Bezjak, Damjana Černe, Željko Hrs, Uroš 
Maček, Matej Recer in Katarina Stegnar. Ob 19. uri.
Colin Stetson & Sarah Neufeld
Tudi letos ne bo šlo brez utečene koncertne serije Can-
karjevi torki. Tako 20. oktobra v zgornje prostore Cankar-
jevega doma prihaja montrealski duo saksofonista Colina 
Stetsona in violinistke Sarah Neufeld, ki z minimalistično 
naravnanostjo oblikujeta niansirane in eksotične zvočne 
strukture. Violina in glas Sarah Neufeld se srečujeta s 
številnimi odtenki Stetsonovih saksofonov, klarinetov 
in udušenih vokalizacij v snovanju popolnoma novega, 
osupljivega zvoka, v katerem zaslutimo daljni odmev 
zgodnejših del. Stetson je širši javnosti postal znan s so-
delovanjem v skupinah Godspeed You! Black Emperor, 
Bon Iver in Arcade Fire, pri slednjih že daljše obdobje 
deluje tudi Neufeldova, njuno skupno sodelovanje pa je 
mogoče preveriti tudi na soundtracku, nastalem za film 
Blue Caprice.
Jesensko popotovanje finskih virtuozov
Pet let po izidu albuma 7th Symphony se je finska skupi-
na Apocalyptica podala na evropsko turnejo, da bi predsta-
vila svoj osmi studijski album z naslovom Shadowmaker. 
Bend, ki je bil ustanovljen leta 1993, sestavljajo trije čelisti 
in bobnar, ki se jim je pred slabim letom pridružil še 
ameriški pevec Franky Perez. Fantje se bodo 14. oktobra 
ustavili tudi v Ljubljani, kjer bodo ob 20. uri nastopili v 
Kinu Šiška. Večer obeta žanrski preplet klasične glasbe, 
najrazličnejših odtenkov metala, hard rocka in še česa.
Polja rdečega maka (Red Poppy Fields)
14. oktobra se v prvem preddverju Cankarjevega doma 
odpira mednarodna fotografska razstava, nastala v sode-
lovanju z zavodom Photon. Gre za projekt, ki je posvečen 
prvi svetovni vojni in je del širšega projekta, ki bo pred-
stavljen v nekaterih srednjeevropskih mestih. Sodelujoči 
avtorji skoz prakse sodobne fotografije tematizirajo status 
fotografskega medija v času prve svetovne vojne in vlogo, 
ki jo ima danes pri ohranjanju spomina nanjo
Aldo Ivančić in Dario Seraval Colin Stetson & Sarah Neufeld
Andrej 
Nikolaidis  
v Sobotni prilogi 
(10. oktobra 2015) 
o tem, čigav 
pisatelj je.
Moje stališče je naslednje: če mi 
boste dali nacionalno pokojnino ali 
če bom kaj zaslužil, ker me boste 
… navajali kot črnogorskega ali 
bosanskega pisatelja, bom v to brez 
težav privolil. Vam pa takoj povem, 
da me za to boli kurac. Nobenih 
težav nimam – če plačate, super!
6
Dejanje
 14. oktobra 2015
Ključni so merljivi 
Kazalci. in to ni dobro
Jutri se v Mariboru začenja jubilejni Festival Borštnikovo srečanje. Petdesetič zapovrstjo se bo 
v SNG Drama Maribor in številnih drugih mestnih prizoriščih v dobrem tednu domači in tuji 
strokovni javnosti, predvsem pa mariborskim ljubiteljem gledališča predstavilo najboljše iz 
lanskoletne izredno bogate gledališke bere.
Andrej jAklič f o to TAdej regenT
n
e samo predstave profesionalnih in nein-
stitucionalnih gledaliških hiš, ogledati si bo 
mogoče tudi gostovanja tujih gledališčnikov, 
produkcijo domače Akademije za gledališče, 
radio, film in televizijo, okrogle mize, razsta-
ve, predstavitve knjig ... Borštnikovo srečanje 
že dolgo ni več zgolj »revija« predstav minule sezone, pač 
pa zgoščen koledar dogodkov, tako ali drugače povezanih 
z gledališčem.
Zasluga za takšno prevetritev gre predvsem Alji Predan, 
ki naloge umetniške direktorice Borštnikovega srečanja 
opravlja že od leta 2009. In če komu, potem njej lahko verja-
memo, da ne glede na težave, s katerimi se spopada slovenska 
gledališka (in ostala kulturna) scena, obstajajo razlogi za 
zadovoljstvo.
Festival Borštnikovo srečanje (FBS) letos praznuje petde-
seto obletnico delovanja. Ne glede na to, da gre za največji 
gledališki dogodek pri nas, se ves čas spopada s finančnimi 
težavami.
Letos na srečo rezov, ki so sicer doleteli kulturni sektor, 
tudi zaradi obletnice nismo pretirano čutili. Res pa je, da je 
v kontekstu relevantnih evropskih festivalov Borštnikovo 
srečanje med najskromnejšimi. Kot je pred kratkim povedala 
direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, Slovenija 
nima pravega, velikega festivala. Temu je še najbližje Festival 
Ljubljana. Vse drugo so drobtinice, ki jih praskamo vsi, ki 
delujemo na festivalskem področju. V primerjavi s soro-
dnimi festivali v regiji je Borštnikovo srečanje proračunsko 
pri repu. Gledališki festival v romunskem Cluju ima npr. sto 
odstotkov večji proračun od našega. Sredstva za mednaro-
dni festival v mestu Sibiu, prav tako v Romuniji, pa znašajo 
nam nedosegljivih 7 milijonov evrov. Tudi Bitef, Sterijevo 
pozorje in Mess so finančno močnejši – seveda glede na 
obseg, raznolikost in tip festivala.
Po drugi strani pa je že skorajda zabavno opazovati, kako 
domači filmski ustvarjalci izkoristijo vsako priložnost za 
poudarek, kako so v primerjavi z gledališko sceno finančno 
in organizacijsko precej bolj podhranjeni. V zadnjih letih 
so se začele v javnosti res pojavljati tovrstne primerjave, ki 
so po mojem povsem neumestne. Prvič zato, ker je filmski 
festival organizacijsko povsem drugačen od gledališkega, pa 
tudi zato, ker se Festival slovenskega filma (FSF) po tradiciji 
žal še ne more primerjati z Borštnikom. Kot vemo, je dolga 
leta iskal svoj prostor in se selil po Sloveniji, to pa vsekakor 
vpliva na pozicioniranje identitete. Borštnikovo srečanje ima 
srečo, da je od začetka zasidrano na isti lokaciji, v Mariboru, 
in ima polstoletno tradicijo. Se pa strinjam, da je FSF prešibko 
financiran, a podobno je tudi z Borštnikovim srečanjem.
Dejstvo je, da format finančne konstrukcije ključno do-
loča tako obliko kot vsebino festivala, ne glede na to, ali 
gre za gledališkega ali za filmskega. A vseeno, spremembe 
so mogoče. Borštnik je v zadnjih letih bistveno bolj agilen, 
dinamičen, prevetren z različnimi vsebinami, gosti iz tujine, 
okroglimi mizami, okrepljena je teoretska platforma ... 
Veste, kakšna bo njegova končna oblika?
Če bi želela radikalno spremeniti festivalski format in 
ga zasnovati kot prvenstveno mednarodnega, bi zamenjala 
njegovo osnovno poslanstvo, to je bera najboljših domačih 
uprizoritev pretekle sezone. Če bo kdo hotel spreminjati 
osnovno Borštnikovo paradigmo, bo moral imeti močan in 
tehten razlog za to. Jaz ga za zdaj nimam. 
Smisel dosedanjih sprememb vidim predvsem v odpiranju 
domačega gledališkega prostora. To počnem na dva načina. 
Tako, da s pomočjo svojega »kapitala« mednarodnih znan-
stev vabim ljudi v Maribor, da si ogledajo naše predstave. 
To so predvsem selektorji in festivalski programerji ter tuji 
novinarji oz. teatrologi, ki bodisi povabijo naše predstave 
v tujino ali o festivalu poročajo v mednarodnem tisku in 
strokovnih revijah. S tem festival slovenskemu gledališču 
odpira eno od poti prodora na tuje odre. Gre pa seveda za 
dolgotrajen proces. Druga stvar so gostovanja predstav iz 
tujine in postopno navajanje lokalnega občinstva na to, da 
si jih je vredno ogledati. Kar prav tako zahteva čas. Ko smo z 
gostovanji začeli, je bilo precej pomislekov, kdo bo to gledal, 
zdaj se stanje že precej spreminja ... Prioriteta pa vsekakor 
ostaja domača gledališka produkcija.
Festivalski gostje iz tujine so vabljeni tudi zaradi promoci-
je domačih ustvarjalcev. Ne glede na priznanja, ki jih nekateri 
dobivajo, je pot do dejanskega angažmaja bistveno težja. 
Vsaj sodeč po »sklenjenih poslih«, ki so izredno redki.
Tudi to, kako nekdo postane »zvezda« v evropskem pro-
storu, je stvar procesa. Med uspešne slovenske predstave, 
ki jim je Borštnikovo srečanje pomagalo utiriti pot, štejem 
Frljićev projekt Slovenskega mladinskega gledališča Preklet 
naj bo izdajalec svoje domovine! Ta predstava je gostovala na 
večini najpomembnejših festivalov v Evropi in Ameriki, po 
količini mednarodnih gostovanj pa mislim, da je sploh naša 
prvakinja. Potem je tu Ponorela lokomotiva v režiji Jerneja 
Lorencija v produkcij ljubljanske Drame, ki je tudi zahvaljujoč 
FBS stkala pomembne gostovalne vezi in obiskala kar ne-
kaj evropskih mest. Letos po tej poti stopa Mrtvec pride po 
ljubico tudi v Lorencijevi režiji in produkciji Prešernovega 
gledališča Kranj. Vsekakor je bila še vrsta posameznih gosto-
vanj, ki so nastala kot posledica prisotnosti tujih ekspertov 
na FBS. Seveda pa so učinki na ravni povabil nam sledljivi 
le v prvem gostovalnem nizu, ker je to pojav snežne kepe. 
Vsa nadaljnja vabila in dogovore opravljajo gledališča sama. 
Želela bi si, da bi nas o tem vsaj obveščala, a to se je doslej 
zgodilo le enkrat. 
Geografska pozicija in kulturni prostor Mariboru po-
deljujeta odlično izhodišče za razvoj v nevralgično toč-
ko izmenjave kulturnih vsebin med vzhodno in zahodno 
Evropo, srednjeevropskim kulturnim bazenom in jugom ... 
Možnosti je neskončno,
S sosedama Hrvaško in Madžarsko neprekinjeno sodelu-
jemo vsa leta; tudi z drugimi državami regije, uspešni smo 
z Nemčijo, Španijo, Nizozemsko, vzhodnoevropskim pro-
storom. Dolgo časa sem si tudi prizadevala za sodelovanje z 
bližnjim Gradcem, a za zdaj neuspešno. Niso bili pripravljeni 
na sodelovanje. Zakaj, ne vem, lahko si pa mislim.  
Selektor vsako leto na Borštnikovo srečanje pripelje nabor 
(letos desetih) najboljših predstav minule sezone. Je izbrana 
selekcija dovolj močan argument, na podlagi katerega je 
festival mogoče razumeti tudi kot kazalec, kam in kako se 
razvija domača gledališka scena? Kot trendsetter?
Kot kazalec absolutno, kot trendsetter pa dvomim. Žal 
pa pri nas, kot ugotavljajo tudi drugi, ni več prostora za gle-
dališko refleksijo. Če bi obstajala, bi na to vprašanje zlahka 
odgovorila. Kritike v dnevnem časopisju so zvedene na 
zvezdice in nekaj odstavkov. Tudi gledališča sama tega ne 
počnejo več, pa bi bilo v vseh pogledih dobrodošlo. Enako 
je tudi s FBS, ki ni zgolj nabor predstav, ključne so vse spre-
mljevalne dejavnosti. Že če bi kdo analiziral samo simpozije, 
konference in pogovore zadnjih let, bi zlahka ugotovil, da 
je to verjetno še edina platforma, kjer potekajo tehtne stro-
kovne razprave o uprizoritveni umetnosti in tudi o širših 
družbenih temah. Ampak, kot rečeno, takega odmeva ni, 
kaj šele analiz učinka. Tudi zato mislim, da festival žal ne 
more biti trendsetterski prostor. Gotovo pa je že sama uvr-
stitev na festival referenca za udeleženca in za financerja, 
nagrade pomenijo napredovanje in so tudi finančne, kar je 
pri nas danes redkost.
Selektorji so večinoma ljudje, ki prihajajo iz kritiških vod. 
In če kritika ni kakovostna ...
Ne kritiziram kritikov; ko govorim o odsotnosti prostora 
za refleksijo, mislim predvsem na medije. Gre za to, da s tako 
odsotnostjo področje izgublja enega od svojih temeljev. Gre 
pa tudi za povsem praktičen absurd. Poglejte: mlada ekipa 
ustvarjalcev v profesionalnem gledališču naredi predstavo, 
ki ne doživi nobenega javnega odmeva. Ko pa želijo ti isti 
mladi ljudje pridobiti status samozaposlenega v kulturi, so 
med ključnimi referencami prav kritike. Odsotnost kritike 
in refleksije ni nedolžna stvar, ima negativne učinke na 
različnih poljih.
A vseeno, premalo prostora za kritiško refleksijo pomeni 
tudi manjšanje možnosti za razvijanje kritiške dejavnosti, 
torej manjše izkušnje in šibkejše znanje, tudi pri sami se-
lekciji predstav za festival ...
Res je. Zgodba je zelo nevarna, predvsem zato, ker nas ni 
dvajset, ampak le dva milijona. Ljudi, ki ustrezajo kriterijem 
selektorja, zapisanim v pravilniku o delovanju festivala, je 
prekleto malo: da je strokovnjak, neodvisen, estetsko plura-
len, ni v konfliktu interesov, z vozniškim izpitom in lastnim 
avtom. Pri nas se namreč z javnim prevozom po deveti uri 
zvečer ni več mogoče premikati po državi. Ja, in imeti še 
kondicijo, da si ogledaš 110 premier. V devetih mesecih!
Ste razmišljali o tujcu?
Velikokrat, a ni denarja, s katerim bi mu plačali enoletno 
ali vsaj devetmesečno bivanje pri nas. Nekateri so predlagali 
dva selektorja. Ampak sedanja številčna bera je še obvladljiva 
in razlik med institucionalno in neinstitucionalno produk-
cijo v bistvu ni več.
Zakaj prihaja do stapljanja dveh tako različnih ustvar-
jalnih postopkov?
Ne vem, a proces približevanja poteka že nekaj časa. In-
stitucije in nevladne organizacije si postajajo zelo podobne. 
Alja Predan, direktorica Borštnikovega srečanja
Nevladne ustanove so postale v bistvu institucije, ki razvijajo 
že preverjeno estetiko, ta pa se ne razlikuje bistveno od 
institucij. Izgubili smo valilnice, kjer bi ustvarjalci lahko 
preizkušali različne oblike take ali drugačne norosti. To 
vlogo so prevzele kar institucije same, kamor vsi mladi tudi 
hitijo. Mogoče moramo pa mi zamenjati pogled. Očitno so 
se stvari spremenile. 
Večkrat imam tudi občutek, da gre bolj kot ne za odklju-
kavanje delovnih obveznosti. Da lahko pri financerjih doka-
žemo uspešnost. Merljivi kazalci so postali ključni, povsem 
so nadomestili vsebinske, estetske, kvalitativne. Pomembno 
je, da zadostiš pogojem števila premier, ponovitev, gledalcev 
... To ima ekonomsko izmerljive posledice. 
Neugodno spoznanje. Kdo ga diktira?
Po mojem neprevetrena kulturna politika. Najbrž to 
narekujejo razpisni pogoji. Kar je verjetno tudi razlog za 
hiperprodukcijo predvsem ljubljanskih hiš, in to ne glede 
na zmanjšana finančna sredstva.
Tudi selektorica Amelia Kraigher je že lani opozorila na 
veliko število projektov, pri katerih pogreša resnejši, bolj 
angažiran pristop k ustvarjanju. To pomeni ustvarjanje brez 
resnih umetniških ambicij.
Pogrešam misel, ki je za vsem, pogrešam dolgoročno stra-
teško usmeritev, večkrat imam občutek, da gre samo za ritem, 
v katerega smo ujeti in iz njega težko izstopimo. Tudi to bi 
morala reflektirati kritiška oziroma teatrološka analiza.
V zadnjem obdobju se je močno povečala produkcija 
predstav.  
Ampak samo v Ljubljani. Tega ne moremo kar posplošiti. 
Neoliberalna ideologija na nezavednem vstopa v vse nas, 
tudi njene nasprotnike in kritike. Ves čas hlepimo po še 
več ... Tudi mene vsako leto sprašujejo samo, kaj dodatnega 
bo še na festivalu, nikogar ne zanima, ali bo tisto dobro, 
zanimivo, provokativno, lepo, grdo itn. Ta več se je naselil v 
nas, ne da bi se tega sploh zavedeli. Racionalno se upiramo, 
nezavedno pa smo del te paradigme. In če razpisni pogoji 
financerja takšne kazalce zahtevajo, potem ni izhoda, saj 
smo v to zanko ujeti.
Gledališki sistem je nekakšna »ponorela lokomotiva«, ki 
se ne sme ustaviti. Repertoarni sistem kot potuha?
Ne bi rekla. Vsega gotovo ne bi bilo smiselno odpraviti, 
nekaj svežega vetra v gledaliških jadrih pa bi prišlo zelo prav. 
A nihče noče z ničimer tvegati. Če bo šel proces v smeri, ki 
jo napovedujejo, potem nas čaka t. i. sindrom beograjskih 
gledališč. To pomeni, da bo denar zgolj še za tekoče vzdr-
50. festival Borštnikovo srečanje                       
Tekmovalni program
Čarobna gora; SNG Drama Ljubljana, SSG Trst
George Kaplan; PG Kranj
Hlapci;  SSG Trst
Trst, mesto v vojni; SSG Trst (in koproducenti)
Iliada; SNG Drama Ljubljana, MGL
Jugoslavija, moja dežela; SNG Drama Ljubljana
Hedda Gabler; SNG Maribor
Gospa Bovary; SNG Nova Gorica
Grad; SNG Drama Ljubljana
Evropa, monolog za Mater Korajžo in njen otroke; Ima-
ginarni, Cankarjev dom
Spremljevalni program
Hinkemann; SNG Drama Ljubljana
Hamletovanje; LGL Ljubljana – BiTeater
In tako dalje in tako naprej; Via Negativa, Oblivia Helsinki
drugič; KD Integrali, Mesto žensk
D- I- Y Pred d STA V A; Nika Leskovšek
Megla stoletja; Zavod EN-KNAP , Slovenska Kinoteka
Mostovi – mednarodni program
Praznik mrtvih; Teatr Nowy (Poljska)
Paradise Now? RE//MIX Living Theatre; Komuna // 
Warszava (Poljska)
Šolski zvezek; Forte Társulat, Szkéné Színház  (Ma-
džarska)
Razbiti vrč; Jugoslovensko dramsko pozorište (Srbija)
Transforming Acts; Tanzfonds Erbe (Nemčija)
 14. oktobra 2015
7
Dejanje
Ključni so merljivi 
Kazalci. in to ni dobro
Jutri se v Mariboru začenja jubilejni Festival Borštnikovo srečanje. Petdesetič zapovrstjo se bo 
v SNG Drama Maribor in številnih drugih mestnih prizoriščih v dobrem tednu domači in tuji 
strokovni javnosti, predvsem pa mariborskim ljubiteljem gledališča predstavilo najboljše iz 
lanskoletne izredno bogate gledališke bere.
ko izmenjave kulturnih vsebin med vzhodno in zahodno 
Evropo, srednjeevropskim kulturnim bazenom in jugom ... 
Možnosti je neskončno,
S sosedama Hrvaško in Madžarsko neprekinjeno sodelu-
jemo vsa leta; tudi z drugimi državami regije, uspešni smo 
z Nemčijo, Španijo, Nizozemsko, vzhodnoevropskim pro-
storom. Dolgo časa sem si tudi prizadevala za sodelovanje z 
bližnjim Gradcem, a za zdaj neuspešno. Niso bili pripravljeni 
na sodelovanje. Zakaj, ne vem, lahko si pa mislim.  
Selektor vsako leto na Borštnikovo srečanje pripelje nabor 
(letos desetih) najboljših predstav minule sezone. Je izbrana 
selekcija dovolj močan argument, na podlagi katerega je 
festival mogoče razumeti tudi kot kazalec, kam in kako se 
razvija domača gledališka scena? Kot trendsetter?
Kot kazalec absolutno, kot trendsetter pa dvomim. Žal 
pa pri nas, kot ugotavljajo tudi drugi, ni več prostora za gle-
dališko refleksijo. Če bi obstajala, bi na to vprašanje zlahka 
odgovorila. Kritike v dnevnem časopisju so zvedene na 
zvezdice in nekaj odstavkov. Tudi gledališča sama tega ne 
počnejo več, pa bi bilo v vseh pogledih dobrodošlo. Enako 
je tudi s FBS, ki ni zgolj nabor predstav, ključne so vse spre-
mljevalne dejavnosti. Že če bi kdo analiziral samo simpozije, 
konference in pogovore zadnjih let, bi zlahka ugotovil, da 
je to verjetno še edina platforma, kjer potekajo tehtne stro-
kovne razprave o uprizoritveni umetnosti in tudi o širših 
družbenih temah. Ampak, kot rečeno, takega odmeva ni, 
kaj šele analiz učinka. Tudi zato mislim, da festival žal ne 
more biti trendsetterski prostor. Gotovo pa je že sama uvr-
stitev na festival referenca za udeleženca in za financerja, 
nagrade pomenijo napredovanje in so tudi finančne, kar je 
pri nas danes redkost.
Selektorji so večinoma ljudje, ki prihajajo iz kritiških vod. 
In če kritika ni kakovostna ...
Ne kritiziram kritikov; ko govorim o odsotnosti prostora 
za refleksijo, mislim predvsem na medije. Gre za to, da s tako 
odsotnostjo področje izgublja enega od svojih temeljev. Gre 
pa tudi za povsem praktičen absurd. Poglejte: mlada ekipa 
ustvarjalcev v profesionalnem gledališču naredi predstavo, 
ki ne doživi nobenega javnega odmeva. Ko pa želijo ti isti 
mladi ljudje pridobiti status samozaposlenega v kulturi, so 
med ključnimi referencami prav kritike. Odsotnost kritike 
in refleksije ni nedolžna stvar, ima negativne učinke na 
različnih poljih.
A vseeno, premalo prostora za kritiško refleksijo pomeni 
tudi manjšanje možnosti za razvijanje kritiške dejavnosti, 
torej manjše izkušnje in šibkejše znanje, tudi pri sami se-
lekciji predstav za festival ...
Res je. Zgodba je zelo nevarna, predvsem zato, ker nas ni 
dvajset, ampak le dva milijona. Ljudi, ki ustrezajo kriterijem 
selektorja, zapisanim v pravilniku o delovanju festivala, je 
prekleto malo: da je strokovnjak, neodvisen, estetsko plura-
len, ni v konfliktu interesov, z vozniškim izpitom in lastnim 
avtom. Pri nas se namreč z javnim prevozom po deveti uri 
zvečer ni več mogoče premikati po državi. Ja, in imeti še 
kondicijo, da si ogledaš 110 premier. V devetih mesecih!
Ste razmišljali o tujcu?
Velikokrat, a ni denarja, s katerim bi mu plačali enoletno 
ali vsaj devetmesečno bivanje pri nas. Nekateri so predlagali 
dva selektorja. Ampak sedanja številčna bera je še obvladljiva 
in razlik med institucionalno in neinstitucionalno produk-
cijo v bistvu ni več.
Zakaj prihaja do stapljanja dveh tako različnih ustvar-
jalnih postopkov?
Ne vem, a proces približevanja poteka že nekaj časa. In-
stitucije in nevladne organizacije si postajajo zelo podobne. 
Alja Predan, direktorica Borštnikovega srečanja
Nevladne ustanove so postale v bistvu institucije, ki razvijajo 
že preverjeno estetiko, ta pa se ne razlikuje bistveno od 
institucij. Izgubili smo valilnice, kjer bi ustvarjalci lahko 
preizkušali različne oblike take ali drugačne norosti. To 
vlogo so prevzele kar institucije same, kamor vsi mladi tudi 
hitijo. Mogoče moramo pa mi zamenjati pogled. Očitno so 
se stvari spremenile. 
Večkrat imam tudi občutek, da gre bolj kot ne za odklju-
kavanje delovnih obveznosti. Da lahko pri financerjih doka-
žemo uspešnost. Merljivi kazalci so postali ključni, povsem 
so nadomestili vsebinske, estetske, kvalitativne. Pomembno 
je, da zadostiš pogojem števila premier, ponovitev, gledalcev 
... To ima ekonomsko izmerljive posledice. 
Neugodno spoznanje. Kdo ga diktira?
Po mojem neprevetrena kulturna politika. Najbrž to 
narekujejo razpisni pogoji. Kar je verjetno tudi razlog za 
hiperprodukcijo predvsem ljubljanskih hiš, in to ne glede 
na zmanjšana finančna sredstva.
Tudi selektorica Amelia Kraigher je že lani opozorila na 
veliko število projektov, pri katerih pogreša resnejši, bolj 
angažiran pristop k ustvarjanju. To pomeni ustvarjanje brez 
resnih umetniških ambicij.
Pogrešam misel, ki je za vsem, pogrešam dolgoročno stra-
teško usmeritev, večkrat imam občutek, da gre samo za ritem, 
v katerega smo ujeti in iz njega težko izstopimo. Tudi to bi 
morala reflektirati kritiška oziroma teatrološka analiza.
V zadnjem obdobju se je močno povečala produkcija 
predstav.  
Ampak samo v Ljubljani. Tega ne moremo kar posplošiti. 
Neoliberalna ideologija na nezavednem vstopa v vse nas, 
tudi njene nasprotnike in kritike. Ves čas hlepimo po še 
več ... Tudi mene vsako leto sprašujejo samo, kaj dodatnega 
bo še na festivalu, nikogar ne zanima, ali bo tisto dobro, 
zanimivo, provokativno, lepo, grdo itn. Ta več se je naselil v 
nas, ne da bi se tega sploh zavedeli. Racionalno se upiramo, 
nezavedno pa smo del te paradigme. In če razpisni pogoji 
financerja takšne kazalce zahtevajo, potem ni izhoda, saj 
smo v to zanko ujeti.
Gledališki sistem je nekakšna »ponorela lokomotiva«, ki 
se ne sme ustaviti. Repertoarni sistem kot potuha?
Ne bi rekla. Vsega gotovo ne bi bilo smiselno odpraviti, 
nekaj svežega vetra v gledaliških jadrih pa bi prišlo zelo prav. 
A nihče noče z ničimer tvegati. Če bo šel proces v smeri, ki 
jo napovedujejo, potem nas čaka t. i. sindrom beograjskih 
gledališč. To pomeni, da bo denar zgolj še za tekoče vzdr-
ževanje in plače, za program pa ne. V čem drugem kot v 
socialnem miru je smisel tega?
Je mogoče govoriti o pojmu slovenskega gledališča kot 
o nečem estetsko prepoznavnem?
Je mogoče. Gotovo smo močni v ustvarjalnosti, količini 
talentiranih posameznikov, po umetniških dosežkih in 
presežkih. Zelo slabi pa smo v trženju, promoviranju, v 
načinu, kako prodreti v tujino. Ali je to zato, ker nas v to nič 
ne sili, ker brez tega prav dobro shajamo, ali je to strah pred 
tujimi jeziki, pred neznanim, pred finančnimi pogajanji ...? 
To je posel, v katerem je veliko barantanja, sploh če nimaš 
veliko denarja. 
Ja, slovensko gledališče je absolutno prepoznavno, škoda 
pa je, da je tako zaprto, samozadostno. Tudi zato menim, da 
sta promocija slovenskega gledališča ter pomoč pri sklepanju 
vezi in mreženju pomembni nalogi Borštnikovega srečanja. 
Sploh pri nas pogrešam vzajemnost. 
Govorite o samozadostnosti.
Ne vem, ali je to samozadostnost ali kaj drugega. Mislim, 
da smo glavni vlak že zamudili.
V devetdesetih letih so vzhodnoevropska gledališča 
zajahala »konja v galopu«. Če dam za primer samo nam 
primerljive baltske države: latvijsko, litovsko in estonsko gle-
dališče so se nemudoma odzvali na spremembe. Nekrošius, 
Koršunovas, Tuminas, Hermanis in še kdo so danes imena 
svetovnega slovesa. Prav tako Poljaki Lupa, Warlikowski, 
Jarzyna, romunska scena je prav tako močna, bolgarska 
skupina Sfumato, Galin Stoev, ki smo ga mi kar na hitro 
odslovili, zdaj pa režira v Franciji, Belgiji ... Pri nas so se na 
evropski zemljevid umestili tisti, ki so v to vložili lasten 
samopromocijski trud, Janez Janša je tak primer, ampak 
gre za posamezne in sporadične primere. Kot da se ne bi 
upali izpostavljati. Zelo me recimo čudi že to, da režiserji, 
ki največ režirajo, niso hoteli vodstveno prevzeti nobenega 
slovenskega teatra, kot je to priložnost pograbila večina 
zgoraj omenjenih režiserjev. 
Nihče se očitno noče izpostavljati. Ne nazadnje gre tudi za 
poklic, ki ga ni mogoče opravljati skupaj oziroma sočasno z 
na primer režijo. Enostavno gre za preveliko odgovornost, 
da bi se dalo sedeti na dveh tako zahtevnih stolih.
Se strinjam. V tujini je to rešeno z zakonodajo. Pred 
časom sem bila v Comédie-Française. V predstavi je bil v 
naslovno vlogo zaseden prvak gledališča, ki je kandidiral 
za direktorja. In v primeru, da bi bil izbran, ne bi smel 
več igrati. Kar se je tudi zgodilo. Vsak poklic zahteva svojo 
posvečenost. Ampak to bi lahko normirala zakonodaja. 
Prav tako kot bi zakonodaja lahko predpisala konku-
renčno klavzulo, ki bi zaposlenim za nedoločen čas v 
javnih zavodih onemogočala opravljati enako dejavnost 
v komercialnih medijih. Tako vsaj jaz razumem higieno. 
Vsak, ki želi snemati komercialne nadaljevanke ali delati 
komercialen teater in reklame, se lahko za to odloči in 
svoje mesto v javnem gledališču prepusti brezposelnemu 
kolegu. To bi bilo zame logično, ampak verjetno sem 
obsoletna osamelka. 
Kulturni bazen Ljubljane prispeva večji del nabora pred-
stav za Borštnikovosrečanje. Kar je nekako logično, po drugi 
strani pa glede na organizacijo ostalih gledališč, visoko 
profesionalizacijo, tako kadrovsko kot organizacijsko, re-
lativno majhno fizično oddaljenost in statusno urejenost, 
sproža pomisleke. Zakaj ta diskrepanca?
Ne vem, če gre za veliko diskrepanco. Logično je, da šte-
vilo premier generira tudi število presežnih predstav. Vsa 
gledališča nimajo prej omenjene hiperprodukcije, držijo se 
ustaljenega normativa 6–8 premier, prilagojenega številčnosti 
ansambla in zmogljivostim hiše. Mislim, da so gledališča 
proporcionalno kar enakovredno zastopana na FBS.
Glede na selektoričin izbor, kakšna je bila lanska se-
zona?
Po mojem dobra. Izmed 115 premier, ki si jih je ogledala, 
je izluščila 15 takih, ki jih je vredno pokazati na festivalu: 10 
v tekmovalnem in 5 v spremljevalnem programu. Po mojem 
je to v danih razmerah dobro.  ¾
FESTIVAL NI ZGo LJ NABo R 
pREd STAV, KLJučNE So VSE 
SpREMLJEVALNE dEJAVNo STI. 
ŽE čE BI Kdo ANALIZIRAL SAMo 
SIMpoZIJE, Ko NFERENcE IN 
poG o Vo RE ZAdNJIh LET NA 
FBS, BI ZLAhKA uGo To VIL, 
dA JE To VERJETNo š E EdINA 
pLATFo RMA, KJER poTEKAJo 
TEhTNE STRo Ko VNE RAZpRAVE 
o up RIZo RITVENI uMETNo STI IN 
TudI o š IRšIh d RuŽBENIh TEMAh.
8
RetR ovizoR
 14. oktobra 2015
Če ne znaš narisati roke,  
jo daj v žep
Patricija Maličev
B
rezkompromisnost in neizprosen samonadzor 
pri ustvarjanju sta – poleg talenta in inteligen-
ce – pri Kostji Gatniku vedno v ospredju. Med 
pogovorom mi na tablici pokaže, kaj je nedavno 
ustvaril. Nekaj, kar je nekoč že izgubil: bleščeče 
in močno, z ostrino in izrazito osebnoizpovedno 
noto. Plakat MAKE LOVE NOT CHILDREN.
Slike, grafike, knjige, karikature, stripi, plakati … Gatnik je 
sijajen risar, kar mu je omogočilo izjemno učinkovito izraža-
nje na številnih področjih. Njegova jasna misel se kaže tako 
v ekonomičnosti črte kot v obvladovanju, ponotranjenju in 
vzpostavljanju dialoga z izbranimi stilnimi obdobji novove-
ške likovne tradicije. Zdi se, da je njegova maksima še vedno 
citat Claesa Oldenburga, ki pravi: »Jaz sem za umetnost, ki 
je politično-erotično-mistična, ki počne še kaj drugega, kot 
le sedi na svoji riti v muzeju.« Zato ker mora umetnost med 
ljudi, in ne na piedestal. 
Rojstnih dni, čeprav je koledar pravkar zabeležil eno od 
okroglejših številk, ne mara.
Koliko so za vas pomembne številke, ki označujejo pre-
lomnice?
Že leta ne praznujem rojstnih dni. Ob zadnjem sem malce 
preračunljivo odpotoval daleč, da mi ne bi bilo treba v Slo-
veniji sprejemati čestitk. 
Lani ste imeli v MGLC pregledno razstavo Lebdenja. Kdaj 
se umetnik odloči za pregledne razstave?
Navadno takrat, ko nima več kaj novega pokazati. 
Ampak saj še vedno ustvarjate.
Seveda, ampak zdaj še bolj samo zase kot nekoč. V enem 
od spletnih prispevkov ob moji zadnji obletnici sem zasle-
dil, da je bilo slikarstvo zame vedno nekaj zelo osebnega in 
intimnega, ampak zdaj je pa res vse osebno. Čisto vse. Ne 
morem reči, da uživam v statusu upokojenca, zato ker to ni 
kakšen poseben užitek. To, da je starost lepa, je ena velika 
»monada«. Gotovo si je to izmislil nekdo, ki mu je od starosti 
šlo že precej na otročje.
V zavesti povprečnega Slovenca je, da naj bi človek z 
vašim opusom in dobitnik Prešernove nagrade na vseh 
ravneh življenja, če mu le zdravje ne nagaja preveč, živel 
sorazmerno dobro.  
Ne spomnim se, kdo je rekel »Starost ni greh, greh je 
zabaven«, vem pa, da je imel prav. Lahko vam povem, da 
se na vseh ravneh počutim popolnoma odveč. Ne vidim 
nobenega pametnega razloga, zakaj sem tu, v tem vesolju. 
Nimam se dobro. Ko bi vsaj imel tisto pokojnino, za katero 
vsi, tudi na ministrstvu, priznavajo, da sem si jo zaslužil 
… Če bi jo namreč imel, bi lahko tudi kakšno večjo vsoto 
mirno podaril v dobrodelne namene. Zdaj si tega ne morem 
privoščiti. Ko me ustavljajo fantje, ki prodajajo Kralje ulice, 
jim povem, da če jim bom dal evro, se lahko že naslednji dan 
tudi sam znajdem med njimi. Seveda ni tako hudo, ampak 
taka je moja prva reakcija. 
V prejšnjem odgovoru ste uporabili besedo monada. 
Kdor jo pozna, ve, da je geografsko precej natančno lo-
kalizirana. 
Doma sem iz Nove Gorice. 
Imate kaj skupnega s svojo goriško generacijo? 
Pravzaprav nimam. Za svojo generacijo sem bil premlad. 
Če nič drugega, so poslušali čisto drugo glasbo kot jaz. Moj 
sošolec Iztok je na primer poslušal samo džez. Ampak on 
mi je bil še najbolj blizu. Ujela sva se tam nekje pri Satchmu 
in Rayu Charlesu, a ko sem mu nekoč omenil The Shadows 
in električne kitare, ni bil najbolj navdušen in sva se skoraj 
skregala. Obenem sem mu bil tudi nevoščljiv, ker je tako 
dobro bobnal in igral klavir. Tudi ko sem prišel v Ljubljano, 
nisem našel skupnih interesov s kolegi z Akademije za li-
kovno umetnost. Precej bolje sem se razumel z dve, do tri 
leta mlajšimi, ki so takrat obiskovali Šolo za oblikovanje ali 
gimnazijo.
Omenjate akademijo; prav na smeh mi je šlo, ko sva se po 
telefonu dogovarjala za ta pogovor in ste mi z nekaj naslovi 
filmov, predvsem Surviving Progress, ki da naj si jih ogledam, 
dali domačo nalogo. Kajti tako je menda študentom, vam, 
govoril Marij Pregelj, vam dajal domače naloge …
Kostja Gatnik, ilustrator, stripar, ustvarjalec vizualnih komunikacij, fotograf, slikar … sedemdesetletnik
Foto Aleš Černivec
Ja, ob koncu predavanja nam je včasih rekel, naj do naslednjega ugotovimo, kaj se nam je 
zlagal. Tako nas je prisilil, da smo malce več razmišljali. Spomnim se, kako so takrat v šem-
petrski Iskri poskušali uvajati novo organizacijo dela. Delavci naj bi bili prisotni pri izdelavi 
elektromotorja od začetka do konca in zato ob pogledu na dokončan izdelek bolj zavzeti za 
delo. Izkazalo se je, da delavci raje avtomatično »šraufajo«, kot da bi zraven o delu še raz-
mišljali. Tega pač ni bilo v opisu njihovih delovnih nalog. Tudi mi na akademiji smo včasih 
radi zabušavali in bili zadovoljni s površno podobnostjo našega izdelka modelu, Pregelj pa 
nas je silil, da smo razmišljali o tem, zakaj je nekaj prav, drugo pa ne. Na žalost tudi v tistih 
časih ljudi, kot je bil Pregelj, ni bilo veliko. Jaz sem bil sicer od nekdaj bolj »firbčne sorte«, a 
on mi je pomagal, da sem postal še bolj radoveden.
Med študijem na ALU sem kmalu ugotovil, da moram čim prej priti do delovnega prostora, 
če nočem po diplomi ostati na cesti. Preizkusil sem vse instance, od najnižjih do najvišjih. 
Takrat sem spoznal odnos naših oblastnikov do kulture. Na SAZU mi je neki arhitekt najprej 
popljuval profesorja Preglja, češ da je navaden dekorater. Ker sem mu oporekal, se je razvila 
debata, ki se je končala z njegovo izjavo: »Mene prav nič ne zanima, kakšne frise poka čevljar, 
medtem ko mi dela čevlje. Glavno je, da me ne tiščijo.« Nekdo z ministrstva za kulturo mi 
je povedal, da je Ivan Meštrović svoja najboljša dela ustvaril v kopalni kadi. Seveda sem mu 
takoj odgovoril, da naj kar on kuha kavico doma v kopalnici, meni pa prepusti svoje sobane 
na ministrstvu. Malo pozneje, kmalu po moji razstavi v Mali galeriji, je šef Zavoda za Staro 
Ljubljano (zdaj Imago Slovenije, op. p.) okoli razlagal, da Gatnik ne bo nikoli dobil ateljeja, 
ker noče podariti nobene slike. Mimogrede, omenjeno razstavo sem v celoti naslikal na 
kredenci malega podnajemniškega stanovanja. 
Sicer pozitivna kritika razstave me je prepričala, da mi ni treba slediti tem pisarijam. Tedaj 
pomemben slovenski likovni kritik je večje neumnosti zapisal v odstavkih, kjer me je hvalil, 
kot tam, kjer me je kritiziral. Moje razmišljanje o likovni kritiki je nekaj let pozneje potrdila in 
še razširila ter radikalizirala knjiga The Painted Word avtorja Toma Wolfa. Gospod je namreč 
aprila 1974 v New York Timesu na straneh, namenjenih kulturi, odkril izjavo, da »če sliki 
manjka prepričljiva teorija, ji manjka nekaj bistvenega«, skratka, brez teorije slike sploh ne 
vidimo. Umetnina obstaja samo kot ilustracija teoretičnega teksta … Takrat so teoretiki, kritiki 
in tudi galeristi prevzeli glavno vlogo pri vrednotenju umetnin in ustvarjalcev. Gospodje so 
si izbrali nekaj umetnikov in iz njih ustvarili svoje paradne konje. S svojim pisanjem so jih 
dvignili in iz njih naredili skoraj bogove. Seveda ne trdim, da so bili ti umetniki slabi, sploh pa 
kakovost ni bila najpomembnejša. Pomembno je bilo, da so cene del izbranih avtorjev lahko 
rasle v nebo. Seveda, bog ne daj, da bi se kdo od teh umetnikov zameril svojim stvarnikom. 
Njihova vrednost in oni sami bi se spet pogreznili skoraj pod nulo. 
Pravite, da je denar postal najpomembnejši igralec na umetniško-kulturni sceni.  
Moja izkušnja v ZDA v osemdesetih letih je bila kratka, a dovolj dolga, da sem lahko v živo 
spremljal podobne stvari. Videl sem recimo, kako je galerija Vorpal dvignila ceno grafikam 
nagrajenca Ljubljanskega grafičnega bienala 1961. Njega takrat ni bilo treba odkrivati, ker 
je že bil uveljavljeno ime. Zato so ga preprosto vzeli v »službo« in mu dali visoko plačo. Vse 
grafike, ki jih je tedaj ustvaril, je moral oddati galeriji, ki pa ni nič prodajala. Počakali so par 
let in njegovih akvatint skoraj ni bilo mogoče dobiti. Leta 1983 se je njegova češnjica malo 
večjega formata kot znamka prodajala za 10.000 dolarjev. Situacija je še vedno skoraj ne-
spremenjena. Podobna je tudi pri nas, le da je v Sloveniji mogoče, da si nekdo z družbenim 
denarjem pridobi moč, razglasi eno zvrst umetnosti za zveličavno in zradira vse ostalo. V 
New Yorku je vseeno malo bolje. Umetnost, kakršno pri nas najbolj promovirajo, je bila 
Kostja Gatnik se je rodil 11. septembra 1945 v Ljubljani. Med letoma 1964 in 1969 je študiral na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani pri prof. Mariju Preglju in prof. Maksimu Sedeju. Po diplomi je nadaljeval študij na slikarski 
specialki pri prof. Sedeju in prof. Zoranu Didku. Poznamo ga kot avtorja knjižnih oprem (M. Dekleva: Haiku, 1972; 
M. Malenšek: Lučka na daljnem severu, 1975; S. Pregl: Smejalnik in cvililna zavora, 1984; Bohinjske pravljice, 1999; A. 
Paasilinna: Očarljivi skupinski samomor, 2003), stripov (Peter Klepec, 1970 in Magna purga, 1977), plakatov (Stopoteka, 
1969; Korni grupa, 1971; Atomsko sklonište – Mentalna higiena, 1982; Zelena dolina, 1988; Triglav – Katastrofe, 1999; 
Punk25, 2002), filmskih (8 slik za sceno v filmu Zvesta žena, 1968) in gledaliških scen (Mala drama – Raglja, 1977), 
kostumov in lutk (O ptički, ki je ukradla zlato jabolko, 1982), celostnih podob (Ljubljanski kinematografi – znak, papirji, 
oglas in animirana filmska špica, 1986), znakov (znak Radiotelevizije Ljubljana, 1980; častni znak svobode Republike 
Slovenije, 1991; znak Zavarovalnice Triglav, 2002), ovitkov nosilcev zvoka (T. Domicelj: Srečanji, EP , 1969; Pankrti: 
Pesmi sprave, LP , 1985), fotografij, risb, akvarelov in slik. 
Svoj bogati ustvarjalni opus je predstavil na dvajsetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v 
tujini. Nagrajen je bil za delo na področjih slikarstva, stripa, ilustracije in grafičnega oblikovanja: leta 1968 1. nagrada 
na Ex-temporu v Piranu, leta 1969 študentska Prešernova nagrada, leta 1975 nagrada kritike Zlata ptica v Ljubljani in 
1. nagrada Sedem sekretarjev SKOJ-a za slikarstvo v Zagrebu, leta 1976 posebno priznanje Salona mladih v Zagrebu, 
leta 1979 nagrada za grafično delo meseca avgusta za znak Fructal (soavtor J. Bavčer), leta 1982 nagrada za grafično 
delo meseca septembra za ovitek LP-ja Mentalna higiena, leta 1983 Levstikova nagrada za ilustracijo, nagrada za 
grafično delo meseca marca za serijo plakatov na temo dela (Iskra) in nagrada za grafično delo meseca julija, avgusta 
in septembra za plakat Novi rock ‘83 ter diploma Zlati MM za serijo plakatov na temo dela (Iskra), leta 1984 nagrada 
Andrije Maurovića za delo na področju stripa, leta 1985 nagrada za grafično delo meseca januarja za koledar Tiskarne 
Bricelj (fotografije Kostja Gatnik) in pohvala za grafično delo meseca aprila za naslovnico revije Kurirček (oblikovanje 
Kostja Gatnik, ilustracije Kamila Volčanšek), leta 1991 nagrada Zlati MM za Iskrin koledar Zodiac, leta 1996 nagrada 
Zlati boben za strip The Sedem Veličastnih, leta 1997 plaketa Hinka Smrekarja za najlepšo slovensko knjigo za otroke 
in mladino (Majnice Toneta Pavčka) in zlata diploma na 3. bienalu slovenske knjižne ilustracije, leta 2000 nagrada na 
Slovenskem oglaševalskem festivalu za najboljše ilustracije, leta 2008 plaketa Hinka Smrekarja za ilustracije teore-
tičnih besedil o humorju različnih piscev v reviji za kulturo EMZIN, leta 2008 nagrada Hinka Smrekarja na področju 
ilustracije. Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel leta 2010. 
Režiser Amir Muratović trenutno snema dokumentarni film o njegovem življenju in delu. 
KIUTOPI (1972) 
 14. oktobra 2015
9
RetR ovizoR
Če ne znaš narisati roke,  
jo daj v žep
Kostja Gatnik, ilustrator, stripar, ustvarjalec vizualnih komunikacij, fotograf, slikar … sedemdesetletnik
Foto Aleš Černivec
Ja, ob koncu predavanja nam je včasih rekel, naj do naslednjega ugotovimo, kaj se nam je 
zlagal. Tako nas je prisilil, da smo malce več razmišljali. Spomnim se, kako so takrat v šem-
petrski Iskri poskušali uvajati novo organizacijo dela. Delavci naj bi bili prisotni pri izdelavi 
elektromotorja od začetka do konca in zato ob pogledu na dokončan izdelek bolj zavzeti za 
delo. Izkazalo se je, da delavci raje avtomatično »šraufajo«, kot da bi zraven o delu še raz-
mišljali. Tega pač ni bilo v opisu njihovih delovnih nalog. Tudi mi na akademiji smo včasih 
radi zabušavali in bili zadovoljni s površno podobnostjo našega izdelka modelu, Pregelj pa 
nas je silil, da smo razmišljali o tem, zakaj je nekaj prav, drugo pa ne. Na žalost tudi v tistih 
časih ljudi, kot je bil Pregelj, ni bilo veliko. Jaz sem bil sicer od nekdaj bolj »firbčne sorte«, a 
on mi je pomagal, da sem postal še bolj radoveden.
Med študijem na ALU sem kmalu ugotovil, da moram čim prej priti do delovnega prostora, 
če nočem po diplomi ostati na cesti. Preizkusil sem vse instance, od najnižjih do najvišjih. 
Takrat sem spoznal odnos naših oblastnikov do kulture. Na SAZU mi je neki arhitekt najprej 
popljuval profesorja Preglja, češ da je navaden dekorater. Ker sem mu oporekal, se je razvila 
debata, ki se je končala z njegovo izjavo: »Mene prav nič ne zanima, kakšne frise poka čevljar, 
medtem ko mi dela čevlje. Glavno je, da me ne tiščijo.« Nekdo z ministrstva za kulturo mi 
je povedal, da je Ivan Meštrović svoja najboljša dela ustvaril v kopalni kadi. Seveda sem mu 
takoj odgovoril, da naj kar on kuha kavico doma v kopalnici, meni pa prepusti svoje sobane 
na ministrstvu. Malo pozneje, kmalu po moji razstavi v Mali galeriji, je šef Zavoda za Staro 
Ljubljano (zdaj Imago Slovenije, op. p.) okoli razlagal, da Gatnik ne bo nikoli dobil ateljeja, 
ker noče podariti nobene slike. Mimogrede, omenjeno razstavo sem v celoti naslikal na 
kredenci malega podnajemniškega stanovanja. 
Sicer pozitivna kritika razstave me je prepričala, da mi ni treba slediti tem pisarijam. Tedaj 
pomemben slovenski likovni kritik je večje neumnosti zapisal v odstavkih, kjer me je hvalil, 
kot tam, kjer me je kritiziral. Moje razmišljanje o likovni kritiki je nekaj let pozneje potrdila in 
še razširila ter radikalizirala knjiga The Painted Word avtorja Toma Wolfa. Gospod je namreč 
aprila 1974 v New York Timesu na straneh, namenjenih kulturi, odkril izjavo, da »če sliki 
manjka prepričljiva teorija, ji manjka nekaj bistvenega«, skratka, brez teorije slike sploh ne 
vidimo. Umetnina obstaja samo kot ilustracija teoretičnega teksta … Takrat so teoretiki, kritiki 
in tudi galeristi prevzeli glavno vlogo pri vrednotenju umetnin in ustvarjalcev. Gospodje so 
si izbrali nekaj umetnikov in iz njih ustvarili svoje paradne konje. S svojim pisanjem so jih 
dvignili in iz njih naredili skoraj bogove. Seveda ne trdim, da so bili ti umetniki slabi, sploh pa 
kakovost ni bila najpomembnejša. Pomembno je bilo, da so cene del izbranih avtorjev lahko 
rasle v nebo. Seveda, bog ne daj, da bi se kdo od teh umetnikov zameril svojim stvarnikom. 
Njihova vrednost in oni sami bi se spet pogreznili skoraj pod nulo. 
Pravite, da je denar postal najpomembnejši igralec na umetniško-kulturni sceni.  
Moja izkušnja v ZDA v osemdesetih letih je bila kratka, a dovolj dolga, da sem lahko v živo 
spremljal podobne stvari. Videl sem recimo, kako je galerija Vorpal dvignila ceno grafikam 
nagrajenca Ljubljanskega grafičnega bienala 1961. Njega takrat ni bilo treba odkrivati, ker 
je že bil uveljavljeno ime. Zato so ga preprosto vzeli v »službo« in mu dali visoko plačo. Vse 
grafike, ki jih je tedaj ustvaril, je moral oddati galeriji, ki pa ni nič prodajala. Počakali so par 
let in njegovih akvatint skoraj ni bilo mogoče dobiti. Leta 1983 se je njegova češnjica malo 
večjega formata kot znamka prodajala za 10.000 dolarjev. Situacija je še vedno skoraj ne-
spremenjena. Podobna je tudi pri nas, le da je v Sloveniji mogoče, da si nekdo z družbenim 
denarjem pridobi moč, razglasi eno zvrst umetnosti za zveličavno in zradira vse ostalo. V 
New Yorku je vseeno malo bolje. Umetnost, kakršno pri nas najbolj promovirajo, je bila 
pred nekaj leti zastopana v manj kot enem odstotku galerij. Drugje so razstavljali drugačne 
stvari, v glavnem normalne slike. Zgleda, da je to prav slovenski fenomen. Ko smo morali 
pri nas poslušati samo pank, si v San Franciscu v več kot sto klubih z živo glasbo lahko slišal 
pank v samo v treh ali petih. Hočem reči, da je bila v ZDA ponudba mnogo bolj pestra. Nova 
umetnost in nova glasba nista izpodrivali starih zvrsti.
Pred časom ste mi rekli, da niste nikdar ustvarjali ali živeli od državnega denarja.
Poznam ljudi, ki živijo od programskih sredstev. Večino leta porabijo za izmišljevanje pro-
gramov in nekateri so v tem že pravi mojstri. Prejeti denar upravičijo z razstavami, ki lahko 
vsebujejo 12 fotokopij teoretičnega teksta – temu se reče raziskava –, projekcijo družinskega 
počitniškega filma in po možnosti nekaj kosov ustreznih odpadkov, ki pa niso nabrani reci-
mo v Braziliji, ampak kar na najbližji tržnici. Ko sem jaz hotel narediti kaj posebnega, sem 
pač moral ugotoviti, koliko bo to stalo. Potem sem od denarja, ki sem ga zaslužil s prejšnjim 
projektom, oddvojil delež, ki sem ga potreboval za zagon novega. Leta 1983, ko sem že imel 
dogovorjeno razstavo v San Franciscu, sem ministrstvo za kulturo prosil za pomoč pri kritju 
potnih stroškov. To je bilo tudi vse, kar sem kadarkoli od ministrstva dobil. Pardon, pred ne-
srečo sem prosil za delovno štipendijo ob pripravi knjige … Za hobi, amatersko sem se ukvarjal 
s fotografijo, ampak vse fotoaparate in objektive, filme in pozneje računalniške programe in 
pomnilniške kartice sem plačeval iz svojega žepa in ne z »nafehtanim« denarjem. Zategovanje 
pasu mi ni bilo tuje in nikoli nisem prosil za kredite, ki mi jih kot samostojnemu kulturniku 
tako ali tako nihče ne bi odobril. Nikdar nisem bil zadolžen, vedno sem kupoval samo toliko, 
kolikor sem si lahko privoščil. To ni nobena nova pogruntavščina, ampak funkcionira.
Kaj iz sveta umetnosti in kulture v zadnjem obdobju najbolj priteguje vašo pozor-
nost? 
Večinoma me vse pušča mrtvo hladnega ali pa me celo jezi. Recimo tako imenovana 
urbana kultura. Pa kustosi in kuratorji, ki razstavljajo prazne galerije. Me je pa zabaval ku-
rator Beneškega bienala pred nekaj leti, ki je zelo nazorno pokazal, kaj si misli o umetnikih 
in umetnosti. Da si ne bi slučajno umazal rok v stikih z njimi, je določil četico pomočnikov, 
ki so namesto njega opravili umazan posel izbora. Potem se je pa v družbi neke gole razsta-
vljavke sprehajal po Giardinih. Zapomnil sem si tudi plakat, ki ga je leta 2006 v New Yorku 
razstavljal neki Patrick Mimran. Na njem je pisalo »Collectors want to be dealers, dealers 
hope to be stars, and curators dream to be artists«.
Na vaši spletni strani si lahko med drugim ogledamo tudi rentgenske posnetke vaše 
lobanje po hudi prometni nesreči, ki ste jo doživeli leta 2009. Kako, da ste se odločili za 
objavo teh posnetkov?
Moral sem nekako opravičiti svoje nedelo. Nemara pred samim seboj. Na žalost me bogovi 
ne marajo. Veste, koliko stvari bi bilo enostavnejših, če bi me takrat pobralo. Skrajno egoi-
stično gledano bi bila to zame idealna možnost, da elegantno pobegnem iz tega nesrečnega 
znanega vesolja. Ampak tako je. Fizično sem bil pred nesrečo v boljši kondiciji kot v srednji 
šoli in študentskih letih. Za seboj sem imel retrospektivno razstavo na elitni lokaciji, v Na-
rodni galeriji, izšla je moja knjiga, torej sem poskrbel, da je nekje vsaj približno zapisano, kaj 
sem v življenju naredil. Dva tedna pred srečanjem mojega kolesa s kombijem sem izvedel, 
da bom dobil Prešernovo nagrado – vse je bilo optimalno. Če bi me takrat ugasnili, bi si bil 
rekel, no, res sem imel lepo življenje. Seveda sem kdaj počel tudi neumnosti, a vse v mejah 
normale. Od nesreče dalje mi večina pravi, naj bom vesel, da sem preživel. Saj nekako sem, 
ker nisem postal rastlina na vozičku. Ampak potem mi vsaj ne bi bilo treba poslušati poročil, 
brati slovenskih časopisov, poslušati naših in tujih blazno pametnih politikov in gospodar-
stvenikov – oboji so si nakradli oblast in denar, in še vedno nekaznovano kradejo.
Kostja Gatnik se je rodil 11. septembra 1945 v Ljubljani. Med letoma 1964 in 1969 je študiral na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani pri prof. Mariju Preglju in prof. Maksimu Sedeju. Po diplomi je nadaljeval študij na slikarski 
specialki pri prof. Sedeju in prof. Zoranu Didku. Poznamo ga kot avtorja knjižnih oprem (M. Dekleva: Haiku, 1972; 
M. Malenšek: Lučka na daljnem severu, 1975; S. Pregl: Smejalnik in cvililna zavora, 1984; Bohinjske pravljice, 1999; A. 
Paasilinna: Očarljivi skupinski samomor, 2003), stripov (Peter Klepec, 1970 in Magna purga, 1977), plakatov (Stopoteka, 
1969; Korni grupa, 1971; Atomsko sklonište – Mentalna higiena, 1982; Zelena dolina, 1988; Triglav – Katastrofe, 1999; 
Punk25, 2002), filmskih (8 slik za sceno v filmu Zvesta žena, 1968) in gledaliških scen (Mala drama – Raglja, 1977), 
kostumov in lutk (O ptički, ki je ukradla zlato jabolko, 1982), celostnih podob (Ljubljanski kinematografi – znak, papirji, 
oglas in animirana filmska špica, 1986), znakov (znak Radiotelevizije Ljubljana, 1980; častni znak svobode Republike 
Slovenije, 1991; znak Zavarovalnice Triglav, 2002), ovitkov nosilcev zvoka (T. Domicelj: Srečanji, EP , 1969; Pankrti: 
Pesmi sprave, LP , 1985), fotografij, risb, akvarelov in slik. 
Svoj bogati ustvarjalni opus je predstavil na dvajsetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v 
tujini. Nagrajen je bil za delo na področjih slikarstva, stripa, ilustracije in grafičnega oblikovanja: leta 1968 1. nagrada 
na Ex-temporu v Piranu, leta 1969 študentska Prešernova nagrada, leta 1975 nagrada kritike Zlata ptica v Ljubljani in 
1. nagrada Sedem sekretarjev SKOJ-a za slikarstvo v Zagrebu, leta 1976 posebno priznanje Salona mladih v Zagrebu, 
leta 1979 nagrada za grafično delo meseca avgusta za znak Fructal (soavtor J. Bavčer), leta 1982 nagrada za grafično 
delo meseca septembra za ovitek LP-ja Mentalna higiena, leta 1983 Levstikova nagrada za ilustracijo, nagrada za 
grafično delo meseca marca za serijo plakatov na temo dela (Iskra) in nagrada za grafično delo meseca julija, avgusta 
in septembra za plakat Novi rock ‘83 ter diploma Zlati MM za serijo plakatov na temo dela (Iskra), leta 1984 nagrada 
Andrije Maurovića za delo na področju stripa, leta 1985 nagrada za grafično delo meseca januarja za koledar Tiskarne 
Bricelj (fotografije Kostja Gatnik) in pohvala za grafično delo meseca aprila za naslovnico revije Kurirček (oblikovanje 
Kostja Gatnik, ilustracije Kamila Volčanšek), leta 1991 nagrada Zlati MM za Iskrin koledar Zodiac, leta 1996 nagrada 
Zlati boben za strip The Sedem Veličastnih, leta 1997 plaketa Hinka Smrekarja za najlepšo slovensko knjigo za otroke 
in mladino (Majnice Toneta Pavčka) in zlata diploma na 3. bienalu slovenske knjižne ilustracije, leta 2000 nagrada na 
Slovenskem oglaševalskem festivalu za najboljše ilustracije, leta 2008 plaketa Hinka Smrekarja za ilustracije teore-
tičnih besedil o humorju različnih piscev v reviji za kulturo EMZIN, leta 2008 nagrada Hinka Smrekarja na področju 
ilustracije. Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel leta 2010. 
Režiser Amir Muratović trenutno snema dokumentarni film o njegovem življenju in delu. 
Magna Purga (1997)
KIUTOPI (1972) ☛
10
RetR ovizoR
 14. oktobra 2015
Bil sem še »revolucionar« in hipi, ko sem verjel, da je na 
tem svetu preveč ljudi, in sem narisal osnutek za plakat s 
sloganom MAKE LOVE NOT CHILDREN. Original sem izgu-
bil, zato sem pred nekaj leti naredil novega. Ljudi je preveč, 
to je dejstvo, in nihče me ne more prepričati v nasprotno. 
Ko nekdo reče, ja kdo bo pa skrbel za nas, ko bomo stari, 
se lahko samo smejim. Tako razmišljanje me spominja na 
sheme denarnih piramid. Prav tako neumne so teorije o 
potrebi nove delovne sile, povečevanju proizvodnje in po-
trošnje, potrebi po napredku ... Ta planet potrebuje temeljito 
razmišljanje zunaj kvadrata, kajti samo tako se bo izvlekel 
iz te smrdljive brozge, v kateri se je znašel.
Še nekaj, kar me dandanes zelo moti, je pomanjkanje 
vere, čeprav lažne, v boljšo prihodnost. Včasih sem si rekel: 
»Če bo slabše, bom šel pa v Ameriko.« Zdaj nimamo več 
kam iti, ker je povsod slabo in še slabše. Amerika je prišla 
kar sama k nam z vsemi slabimi stvarmi, kar jih premore, 
in teh ni malo.
Jezi me tudi odnos do slovenskega jezika, na katerega se 
– tako kot na kulturo na sploh – spomnijo samo 8. februarja. 
Takrat od povsod slišimo, kako je naš narod preživel zgolj 
zaradi jezika in kulture, hkrati pa 99 odstotkov Slovencev 
ne pozna razlike med moram in morem.     
Stripi, plakati, ovitki za plošče, ilustracije, slike … Ustvar-
jate za širok razpon odjemalcev umetnosti, za različne sta-
rostne skupine … Kakšna umetnost je tista, ki »ostane«? 
Na to vprašanje res ne poznam odgovora. Sicer pa se 
nikdar nisem imel za velikega umetnika, delal sem pač tisto, 
kar me je veselilo in kar sem najbolje znal.
Pri ustvarjanju stripov nista dovolj samo nadarjenost 
in roka, ki dobro riše, treba je imeti domišljijo in smisel za 
dialoge, tudi notranjega … 
Vse to drži. Dobra ideja je seveda na prvem mestu. S 
tekstom je pa tako: pri stripu nimaš ravno veliko prostora 
za besede, zato se moraš potruditi, da s čim manj besedami 
poveš čim več, zraven pa obdržiš razumljivost, humor, raz-
ličnost karakterjev itn. Ni najbolj enostavna naloga.
Kateri strip ste nazadnje prebrali?
Pri brskanju po spletu sem čisto naključno odkril, da je 
že pred tremi leti umrl moj znanec Spain Rodriguez. Takoj 
sem si šel obnovit spomin na njegove stripe in prebral 
Trashmana, Lilya Litvyak – The White Rose of Stalingrad, 
Evening at the Country Club in še nekaj drugih. Moram pa 
povedati, da so to prvi in edini stripi, ki sem jih po mnogih 
letih prebral.
Vaša prva otroška knjiga je bila Kaj sem videl pisatelja Bo-
risa Žitkova. Likovni ustvarjalci radi rečejo, da vse stvari pred 
realizacijo tako ali drugače vidijo. Je tako tudi pri vas?
Ko sem se odločal za naslov monografije, sem ugotovil, da 
naj bi bilo v knjigi prikazano skoraj vse, kar sem videl pred, 
med in ob koncu ustvarjalnega procesa. Torej je naslov Kaj 
sem videl čisto na mestu. To, da je to tudi naslov prve knjige, 
ki sem jo bral v otroških letih, je pa samo bonus.
Kako pa je s tem v prenesenem pomenu besede, kako 
si človek oblikuje pogled na svet? Je imel pri vas kdo prav 
posebno vlogo?  
Bistveno vlogo je imel najprej oče, Tigrovec, komunist, 
najbolj nepodkupljiv in pošten človek, kar sem jih poznal. 
Potem mama, ki je pustila dobro službo zato, da se je lahko 
ukvarjala z mano v času moje bolezni – razširjeno srce –, pa 
tudi ime mi je ona izbrala. Stara mama me je predvsem razva-
jala. Pa Aljoša z vzdevkom Zakajček, glavni junak knjige Kaj 
sem videl. Po njem sem verjetno podedoval nekaj firbčnosti, 
ki sem jo že omenjal. V življenju sem spoznal še ogromno 
dobrih ljudi, na žalost pa še več slabih. Pogled na svet se mi 
ni skoraj nič spremenil. Pravzaprav se mi je najbolj spremenil 
20. 11. 2009, ko sem ostal brez enega očesa. Danes je malo 
bolj pesimističen in malo bolj moten.
Je pri zdajšnjem skomercializiranem vizualnem sporoča-
nju še prostor za kakovostna grafično-oblikovalska naročila, 
za razgledane naročnike? Koliko se je ta prostor zožil? 
Skomercializiranost ni problem samo pri vizualnem spo-
ročanju. Na kratko povedano: Mojega sveta ni več, novi me 
ne mara, jaz ga pa sovražim.
Kdo so danes vaši naročniki? Kdo je za vas dober na-
ročnik? 
Kateri naročniki?
Česa ni mogoče narisati?
To je različno od človeka do človeka. Pravzaprav na neki 
način lahko naslikaš ali narišeš vse, le pravi način moraš 
izbrati. Profesor Pregelj nam je dal hudomušen nasvet: »Če 
ne znaš narisati roke, jo daj v žep.«
Na pregledni razstavi v Bežigrajski galeriji pred letom 
dni ste predstavil akvarele in slike iz obdobja med 1968 in 
2014 – Lebdenja. Kdaj se umetnik ozre v nebo po misel, 
idejo, razlago, da jo prenese na platno?
Ko sem začel slikati, je bilo to zelo enostavno. Jaz in moji 
somišljeniki smo hodili po svetu, duhali cvetje, glavo smo 
pa tako ali tako imeli v oblakih in se ni bilo treba ozirati v 
nebo. ¾
Panther - (BR) (1990)
»Beemer« (iz serije USA 83/86)
Pekarna Mišmaš (2008)
 14. oktobra 2015
11
EsEj
Pismo iz Grčije  
Grčija je danes seveda še vse kaj drugega kot v časih pred »krizo«, je simbol, metafora in tudi 
drama, ki se odvija na več ravneh.
Vladimir P. Štefanec
V 
Grčiji nisem bil že tri leta, zadnji dve poletji me 
je pač neslo drugam, poleg tega … Pred časom 
sem gledal televizijske posnetke z Lezbosa, 
na njih takoj prepoznal plažo, na kateri sem 
nekoč poležaval. Kader se je nadaljeval z vo-
dno gladino, ki je migotala pred obalo, in nato 
truplom begunca, ki se je počasi zibalo na njej … Tista obala 
je blizu starodavnega kraja Molyvos, tam okoli sem se nekoč 
sprehajal mimo ostankov rimskega akvedukta, si ogledoval 
slikovite, ob pobočje prižete hiše z lesenimi verandami, z 
višine zroče čez morje. Od tam sem tudi prinesel bronasti 
ladijski vijak, ki je nekdaj poganjal čoln enega tamkajšnjih 
ribičev in me vedno znova spomni na omejenost birokratov. 
Kupil sem ga od tipčka, ki jih je imel cel kup, saj jih je pobral 
pri ribičih, ko so jih bili ti prisiljeni zamenjati za 
»evropsko standardizirane«, uvožene seveda. 
Tisti bronasti so bili vsak drugačen, izdelan po 
meri in potrebah čolna, ki naj bi ga gnal, novi, 
evropski, so bili vsi enaki in slabši, a morali so 
jih kupiti … Trpkost, s katero mi je prodajalec to 
pripovedoval, pa gotovo ni bila nič v primerjavi 
s tisto, ki se je v one kraje naselila v zadnjem 
času, po priplutju beguncev. In tudi zato, ker mi 
preprosto ni do tega, da bi na dopustu med pla-
vanjem pogledoval, ali se iz vode kje sloči hrbet 
kakšnega utopljenega nesrečnika, v Grčijo nekaj 
časa nisem šel, do letos.
rdeča roža
Tokrat sem se odločil za od begunskega vala 
oddaljeni otok Lefkas, kjer narava in toplo Jon-
sko morje obiskovalca še posebej razvajata, za 
plažno branje, ki je v Grčiji pri meni praviloma 
zgodovinsko podloženo, pa mi je intuicija tokrat 
odbrala Orwellovo spominsko delo o državljan-
ski vojni v Španiji Poklon Kataloniji (Modrijan, 
2009). Pravzaprav je bila odločitev za to knjigo 
v precejšnji meri racionalna, mogoče celo alibi 
za to, da grem počitnikarit v trpečo deželo. Če že 
grem v Grčijo, nesem ob kopalkah in sandalih s 
seboj tudi borbenega duha, sem si tvezil. Precej 
malomeščansko, priznam.
Ko sem bil nazadnje v Grčiji, sem bil na Kreti, 
blizu mesta Chania, sedeža enega od tamkajšnjih 
okrožij. »Kriza« je že stiskala, kot odgovor so se 
po mestu pojavili grafiti in plakati protesta proti 
ukrepom trojke, diktatu Evrope, po njihovi sledi 
sem prišel do anarhističnega skvota v veliki stari 
vili, razpadajoči na platoju s čudovitim razgledom 
na mesto in morje. Zadevi se je reklo Rdeča roža, 
vrtnica, v njej so pripravljali različne prireditve, 
v sencah z najlepšim razgledom so ob pločevin-
kah piva posedali mladeniči, ki so me sprejeli s 
pogledi, v katerih je nezaupljivost prevladala nad 
radovednostjo. Vse skupaj je precej spominjalo 
na našo Metelkovo, le da je bilo manjše in slabše 
organizirano. Med tamkajšnjimi prizori se me 
je še posebej prijel naslednji: na veliko, povsem 
prazno teraso vile je v mehko toploto poznopo-
poldanskega sonca stopila mlada vitka ženska 
v kratki, preprosto krojeni, krvavordeči obleki 
in začela v brisačo drugega za drugim zajemati 
pramene svojih dolgih, ravnokar opranih, vranje 
črnih las. Zbrano jih je otirala in medtem pogledovala dol, 
s pogledom utrujene grofice, ki se razgleduje po svojem 
dvorišču, borke, ki se je uredila med spopadoma, zdela se 
je domala kot personifikacija svobode. Mladeniči so jo spo-
štljivo opazovali in jaz sem pomislil: »Ona je Rdeča roža«, 
hip za tem pa me je spreletelo, da bi nemara lahko povsem 
tak prizor uzrl kje v Španiji, leta 1936, 1937 …
»Barcelonski dogodki«
Tam je bil takrat Orwell in svoja doživetja, vtise, spoznanja 
je popisal v omenjeni knjigi. Šel se je borit proti fašizmu, 
doživel pa nesmiselnost vojne, brezumnost sektaških spo-
padov, a vendarle izkusil tudi resnično tovarištvo in »dihal 
zrak enakosti«, kot se je izrazil, opojni eter, ki ga ni nikoli 
pozabil in ki ga je ljudem dano vdihniti zelo redko. Zaradi 
tega mesecev, preživetih v blatu bojišča in hitro spreminjajoči 
se prestolnici Katalonije, ni obžaloval, četudi je bil občutek 
na koncu trpek, tudi zaradi zanesenjaških britanskih prosto-
voljcev, ki so končali v takrat že s strani ruskih odposlancev 
vodenih republikanskih ječah.
Orwell je v knjigi precejšnjo pozornost posvetil »barcelon-
skim dogodkom«, kot je poimenoval nekajdnevno konfliktno 
stanje in spopade med takrat vzpostavljajočo se »redno« 
republikansko vojsko ter anarhističnimi in drugimi levi-
čarskimi milicami. Prav te so v prvi fazi državljanske vojne 
zaustavile na videz nezaustavljivi prodor vojske pučističnega 
triumvirata, pozneje pa so te z revolucionarno miselnostjo 
prežete enote oboroženega ljudstva postale ovira na poti 
organiziranja enotne in kot klasične vojske organizirane 
republikanske armade, ki so jo že usmerjali ruski inštruktorji. 
V »barcelonskih dogodkih«, ki jim je fašistična stran seveda 
ploskala, je bilo ubitih približno 500 ljudi, končali pa so se 
z gnilim kompromisom, žrtvovanjem majhne levičarske 
stranke (POUM), v katere vrstah se je boril tudi Orwell.
Je pa ta med tem spopadom v republikanskem taboru 
opazil še eno pomenljivo podrobnost. Velike evropske sile 
(takrat so bile to predvsem Britanija, Francija, Nemčija in 
Italija) naj bi takrat izvajale blokado Španije, katere dekla-
rirani namen je bil preprečevanje dobave orožja vpletenim 
stranem. To je seveda šlo v prid pučistom, ki so tako in tako 
imeli za sabo večino redne vojske in orožja, ob tem pa sta bili 
Nemčija in Italija v spopade vpleteni ne le z dobavo orožja, 
ampak tudi s svojim vojaškim osebjem. Vadili so pač za 
prihajajoči svetovni spopad. Med »barcelonskimi dogodki« 
pa je kazalo, da bi od svoje nevtralnosti lahko odstopila tudi 
Britanija, katere ladje so takrat priplule pred obalo kata-
lonske prestolnice. Britansko vojaštvo naj bi bilo namreč 
pripravljeno priskočiti na pomoč republikanski vojski, a ne 
v boju proti fašistom, pač pa proti anarhistom in njihovim 
zaveznikom. Še enkrat se je pokazalo, da vodilnim zahodnim 
državam čisto solidno znese tolerirati fašizem (vojaške hunte 
v Španiji, na Portugalskem, v Grčiji, da o Nemčiji in Italiji 
niti ne govorimo), ko gre za tiste, ki si drznejo dvomiti o 
kapitalizmu in njegovih dobrobitih, pa je potrpljenja hitro 
konec. Britanske enote se takrat sicer niso izkrcale, prej je 
prišlo do premirja, saj so vrhovi republikanske vojske ugo-
tovili, da so anarhisti še premočni in so si končni obračun z 
njimi, postopno razorožitev in razformiranje njihovih enot, 
prihranili za pozneje.
»rdeči klin« razbija evropsko »ječo«
Primerjava med takratnim španskim in sodobnim »gr-
škim« dogajanjem se mi je porodila, ko sem v enem mirnih 
juter minulega septembra stopil do vaške trgovinice po 
kruh. Ob cesti ter na uličnih svetilkah sredi nje sem opazil 
plakate, ki so pred volitvami nagovarjali volivce, še posebej 
pa se mi je v oko zataknil plakat Antarsye (Upora), koalicije 
radikalnih levih političnih organizacij. So brezkompromisni 
»oxiji« (letošnji grški Ne! je sicer treba razumeti 
tudi v kontekstu tistega, ki so ga Grki izrekli ob 
italijanskem ultimatu na začetku druge svetovne 
vojne), antikapitalisti, revolucionarji, ekologi …, 
ki se med drugim zavzemajo za ponovno uvedbo 
drahme in izstop iz »ječe« – Evropske unije. Za 
enega glavnih medijev svoje propagande upora-
bljajo plakate, ki jih v Grčiji še vedno lepijo brez 
vsakih pravil, tako kot smo jih nekoč pri nas, na 
drevesa, hišice avtobusnih postajališč, poštne 
nabiralnike … Pri njihovih plakatih so zanimivi 
nekateri likovni elementi, ki jih uporabljajo pri 
svoji agitaciji in se večinoma navezujejo na skoraj 
stoletje stare vzore iz prelomnih časov ob koncu 
prve svetovne vojne, predvsem na rusko avantgar-
do. Najbolj učinkovit element tokratnih plakatov 
te koalicije se zdi tisti, ki parafrazira stvaritev 
ruskega avantgardista Lissitzkega, ustvarjeno v 
kontekstu ruske državljanske vojne po oktobrski 
revoluciji. S podporo zahodnih sil so se deli carske 
vojske takrat spopadli z enotami na strani revo-
lucije, Lissitzky pa je svoje prispeval z učinkovito 
kombinacijo geometrijskega likovnega nagovora 
in udarne parole »S klinom rdečim bij bele!«. 
To dopolnjuje kompozicija z ozkim, »klinastim« 
rdečim trikotnikom, ki prodira v okroglo belo 
polje, vloge so jasno razdeljene, učinek močan. 
Osnovno likovno kompozicijo in barve tega dela 
povzema tudi plakat Antarsye (zaradi slabega 
tiska so trikotniki na nekaterih izvodih sicer 
rožnati), na katerem pa »rdeči klin« prodira v 
beli krog, obdan s trnovo krono iz bodeče žice, 
na katero so nanizane zvezde z zastave EU. »Rdeči 
klin« torej razbija evropsko »ječo«, dodatno pa ta 
svobodnjaški likovni nagovor podkrepi ženski 
lik, uporabljen namesto črke Y v imenu omenje-
ne radikalne združbe. Gre za dekle, ki je ravno 
pretrgalo verigo, v katero so bile okovane njene 
roke, ki jih zdaj svobodno širi proti nebu.
Simbolika »verigarja« je pri nas dobro znana, 
saj imamo podoben lik na znamkah, ki na splošno 
veljajo za prve slovenske. Za mlado Državo SHS jih je 
leta 1918 zasnoval naš slikar Ivan V avpotič, za model 
pa je uporabil telovadca, sokola Staneta Derganca. 
Mnogi Slovenci so takrat čutili, da so pretrgali okove 
črno-žolte monarhije, nekateri Grki pa si danes 
želijo iz tega, kar doživljajo kot okove EU.
Upanje vseeno tli
Tako kot v Španiji so tudi v sodobni Grčiji vodilne zahodne 
države intervenirale proti »anarhistom«, »prevratnežem«, 
»kršilcem pravil«, vsaka po svojem preudarku, nekatere 
bolj odločno (spet Nemčija), druge zadržano, zgolj v okviru 
širše, »nevtralne« koalicije, udejanjene v »treh institucijah«. 
A pravzaprav se je v tokratnem spopadu proti »fantomu 
svobode«, ki se je porodil iz grške krize, ponovil scenarij 
»barcelonskih dogodkov«, vlogo republikanske armade 
pri »normalizaciji«, marginalizaciji »skrajne levice«, pa je 
v Grčiji prevzel kar njen donedavni voditelj Cipras. Sprejel 
je to, kar se mu je najbrž zdelo nujnost in kar bo po svojem 
prepričanju najbrž opravil bolj človečno kot kateri od poli-
tičnih konkurentov.
Tudi Grčija je nekaj časa bila, tako kot nekoč Španija, 
dežela, ki je vzbujala upanje, upanje, da se je mogoče upreti 
vsenavzočemu diktatu kapitala. Naslov ene od knjig o španski 
državljanski vojni je Upanje je umrlo v Španiji in zdaj bi lahko 
rekli, da se mu je enako zgodilo tudi v Grčiji. A upanje vseeno 
tli, razpihuje ga dejstvo, da se je sploh ukresalo, v času, ko v 
kaj takšnega ni verjel nihče več. ¾
Plakat Antarsyije povzema osnovno likovno kompozicijo in barve dela ruskega 
avantgardista Lissitzkega. Na njem »rdeči klin« prodira v beli krog, obdan s 
trnovo krono iz bodeče žice, na katero so nanizane zvezde z zastave EU. 
12
RepoR taža
 14. oktobra 2015
Bife DoBroDošlica
Ob poznopoletnem obisku sprejemnega centra za begunce Ter Dennen na severovzhodu Belgije, 
blizu meje z Nizozemsko, je na prvi pogled videti vse v redu. Ampak samo na prvi pogled.
GreGor Inkret
S
redi idiličnega zelenega podeželja, lično urejenih 
travnikov in pašnikov, ob robu gozda, ki obdaja 
nekoliko odmaknjeni begunski center, se sirska 
državljanska vojna, sektaški konflikt in vzpon 
skrajnežev v Iraku, stiske iz porušenega Afganista-
na, težke razmere v obubožani Somaliji itn. zdijo 
daleč stran. Tudi histerična medijska poročila o neskončnih 
»valovih« prebežnikov, ki naj bi se kot nekakšna vremenska 
nadloga zgrinjali na staro celino, in strahopetni, nehumani 
odziv voditeljev evropskih držav, ki si nesrečnike, ki so 
izgubili vse, kar so imeli, podajajo kot vroč kostanj in pred 
njimi gradijo visoke žičnate ograje, se v senci dreves in ob 
prijetni popoldanski sapici razblinijo v nič.
Zbirni center za begunce Ter Dennen deluje pod patro-
natom belgijskega Rdečega križa in trenutno gosti približno 
tristo ljudi – od samskih moških različnih starosti do družin 
z majhnimi otroki – iz Iraka, Sirije, Afganistana, Somalije, 
Eritreje, Kosova itn. Ustanova odprtega tipa, nekoč bolnišnica 
za otroke s pljučnimi boleznimi, v kateri danes prosilci za 
mednarodno zaščito čakajo na uradno odločitev belgijskih 
organov, nima posebej zaposlenih varnostnikov. Celo v 
jedilnici, kjer se v urah za obroke nabere veliko ljudi in je 
nemalokrat treba potrpeti v dolgi vrsti, medtem ko se člove-
ku motajo pod nogami najmlajši, vse poteka mirno in brez 
zapletov. Ljudje različnih narodnosti, starosti, veroizpovedi 
se držijo pravil in na prvi pogled zgledno sobivajo drug z 
drugim. Nobenih napetosti ni opaziti. »Poleti je lažje, ker 
so vsi veliko zunaj. Pridite nazaj pozimi, pa ne bo več videti 
tako idilično. Takrat bomo večino časa notri, ljudje se bodo 
naveličali drug drugega in se več prepirali,« opozori Els Bas, 
upravnica centra.
težavna integracija mladih 
Prebežniki oziroma migranti, kakorkoli jih že poimenuje-
mo, lahko danes v Evropi zaprosijo za mednarodno zaščito na 
podlagi Konvencije o statusu beguncev, podpisane v Ženevi 
leta 1951 (z dodatnim protokolom iz leta 1967), temeljnega 
mednarodnega dokumenta, ki je v duhu miru, vzpostavlje-
nem po drugi svetovni vojni, prvi definiral status begunca. 
Kljub skupnemu evropskemu pravnemu okviru se nacionalne 
zakonodaje, ki urejajo področje migracij, med seboj razliku-
jejo. Tako je na primer belgijska azilna politika, ki naj bi pri 
razreševanju prošenj uporabljala nekoliko širšo definicijo 
begunca in manj strogo interpretirala zavrnitvena merila, 
bolj humana oziroma manj restriktivna od slovenske, ki je 
do prosilcev za azil odkrito sumničava in neprijazna.
Leta 2014 je bilo v Belgiji vloženih skupno 17.213 pro-
šenj za zaščito, od tega pa je bila dobra četrtina prosilcev iz 
Afganistana, Sirije in Iraka. Na 37,6 odstotka oziroma točno 
6.146 vlog so belgijske oblasti odgovorile pozitivno. Els Bas 
pravi, da gre za visok odstotek. Za primerjavo: leta 2013 je 
bilo vloženih prošenj nekaj manj kot 16.000, ugodno razre-
šenih pa na koncu 22 odstotkov vloženih zahtevkov. Vendar 
uradna politika odkrito govori o vpeljavi novih, strožjih 
pogojev za dodelitev azila, še posebej, če bo ugotovljeno, 
da prosilec ogroža nacionalno varnost in javni red in mir. 
Tovrstni diskurz ni presenečenje. Sodobna multikulturna 
Belgija, tradicionalno razdeljena na premožnejši flamski in 
manj razviti valonski del, ima težave z ustrezno družbeno 
integracijo mladih iz revnejših priseljenskih predmestij 
Antwerpna, Bruslja, Genta. Kar nekaj belgijske mladine naj 
bi se tudi zato pridružilo skrajnežem v Siriji in Iraku.
Zaostrene razmere čutijo tudi v Ter Dennenu; v državi je 
čedalje več beguncev s kriznih žarišč, kapacitete sicer zgledno 
opremljenega in dobro vzdrževanega centra se hitro polnijo, 
nekaj več kot dvajset zaposlenih pa je preobremenjenih.
Zemljevid stisk in usod
V centru prosilci nemalokrat preživljajo noči na hodniku. 
Tam je internetna povezava boljša kot v sobah. Mladi moški 
in ženske, najstniki, ki so ob odsotnosti staršev morali hitro 
odrasti, se kakor duhovi naslanjajo na visoke bele stene, 
posedajo po klopeh in visijo na stopnicah. Obraze imajo 
prilepljene na svoje pametne telefone. Ti zanje že dolgo 
niso več luksuz, temveč nujen pripomoček, njihov edini 
stik s svetom na nevarni poti v boljše življenje. O čem se 
pogovarjajo, ko preživljajo cele noči na Facebooku, Skypu, 
WhatsAppu?
»Kje si punčka moja? Je bila pot v redu?«
Mami ni treba skrbeti, potovanje je šlo kot po maslu. Tiho-
tapci so vse izvrstno organizirali, dokumenti so bili profesio-
nalno ponarejeni, mejni prihodi so bili čista formalnost. Ko so 
zapustili prvo ogroženo območje, so lahko zlezli iz tovornjakov 
in tam jih je čakal avtobus s klimatsko napravo. Redno, pri-
bližno vsake tri ure, so se ustavili pri restavraciji ob avtocesti, 
da so si pretegnili noge in popili kakšno kavo. Zvečer so legli k 
počitku v hotelu, ki je imel tri ali štiri zvezdice. Na razpolago 
so imeli bar, bazen, savno in za zajtrk so dobili pravkar sti-
snjeni pomarančni sok in francoske rogljičke. Po petih dneh 
so prispeli do obale in ladja jih je v nekaj urah pripeljala v 
obljubljeno deželo. Na ladji ji je bilo sicer malo slabo, sicer pa 
ni doživela na poti nobene omembe vredne težave.
Odlomek je iz romana Hotel Problematik (2003) reno-
miranega flamskega avtorja, pesnika in publicista mlajše 
generacije Dimitrija Verhulsta (1972), ki je pred leti v prevodu 
Tanje Mlaker izšel pri založbi Goga. Verhulst je znan po 
svojem sočnem, neposrednem jeziku, samosvojem pisa-
teljskem izrazu in črnem, politično nekorektnem humorju 
v kombinaciji z obilico cinizma in ironije. Decembra 2001 
se je za potrebe pisanja novinarske zgodbe o beguncih od-
pravil v sprejemni center v Arendonku na severu Belgije, 
kjer je preživel nekaj dni. Zaradi obilice materiala se je na 
koncu odločil za romaneskno formo in spretno prepletel 
več begunskih epizod, ki ostajajo aktualne še danes. Gre 
za pogosto bizarne zgodbe iz življenja v azilnem domu, od 
tega jih je, kot zapiše avtor, polovica izmišljenih, a nobena 
ne vsebuje laži. Glavni junak in prvoosebni pripovedovalec 
je mlad fotograf Bipul Masli iz fiktivne dežele Netopija. Ne-
koč je v domovini fotografiral žrtve vojne, da bi posnetke 
prodal za dober denar, na koncu pa se sam znajde na drugi 
strani objektiva. Tu je še njegov najboljši prijatelj, naivni 
Maqsood iz Kašmirja, sostanovalec Igor Stravinski, nekoč 
ukrajinski poklicni boksar, ki želi v tujsko legijo, Bipulovo 
dekle, mladoletna Lidija, ki se je v Evropo podala sama in 
se želi prebiti naprej v Anglijo … Verhulstovi liki so tragiko-
mične, a krute figure, do katerih pa avtor ni pokroviteljski 
ali pomilovalen, temveč jih ima za osebe iz mesa in krvi z 
vsemi njihovimi napakami vred.  
Prenehal sem pozdravljati novince, se jim prijazno pred-
stavljati. Prenehal sem spraševati ljudi, od kod prihajajo, pred 
čim so pobegnili, koliko umorov se jim je zgodilo, preden so 
se odločili za pobeg. Konec koncev vsakdo skuša prekašati 
Ali tudi v tvoji držAvi 
bum bum?« Ne, sevedA Ne, 
pokroviteljsko odvrNem, 
veNdAr mi Njegovo 
vprAšANje Ne dA miru. bi 
morAl biti poNižNejši? je 
NA NAšem koNcu svetA mir 
res tAko sAmoumeveN?
bedo drugega. Če A reče, da so mu vojaki v domovini zlomili 
obe nogi, potem reče B, da je v njegovi deželi še huje, da so 
mu vojaki zlomili tri noge, in potem ti vsako upanje splava po 
vodi, kajti le kako naj bi nekdo z dvema zlomljenima tacama 
dobil azil, če ga še tisti s tremi ne dobi.
Liki iz Hotela Problematik mi gredo po glavi, ko se spre-
hajam po centru. Tudi Ter Dennen predstavlja svet v malem, 
zemljevid različnih stisk in usod. Tu so ljudje, o katerih za-
dnje čase poslušamo na vsakem koraku. Begunci, ki so pred 
kratkim prispeli v Evropo v natrpanih čolnih in prepešačili 
dolge kilometre prek Grčije, Makedonije, Srbije, Madžarske. 
Iračani, ki jim je v turških begunskih taboriščih vendarle 
nekako uspelo napraskati denar za drago pot na staro celino. 
Sirci, ki so po dobrih štirih letih vojne v domovini zbežali 
zaradi nevarnosti prisilne mobilizacije v režimske vrste 
Bašarja al Asada, ki mu primanjkuje vojakov. Pa Albanci, ki 
ne bežijo pred vojno, temveč se umikajo pred revščino in 
pomanjkanjem možnosti doma.
otroci so zmagovalci
V centru so odrasli do naključnih obiskovalcev vljudni, a 
nezaupljivi. Človeka gledajo izpod čela in šepetajo med sabo. 
Je tegale poslala belgijska država, da osebno preveri, kaj se 
tukaj dogaja? Je tale morda iz posebnega komisariata, ki 
odloča o prošnjah azilantov? Bi lahko zastavil dobro besedo 
za nas? Prišlekom pripisujejo skrivne moči.
Otrokom pa je vseeno. Zdi se, da so oni zmagovalci, polni 
življenja in energije. Odrasli se prekladajo z enega konca na 
drugega in počasi ubijajo čas, otroci pa se igrajo, smejijo, pre-
pirajo, divjajo naokoli, sprašujejo in tudi poslušajo. Ko dobijo 
papir in barvice, vsi rišejo sonce, morje, oblake, ne pa bomb, 
porušenih hiš ali trupel, čeprav so verjetno videli marsikaj. 
Hitro se oblikujejo manjše skupine z jasno hierarhijo. Glavni 
so starejši in večji otroci, ki odločajo, kdo se bo s kom igral. 
Najmlajši nimajo veliko besede. Njim vstop na nogometno 
igrišče ni dovoljen. Ko se starejši zapodijo za žogo, nihče 
noče igrati v obrambi, vsi se postavijo v napad in ne tečejo 
nazaj. Vsi bi radi dali gol več, namesto preprečili zadetek. 
Dvanajstletni Endrit iz Albanije in brata iz Kabula, enajstletni 
Ali in sedemletni Zabiullah, predstavljajo ubijalsko, hitro in 
spretno nogometno napadalno trojko, ki dobesedno melje 
nasprotne ekipe. Kot da to ne bi bilo dovolj, se po doseženem 
golu vedno repenčijo kot petelini in se odkrito posmehujejo 
poražencem, da njihovega krohotanja ob nenatančnih po-
dajah nasprotnika sploh ne omenjamo. Ni vselej prijetno. 
Nekaj pobalinov se pred sramežljivima bratom in sestro 
Odrasli se prekladajO z enega 
kOnca na drugega in pOčasi 
ubijajO čas, OtrOci pa se igrajO, 
smejijO, prepirajO, divjajO 
naOkOli, sprašujejO in tudi 
pOslušajO. kO dObijO papir 
in barvice, vsi rišejO sOnce, 
mOrje, Oblake, ne pa bOmb, 
pOrušenih hiš ali trupel, čeprav 
sO verjetnO videli marsikaj.
 14. oktobra 2015
13
RepoR taža
Bife DoBroDošlica
Ob poznopoletnem obisku sprejemnega centra za begunce Ter Dennen na severovzhodu Belgije, 
blizu meje z Nizozemsko, je na prvi pogled videti vse v redu. Ampak samo na prvi pogled.
pogovarjajo, ko preživljajo cele noči na Facebooku, Skypu, 
WhatsAppu?
»Kje si punčka moja? Je bila pot v redu?«
Mami ni treba skrbeti, potovanje je šlo kot po maslu. Tiho-
tapci so vse izvrstno organizirali, dokumenti so bili profesio-
nalno ponarejeni, mejni prihodi so bili čista formalnost. Ko so 
zapustili prvo ogroženo območje, so lahko zlezli iz tovornjakov 
in tam jih je čakal avtobus s klimatsko napravo. Redno, pri-
bližno vsake tri ure, so se ustavili pri restavraciji ob avtocesti, 
da so si pretegnili noge in popili kakšno kavo. Zvečer so legli k 
počitku v hotelu, ki je imel tri ali štiri zvezdice. Na razpolago 
so imeli bar, bazen, savno in za zajtrk so dobili pravkar sti-
snjeni pomarančni sok in francoske rogljičke. Po petih dneh 
so prispeli do obale in ladja jih je v nekaj urah pripeljala v 
obljubljeno deželo. Na ladji ji je bilo sicer malo slabo, sicer pa 
ni doživela na poti nobene omembe vredne težave.
Odlomek je iz romana Hotel Problematik (2003) reno-
miranega flamskega avtorja, pesnika in publicista mlajše 
generacije Dimitrija Verhulsta (1972), ki je pred leti v prevodu 
Tanje Mlaker izšel pri založbi Goga. Verhulst je znan po 
svojem sočnem, neposrednem jeziku, samosvojem pisa-
teljskem izrazu in črnem, politično nekorektnem humorju 
v kombinaciji z obilico cinizma in ironije. Decembra 2001 
se je za potrebe pisanja novinarske zgodbe o beguncih od-
pravil v sprejemni center v Arendonku na severu Belgije, 
kjer je preživel nekaj dni. Zaradi obilice materiala se je na 
koncu odločil za romaneskno formo in spretno prepletel 
več begunskih epizod, ki ostajajo aktualne še danes. Gre 
za pogosto bizarne zgodbe iz življenja v azilnem domu, od 
tega jih je, kot zapiše avtor, polovica izmišljenih, a nobena 
ne vsebuje laži. Glavni junak in prvoosebni pripovedovalec 
je mlad fotograf Bipul Masli iz fiktivne dežele Netopija. Ne-
koč je v domovini fotografiral žrtve vojne, da bi posnetke 
prodal za dober denar, na koncu pa se sam znajde na drugi 
strani objektiva. Tu je še njegov najboljši prijatelj, naivni 
Maqsood iz Kašmirja, sostanovalec Igor Stravinski, nekoč 
ukrajinski poklicni boksar, ki želi v tujsko legijo, Bipulovo 
dekle, mladoletna Lidija, ki se je v Evropo podala sama in 
se želi prebiti naprej v Anglijo … Verhulstovi liki so tragiko-
mične, a krute figure, do katerih pa avtor ni pokroviteljski 
ali pomilovalen, temveč jih ima za osebe iz mesa in krvi z 
vsemi njihovimi napakami vred.  
Prenehal sem pozdravljati novince, se jim prijazno pred-
stavljati. Prenehal sem spraševati ljudi, od kod prihajajo, pred 
čim so pobegnili, koliko umorov se jim je zgodilo, preden so 
se odločili za pobeg. Konec koncev vsakdo skuša prekašati 
bedo drugega. Če A reče, da so mu vojaki v domovini zlomili 
obe nogi, potem reče B, da je v njegovi deželi še huje, da so 
mu vojaki zlomili tri noge, in potem ti vsako upanje splava po 
vodi, kajti le kako naj bi nekdo z dvema zlomljenima tacama 
dobil azil, če ga še tisti s tremi ne dobi.
Liki iz Hotela Problematik mi gredo po glavi, ko se spre-
hajam po centru. Tudi Ter Dennen predstavlja svet v malem, 
zemljevid različnih stisk in usod. Tu so ljudje, o katerih za-
dnje čase poslušamo na vsakem koraku. Begunci, ki so pred 
kratkim prispeli v Evropo v natrpanih čolnih in prepešačili 
dolge kilometre prek Grčije, Makedonije, Srbije, Madžarske. 
Iračani, ki jim je v turških begunskih taboriščih vendarle 
nekako uspelo napraskati denar za drago pot na staro celino. 
Sirci, ki so po dobrih štirih letih vojne v domovini zbežali 
zaradi nevarnosti prisilne mobilizacije v režimske vrste 
Bašarja al Asada, ki mu primanjkuje vojakov. Pa Albanci, ki 
ne bežijo pred vojno, temveč se umikajo pred revščino in 
pomanjkanjem možnosti doma.
Otroci so zmagovalci
V centru so odrasli do naključnih obiskovalcev vljudni, a 
nezaupljivi. Človeka gledajo izpod čela in šepetajo med sabo. 
Je tegale poslala belgijska država, da osebno preveri, kaj se 
tukaj dogaja? Je tale morda iz posebnega komisariata, ki 
odloča o prošnjah azilantov? Bi lahko zastavil dobro besedo 
za nas? Prišlekom pripisujejo skrivne moči.
Otrokom pa je vseeno. Zdi se, da so oni zmagovalci, polni 
življenja in energije. Odrasli se prekladajo z enega konca na 
drugega in počasi ubijajo čas, otroci pa se igrajo, smejijo, pre-
pirajo, divjajo naokoli, sprašujejo in tudi poslušajo. Ko dobijo 
papir in barvice, vsi rišejo sonce, morje, oblake, ne pa bomb, 
porušenih hiš ali trupel, čeprav so verjetno videli marsikaj. 
Hitro se oblikujejo manjše skupine z jasno hierarhijo. Glavni 
so starejši in večji otroci, ki odločajo, kdo se bo s kom igral. 
Najmlajši nimajo veliko besede. Njim vstop na nogometno 
igrišče ni dovoljen. Ko se starejši zapodijo za žogo, nihče 
noče igrati v obrambi, vsi se postavijo v napad in ne tečejo 
nazaj. Vsi bi radi dali gol več, namesto preprečili zadetek. 
Dvanajstletni Endrit iz Albanije in brata iz Kabula, enajstletni 
Ali in sedemletni Zabiullah, predstavljajo ubijalsko, hitro in 
spretno nogometno napadalno trojko, ki dobesedno melje 
nasprotne ekipe. Kot da to ne bi bilo dovolj, se po doseženem 
golu vedno repenčijo kot petelini in se odkrito posmehujejo 
poražencem, da njihovega krohotanja ob nenatančnih po-
dajah nasprotnika sploh ne omenjamo. Ni vselej prijetno. 
Nekaj pobalinov se pred sramežljivima bratom in sestro 
iz Gvineje, starima sedem in dvanajst let, ki sta z mamo v 
center prispela prejšnji dan, nesramno spakuje in oponaša 
opico. »Afrika! Afrika!« vzklikajo.
Enajstletnemu Mohamedu iz Damaska je vse jasno. Naj-
prej posnema žvižgajoče zvoke zloglasnih bomb iz sodov, 
t. i. barrel bombs. Gre za velike sode in zaboje, napolnjene 
z razstrelivom in odpadnim železjem, ki jih sirske vladne 
sile odmetavajo iz svojih helikopterjev. Potem pa trpko 
pripoveduje, kako težko je za nekoga iz Sirije, Iraka ali Pa-
lestine dobiti vizo za odhod v Evropo ali ZDA. Mohamed 
tudi veliko sprašuje. » Ti musliman?« ga zanima vselej, ko 
poskušam kaj povedati s svojo polomljeno arabščino. Vsakič, 
ko se srečava, moram pojasnjevati, od kod prihajam. Potem 
pa me enkrat pocuka za rokav: »Ali tudi v tvoji državi bum 
bum?« Ne, seveda ne, pokroviteljsko odvrnem, vendar mi 
njegovo vprašanje ne da miru. Bi moral biti ponižnejši? Je na 
našem koncu sveta mir res tako samoumeven? Ne nazadnje 
se je tudi v tej nesrečni, zapleteni Siriji še pred nekaj leti 
dalo povsem normalno živeti, medtem ko danes ta država 
ne obstaja več.
Skupinica albanskih otrok nekega dne pride v jedilnico 
z žalostnimi obrazi. Razložijo, da bodo morali kmalu nazaj 
domov v Albanijo. Čez nekaj minut se že podijo zunaj na 
travi. Njihovi starši obsedijo za mizo. V svetu, kjer velja prost 
pretok kapitala, blaga in storitev, naj ljudje ostanejo tam, kjer 
so. Naj ti bo, če bežiš pred vojno, toda kot t. i. ekonomski 
migrant v Belgiji, v Evropi, nimaš veliko možnosti.
Moram razumeti in vsekakor bom razumel, zakaj Maqso-
od ne mara beguncev z vzhodnega bloka. Po njegovem oni 
nimajo pravice do odisejade. Njim se zdi že dopustno, da 
spakirajo kovčke in da imajo življenje za bedno, ker v luknji, 
kjer živijo, ni zastopana nobena fast food okrepčevalnica. 
»Ekonomski begunec« je tukaj psovka, ker pač ni bila nikjer 
priznana univerzalna človekova pravica, da smeš izboljšati 
kvaliteto svojega življenja z dodatnima dvema suhima skor-
jama na dan. Ženevska konvencija je odločila takole: človek 
sme umreti zaradi revščine, zaradi krogel pa ne. To je namreč 
zelo sramotno za demokracijo.
Nogomet, redka pot do zvezd
Medtem ko čakajo na odločitev o dodelitvi azila, v Ter 
Dennenu tudi odrasli igrajo nogomet. Ob igrišču se nekega 
popoldneva nabere radovedna gruča ljudi. Rumeni (Iračani, 
Sirci, Afganistanci) proti rdečim (Somalcem in Eritrejcem). 
Gledalci žvižgajo, vzklikajo in glasno komentirajo, nogome-
taši pa se zbrano ogrevajo, kot da bi šlo za finale Lige prvakov. 
Na klopi na svojo priložnost nestrpno čakajo tudi rezervni 
igralci. Potem ko da sodnik znak za začetek, je mogoče hitro 
izluščiti glavna razmerja moči. Nekateri azilanti vrtijo žogo 
kot sam Lionel Messi, spet drugi nadomeščajo pomanjkanje 
tehnične spretnosti z borbenostjo, tretji pa samo tolčejo po 
nogah, ne glede na to, kam pade. Rdeči so dobri atleti, rumeni 
pa agresivni v obrambi.
Ne mine dolgo, ko se z rezervne klopi dvigne temnopolti 
mladenič, ki se pozneje predstavi kot Christopher iz Gane, 
in jezno odkoraka z igrišča. » Ti Somalci mi ne pustijo igra-
ti!« je nezadovoljen. »Vedno rečejo, da bom lahko brcal od 
začetka, potem pa nič! Pa še blebetajo ves čas v tem svojem 
čudnem jeziku, ni šans, da jih razumeš,« se obrne proti 
meni. Pove, da je doma v Gani nogomet tudi treniral, tukaj 
pa se poizkuša ukvarjati z glasbo. Pogovarjava se o ganski 
nogometni reprezentanci in z enim očesom gledava tekmo. 
Sem pa tja se odigra kakšna solidna akcija, medtem ko se 
vrstijo netočne podaje in slabi predložki. Igra postaja čedalje 
bolj raztrgana, nogometašem pohaja sapa. Sodnik nerazu-
mljivo maha po zraku, potem pa se izkaže, da je podelil par 
simboličnih rumenih kartonov. Publika se krohota, tole 
ni več ničemur podobno. »Kar nekaj teh ljudi,« pomigne 
mladenič proti igrišču, »se poskuša prebiti z nogometom in 
hodi na preizkušnje k lokalnim klubom.« Logično, nogomet 
je zanje ena redkih možnosti, da se povzpnejo od trnja do 
zvezd. Toda Christopher zajedljivo nadaljuje: »A niso uspešni. 
Vedno se pritožujejo, da jih trenerji ne marajo, da jim ne 
dajo priložnosti, ker so tujci, pa ne vem kaj še vse, v resnici 
pa so samo slabi in niso za nobeno rabo.« Na igrišču nova 
zgrešena podaja, pa slabo posredovanje vratarja rdečih, ki 
dobi gol med nogami, potem pa v nasprotni akciji sprva 
uporabna žoga z desne strani konča nekje globoko v gozdu, 
smer Nizozemska. Občinstvo negoduje, Christopher se zareži 
in zmaje z glavo.
Verhulstu bi bil prizor všeč. Do protagonistov Hotela Pro-
blematik je neprizanesljiv, a jih ima obenem rad. Nesojenim 
nogometašem bi razložil, da jim nikoli ne bo uspelo, ker so 
nesposobni in ker imajo dve levi nogi, a tudi zato, ker gre 
za loterijo, kjer odloča izključno sreča, ta pa se v trdnjavi 
Evropa ne mudi v azilnih domovih. Cinični Flamec nas 
lahko nauči drobno in na prvi pogled banalno, a pomembno 
lekcijo. Beguncem, prebežnikom, (ekonomskim) migrantom, 
kakorkoli jih že poimenujemo, moramo najprej, povsem na 
začetku, priznati, da so tudi oni ljudje. Možje, žene, sinovi, 
hčerke, vnuki, bratje, sestre, partnerji, prijatelji, vsi s svojimi 
upi, željami, sanjami, strastmi, pogumom, strahovi, razoča-
ranji, stiskami, kapricami itn., šele na koncu pa na primer 
muslimani, kristjani, Kurdi, agnostiki. Moramo jih bolje 
spoznati, se z njimi pogovarjati, jih poslušati, se jih dotakniti 
… Morebitni nesporazumi so lahko vir navdiha. Verhulst se 
norčuje iz resnih stvari. V enem od poglavij pripovedovalec 
Bipul Masli in njegov prijatelj Maqsood pohajkujeta po mestu. 
Tako fanta stopata mimo neke gostilne in Maqsood, prepri-
čan, da tam vsi že nekaj let čakajo samo nanj, reče:
»Poglej tja, sami prijazni ljudje!«
Tega pač ne vidiš vsak dan, zato vprašam, kje so.
» Tam, pri vratih bifeja, mahajo nama z roko.«
» Teci Maqsood, to je nacistični pozdrav.«
In glede na to, da obstaja na tisoče različnih pozdravov in 
da se v zahodnjaškem asocialnem svetu ljudje že itak premalo 
pozdravljajo, jim Maqsood prijazno vrne nacistični pozdrav. Z 
nasmehom na licu. Pozdravite tudi mamo in vse svoje sestre. 
In takrat sva tekla cooperjev test, na begu pred štirinajstimi 
gologlavci s poslanstvom. Dotični bife se je imenoval Dobro-
došlica. ¾
Belgijska azilna politika, 
ki naj Bi pri razreševanju 
prošenj uporaBljala nekoliko 
širšo definicijo Begunca in 
manj strogo interpretirala 
zavrnitvena merila, je Bolj 
humana oziroma manj 
restriktivna od slovenske, ki 
je do prosilcev za azil odkrito 
sumničava in neprijazna.
Odrasli se prekladajO z enega 
kOnca na drugega in pOčasi 
ubijajO čas, OtrOci pa se igrajO, 
smejijO, prepirajO, divjajO 
naOkOli, sprašujejO in tudi 
pOslušajO. kO dObijO papir 
in barvice, vsi rišejO sOnce, 
mOrje, Oblake, ne pa bOmb, 
pOrušenih hiš ali trupel, čeprav 
sO verjetnO videli marsikaj.
14
Problemi
 14. oktobra 2015
Linhart za današnjo rabo,  
o sLovenščini pa kdaj drugič
Kaj nam lahko o slovenščini pove možakar, ki je v šolskih učbenikih slovenskega jezika 
na nas zrl s silhuete, podobne tistim, kakršne so včasih izrezovali ljubiteljski umetniki na 
obmorskih promenadah? Anton Tomaž Linhart nam je najbolj znan kot avtor (priredbe) prvega 
slovenskega odrskega besedila, Županove Micke, nakar še veseloigre Ta veseli dan ali Matiček 
se ženi, kako pa na njegovo delovanje gledamo 220 let po njegovi smrti? To vprašanje si je 
zastavil Andrej Rozman - Roza in k odgovoru nanj povabil štiri umne može (poleg sebe), ki so 
se prejšnji teden zbrali v Cankarjevem domu v Ljubljani.
AgAtA tomAžič
s
odelujoči na simpoziju z obetavnim naslovom 
220 let po Linhartu: razcvet ali zaton slovenskega 
jezika?, ki je potekal v dvorani Lili Novy, so bili 
(po abecednem, pa tudi kronološkem redu nasto-
panja) dr. Mladen Dolar, filozof, dr. Oto Luthar, 
zgodovinar, Andrej Rozman, pesnik, pisatelj in 
gledališčnik, dr. Marko Stabej, slovenist, in dr. Jože Vogrinc, 
sociolog. Razpravo je povezoval (oziroma govorce napove-
doval) dr. Peter Svetina, literarni zgodovinar z univerze v 
Celovcu. 
V čem je prevratnost matička
Mladen Dolar je kot ključno Linhartovo gesto izpostavil 
njegov neznanski pogum, ki ga je gnal, da je napisal vese-
loigro Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V tem delu kipi od 
prevratnosti, največ je je zaznati v Matičkovi repliki, v kateri 
ugotavlja, da sta si z baronom pravzaprav zelo podobna: 
»Al' je kaj boljši kakor jaz? Vzemi mu denarje, žlahto, ime, 
potegni mu dol to prazno odejo in postavi ga tja, kakor je 
človek sam na sebi, tak ne bo vreden, da bo on meni služil.« 
Kot je pojasnil dr. Dolar, gre za prevod Figarovega monologa 
iz Beaumarchaisove Figarove svatbe (1784), ki je, podobno 
kot vse gledališke igre tistega časa, šla skozi sito cenzure. 
In francoskega kralja Ludvika XVI. je, ko je slišal ta stavek, 
menda kar izstrelilo kvišku: če bi ta komad v celoti hoteli 
zaigrati, bi najprej morala pasti Bastilja, je rekel. »Samo 
pet let je bilo treba počakati, pa se mu je želja izpolnila,« je 
dodal Dolar. 
Figarov monolog je bil tarča cenzure tudi v avstrijskem 
cesarstvu, v Beaumarchaisovem izvirniku je sicer še za od-
tenek neprizanesljivejši do aristokracije in njene arbitrarne 
pravice do nadvlade, saj Figaro tam svojemu gospodarju 
očita, da druge skrbi, kot da se je rodil, v življenju niti ni 
imel. Linhart je prekucuško dikcijo nekoliko omilil, a ost 
in osnovno sporočilo, da nekdo ne more imeti večjih pravic 
samo zato, ker se rodi v pravi družini, sta ostala. Ta veseli 
dan ali Matiček se ženi je po Dolarjevih besedah tudi v Lin-
hartovi predelavi »sod smodnika«, revolucionaren pridih se 
skriva že v zapletu: služabnik pomaga gospodarju, da osvoji 
srce svoje ljubljene, pri čemer je gospodar sicer mlad in lep, 
vendar mnogo manj iznajdljiv in bister kot služabnik, ki je 
»z vsemi žavbami namazan«. Tako v Figarovi svatbi kot v 
Matičku sta bila za tiste čase sporna že naslova komadov: ni 
se spodobilo poveličevati poroke nekega služabnika, edino 
primerno je bilo govoriti o svatbah in poročnih gostijah 
aristokratov, tu pa se je prvikrat zgodilo, da se je v središču 
zanimanja znašel pripadnik nižjega sloja, služinčadi. Figa-
ro, ki je rabil za model za Matička, je v izvirniku nekakšen 
self-made man, je povedal Dolar, »človek, čigar avtonomija 
ni zvedljiva na njegov socialni položaj«. Figaro se je v svo-
jem življenju poskušal v mnogih poklicih in dejavnostih 
(podobno kot Beaumarchais), bil je farmacevt, ranocelnik, 
celo gledališčnik in avtor komedije, v kateri se je norčeval 
iz Mohameda, kar je povzročilo strašansko ogorčenje mu-
slimanskih vladarjev od Maroka do Egipta, zato so dramsko 
besedilo sežgali, Figaro pa je moral bežati. Mladen Dolar je 
pripomnil, da ga je tolikšna aktualnost tega Beaumarchai-
sovega dela, ki jo je tudi sam odkril šele nedavno, nekoliko 
pretresla, in dodal, da ta komad očitno »v ravni črti tlakuje 
pot od Figara do Charlie Hebdoja«. 
Ne zgolj prevod
Dolar je opozoril na še eno radikalno repliko v dramskem 
besedilo, ki ga je podpisal Anton Tomaž Linhart, in sicer 
proti koncu, ko se gospodar spravi s svojo soprogo. Pripa-
dnike plemstva je tedaj služinčad naslavljala z Vaša milost, 
in milost je veljala za nekaj, kar lahko velikaš izkaže samo 
svojemu podaniku (ne pa obratno). Kdor ni poznal milosti, ni 
bil dorasel svojemu položaju. A v sklepnem prizoru Matička 
gre za nekaj drugega, grofova žena svojemu možu reče, da 
mu odpušča. Z odpuščanjem je drugače, to je nekaj, kar si 
ljudje izkazujemo kot enaki med enakimi, je razlagal Dolar. 
Toda v Linhartovi veseloigri grofu drug za drugim odpustita 
tudi Nežka in Matiček! S tem se formalno postavita na enako 
raven kot njun gospodar. V Mozartovi operi Figarova svatba 
ta utopični element sprave spremlja še arija z naslovom 
Ah, tutti contenti saremo così. In »srečen konec ene epohe 
je postal mora druge epohe, kajti iz tega so se rodile nove 
dominacije,« je opozoril Dolar. 
Kljub omalovažujočim pristavkom, da je Anton Tomaž 
Linhart dramo, s katero si je prislužil naslov »prvega slo-
venskega dramatika«, v resnici samo prevedel, mu je treba 
priznati veliko več, meni Dolar. Pri Linhartu je najbolj izvirna 
prav ponovitev tega modela. Francoski model prestaviti na 
kranjsko podeželje in ga prirediti, tako da govori o nas, v tem 
je največja izvirnost. Po zaslugi Antona Tomaža Linharta 
slovenstvo participira v razsvetljenskem občestvu. Poudariti 
velja še, da je Linhart ob svoji smrtni uri – v devetintridesetem 
letu ga je zadela kap – odklonil krščanska tolažila (podobno 
kot Beaumarchais, ki je bil zategadelj pokopan na svojem 
vrtu), po vsej verjetnost je bil član prostozidarske lože, ob 
njegovi smrti pa je oblast prepovedala sleherno shajanje in 
žalovanje. 
Linhart ni bil slovenski 
kulturni nacionalist
Oto Luthar je vzel pod drobnogled Antona Tomaža Lin-
harta kot zgodovinopisca. S svojim Poskusom zgodovine 
Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije si je namreč 
v večini šolskih učbenikov prislužil tudi omembo enega prvih 
zgodovinopiscev, a ne prvega, saj to mesto zaseda Valvazor s 
svojo Slavo vojvodine Kranjske. Kot je prepričan dr. Luthar, 
je na Linharta in njegovo delo zgodovinarja vplivalo troje 
stvari: njegov izvor (po očetu je bil iz Moravske), življenje v 
provincialnem mestu (kar je tisti čas bila Ljubljana) in kako 
so kranjski meščani, njihovi cerkveni in plemiški velikaši 
skrbeli za slovenščino. 
Linhartov oče se je priselil iz Moravske in njegov priimek 
se je iz Leinchart postopoma sloveniziral v takšnega, kakr-
šnega poznamo danes. » Toda zmotno bi bilo domnevati, 
da je bil Anton Tomaž Linhart predstavnik slovenskega 
kulturnega nacionalizma, bil je kvečjemu kranjski kultur-
ni lojalist,« meni dr. Luthar, kajti »krog okoli Žige Zoisa ni 
razmišljal o političnem nacionalnem programu«. Zavest o 
obstoju jezikovne skupnosti (to zavedanje pa poznavalci 
postavljajo v začetek 16. stoletja) ne pomeni zavzemanja za 
njeno avtonomijo. Poleg tega so takrat še obstajale termino-
loške nejasnosti, kako poimenovati to jezikovno skupnost 
– Vindišarji, na italijanskem govornem področju Schiavi 
ipd. Do terminološkega razčiščenja pride šele na začetku 
19. stoletja, ko iz češčine prevzamemo koren sloven-. Ime 
Kranjska in iz njega izhajajoče izpeljanke pokrivajo samo 
polovico ozemlja, morda niti to ne. 
Pri Linhartu je bilo pomembno tudi to, da je živel v Lju-
bljani, ki je tisti čas štela okrog 10.000 prebivalcev, med 
katerimi jih je bilo nekaj deset takšnih, s katerimi se je 
dalo spuščati v intelektualne razprave, pa še med temi so 
bili občasno nekateri sprti (Luthar je citiral iz zapisa Marka 
Pohlina, v katerem je ta popisoval, kako so se dobivali v hiši 
barona Zoisa na Bregu). Do Dunaja je pošta potovala tri dni. 
Povprečna življenjska doba ljudi je bila za 25 let krajša kot 
danes, in od tega so večino svojega življenja preživeli na istem 
mestu, praviloma v neposredni bližini kraja rojstva. 
Kako torej umestiti Linhartov Poskus zgodovine Kranjske 
in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije v dveh delih v kon-
tekst slovenskega zgodovinopisja? Luthar je opozoril, da so 
našli tudi zapiske, ki so pričali o tem, da se je Linhart lotil 
pisanja tretjega dela in da bi, če mu načrtov ne bi prekrižala 
nenadna smrt, morebiti pokril čas do sedanjosti (oziroma do 
konca 18. stoletja). V Poskusu je najti razsvetljenske pristope, 
ena takšnih značilnosti je, denimo, odmik od renesančnega 
poveličevanja antike. Nadalje je omembe vredno, da gre pri 
Linhartovem delu v resnici za zgodovino Slovanov na jugu 
avstrijskega cesarstva, da so v ospredju ljudje in ne vladarji 
ali verstva, ki so bili v središču zanimanja zgodovinopiscev 
dotlej (s čimer je presegel Valvazorja kot do tistega časa naj-
bolj znanega zgodovinarja krajev, koder so živeli Slovenci). 
Kar zadeva Linhartov domnevni ateizem, je Luthar izrekel 
mnenje, da bi mu sam pripisal bolj deizem. 
iznajdevanje strokovnega besedišča
Roza se je na simpoziju namenil spregovoriti o Linhartu 
in »slovenščini v njeni predpolitični dobi«. Takole je začel 
svojo pripoved: leta 1826 je Fran Metelko, uradni prevaja-
lec za kranjščino, pisal na Dunaj, da se poštne zakonodaje 
ne da prevesti, ker za to v kranjščini ni besed. Z Dunaja so 
mu odgovorili, naj piše, kot ljudje govorijo. A hkrati je bil 
to čas, v katerem so t. i. kranjščino že čistili germanizmov, 
Prešeren pa je tedaj govoril v nemščini, češ da tisto, kar go-
vori Ana Jelovšek, ni slovenščina (kar je v svojih spominih 
popisala Ernestina Jelovšek). Počasi se je razvijal slovanski 
nacionalni ponos.
Anton Tomaž Linhart je bil še pred Metelkom tudi sam 
neke vrste uradni prevajalec, in to v časih, ko se je sloven-
ščina šele začela razvijati (in še danes imamo v poštnem 
besedišču težave, saj se kuverta bojuje s pisemsko ovojnico, 
je pristavil Rozman). Slovenski prevod nekega izraza je tedaj 
nastal tako, da so vzeli nemško popačenko, če so v oklepaj 
napisali še nemški original, je bilo še bolj razumljivo, se je 
pošalil govorec. 
Pred kakšnim izzivom so se nemalokrat znašli umni 
možje 18. stoletja, ki so kakšno reč hoteli povedati po slo-
vensko, dobro ponazori primer zdravnika Antona Makovica, 
ki je terminologijo babištva podajal v knjižici z naslovom 
Prašanja inu odgovori čez všegarstvu. Gospod Makovic, 
Linhartov svak, je na ljubljanskem liceju predaval kirurgijo, 
je povedal Rozman, in opozoril, da Makovčevo delo ni bilo 
namenjeno le posameznikom v prebiranje, temveč tudi za 
glasno branje babicam, ki so bile nepismene. V pokušino je 
občinstvu, zbranem v nabito polni dvorani Lili Novy, prebral 
par vrstic, a smo se hitro morali strinjati, da je Makovčeva 
slovenščina za današnji čas težko razumljiva. »Vidite, kako 
se je moral Makovic truditi, da je kaj povedal po slovensko, 
a mu je vendarle uspelo,« je pristavil Rozman. 
Priročniki, kakršen je bil Makovčev, so bili za konstitu-
iranje slovenščine kot polnopravnega in polno izraznega 
jezika močno pomembni. Pisanja oziroma prevajanja enega 
takih se je proti koncu svojega življenja lotil tudi Linhart: 
Bukve od kug inu bolezen goveje živine, tih ovac inu svin 
(1794). »S tovrstno literaturo je že napovedal prihod očeta 
naroda, Bleiweisa,« se je Rozman pošalil na račun urednika 
Kmetijskih in rokodelskih novic. 
Rozman je Linharta predstavil tudi kot vodjo družbe 
prijateljev gledališča v Ljubljani, človeka, ki je sanjaril o slavi 
(»Seveda, kaj bi si obrtniški otrok želel drugega kot postati sla-
ven?«), pa tudi kot nekoga, ki mu ne gre pripisovati pretiranih 
literarnih ambicij, ker mu je več pomenilo zgodovinopisje. 
Prevod Matička je primerjal celo s prevodom Svetega pisma; 
obe deli sta med Slovence prišli ob pravem času, le da se je 
prevajanja slednjega lotil veliko večji krog ljudi, ki je užival 
večjo (denarno) naklonjenost, pogonska sila pri Matičku 
pa sta bila zgolj veselje do življenja in Žiga Zois. Izpostavil 
je še en zanimiv jezikoslovni moment: v izvirnem Matičku 
je, času primerno, mrgolelo germanizmov in v različicah 
iz 19. stoletja so se liki, kot je Bleiweis, lotevali čiščenja teh 
izrazov. Nekaj podobnega, kar danes počnemo v slovenščini 
s hrvatizmi, skratka, kažemo nanje s prstom in jih poskuša-
mo iztrgati iz jezikovnega tkiva. »Danes, ko bi šli za sirskimi 
begunci (na sever, op. p.) najraje še mi sami, prihajamo tja, 
od koder Anton Tomaž Linhart ni nikdar odšel.«
Popek slovenskega jezika
V očeh Marka Stabeja je bil Linhart zanimiv zgodovinski 
lik, ki je gotovo premogel nemalo poguma, da je bil vse hkra-
ti: človek, ljubitelj jezika in rodoljub. A s časovne distance 
dvesto dvajsetih let je treba priznati, da je tem možem pri 
vsem, kar so počeli, vedno ostala tolažba, da to delajo za bla-
gor neukega ljudstva in z namenom prosvetljevanja. A tudi 
danes se nekateri še vedno trkajo po prsih, da se žrtvujejo 
za slovenski jezik – v resnici pa na Kindlu berejo samo 
besedilo v angleščini in francoščini, je navrgel Stabej. 
Razcvet ali propad (v tem primeru slovenskega jezi-
ka) je za Stabeja modna dilema, ki skriva bistvo: 
da sta to le dve plati istega kovanca. »Upam, 
da je slovenski jezik šele v popku, saj ko se 
nekaj razcveti, je zaton samo še vprašanje 
časa.« Sicer pa, kot je povedal Stabej, se 
mu realnejša in bolj zaželena opcija zdi 
– večjezičnost. Skratka stanje, ki so 
ga v času Antona Tomaža Linharta 
živeli vsak dan.
Poudaril je še, da se Linhart »ni 
ubadal z ločevanjem na visoko in 
nizko kulturo«, ta delitev se je za-
čela šele za njim. Po Stabejevem 
mnenju strogo ločevanje šibi 
veselje do jezika. Ob koncu 
ekspozeja, med katerim je 
potarnal, kako nehvaležna 
naloga ga je doletela – »Hvala 
lepa, priti na vrsto za Rozo!« 
–, je slovenščini zaželel še 
»veliko cvetenja in malo 
propadanja«.
Novodobni 
razsvetljenski 
krog
Jože Vogrinc se je v svo-
jem prispevku osredotočil na 
»razsvetljensko držo od Linhar-
ta do danes, s posebnim ozirom 
na večjezičnosti«. Priznal je, da se 
je v vlogi člana uredniškega odbora 
Institutum Studiorum Humanitatis 
pogosto počutil kar malo razsvetljen-
sko: z odbiranjem temeljnih del s 
področja različnih humanističnih 
ved, vrednih prevoda 
v slovenščino, 
so poskrbeli 
za razvoj slo-
venske termi-
nologije in se 
bojevali proti 
provincializ-
mu, za katerega 
se je znanost do-
gajala samo v an-
gleščini. Takšno 
razmišljanju 
mu je se-
veda tuje, 
kajti »vse, kar 
mora razumeti izobražen 
človek danes, mora znati izraziti v materinščini«. 
Poudaril je, da bi bilo pripisovati razsvetljenskemu krožku 
Žige Zoisa izključno slovenski jezikovni predznak vendarle 
nekoliko pomanjkljivo; ljudje, ki so se zbirali okrog Zoisa, 
so govorili vsaj v štirih jezikih, sporazumevanje v nemščini, 
slovenščini, češčini, latinščini in italijanščini je bilo nekaj 
vsakdanjega. 
Zasluga (ali pa krivda) slovenskega šolstva je, da je Anton 
Tomaž Linhart danes znan predvsem kot razsvetljenski 
dramatik, čeprav je bil v resnici veliko več. Za Vogrinca je 
Linhart navdihujoč tudi, ker ponuja odgovor na vprašanje, 
kako gojiti večjezičnost, tako da bi nas krepila, ne pa tirala v 
provincializem. Tudi dvesto dvajset let po Linhartovi smrti 
je večjezičnost naša usoda – tako je pač z malimi narodi –, a 
način, kako jo bomo živeli, je naša izbira. Vogrinc je postregel 
z zanimivim, zvečine pozabljenim podatkom: konec 19. sto-
 14. oktobra 2015
15
Problemi
Linhart za današnjo rabo,  
o sLovenščini pa kdaj drugič
Kaj nam lahko o slovenščini pove možakar, ki je v šolskih učbenikih slovenskega jezika 
na nas zrl s silhuete, podobne tistim, kakršne so včasih izrezovali ljubiteljski umetniki na 
obmorskih promenadah? Anton Tomaž Linhart nam je najbolj znan kot avtor (priredbe) prvega 
slovenskega odrskega besedila, Županove Micke, nakar še veseloigre Ta veseli dan ali Matiček 
se ženi, kako pa na njegovo delovanje gledamo 220 let po njegovi smrti? To vprašanje si je 
zastavil Andrej Rozman - Roza in k odgovoru nanj povabil štiri umne može (poleg sebe), ki so 
se prejšnji teden zbrali v Cankarjevem domu v Ljubljani.
našli tudi zapiske, ki so pričali o tem, da se je Linhart lotil 
pisanja tretjega dela in da bi, če mu načrtov ne bi prekrižala 
nenadna smrt, morebiti pokril čas do sedanjosti (oziroma do 
konca 18. stoletja). V Poskusu je najti razsvetljenske pristope, 
ena takšnih značilnosti je, denimo, odmik od renesančnega 
poveličevanja antike. Nadalje je omembe vredno, da gre pri 
Linhartovem delu v resnici za zgodovino Slovanov na jugu 
avstrijskega cesarstva, da so v ospredju ljudje in ne vladarji 
ali verstva, ki so bili v središču zanimanja zgodovinopiscev 
dotlej (s čimer je presegel Valvazorja kot do tistega časa naj-
bolj znanega zgodovinarja krajev, koder so živeli Slovenci). 
Kar zadeva Linhartov domnevni ateizem, je Luthar izrekel 
mnenje, da bi mu sam pripisal bolj deizem. 
Iznajdevanje strokovnega besedišča
Roza se je na simpoziju namenil spregovoriti o Linhartu 
in »slovenščini v njeni predpolitični dobi«. Takole je začel 
svojo pripoved: leta 1826 je Fran Metelko, uradni prevaja-
lec za kranjščino, pisal na Dunaj, da se poštne zakonodaje 
ne da prevesti, ker za to v kranjščini ni besed. Z Dunaja so 
mu odgovorili, naj piše, kot ljudje govorijo. A hkrati je bil 
to čas, v katerem so t. i. kranjščino že čistili germanizmov, 
Prešeren pa je tedaj govoril v nemščini, češ da tisto, kar go-
vori Ana Jelovšek, ni slovenščina (kar je v svojih spominih 
popisala Ernestina Jelovšek). Počasi se je razvijal slovanski 
nacionalni ponos.
Anton Tomaž Linhart je bil še pred Metelkom tudi sam 
neke vrste uradni prevajalec, in to v časih, ko se je sloven-
ščina šele začela razvijati (in še danes imamo v poštnem 
besedišču težave, saj se kuverta bojuje s pisemsko ovojnico, 
je pristavil Rozman). Slovenski prevod nekega izraza je tedaj 
nastal tako, da so vzeli nemško popačenko, če so v oklepaj 
napisali še nemški original, je bilo še bolj razumljivo, se je 
pošalil govorec. 
Pred kakšnim izzivom so se nemalokrat znašli umni 
možje 18. stoletja, ki so kakšno reč hoteli povedati po slo-
vensko, dobro ponazori primer zdravnika Antona Makovica, 
ki je terminologijo babištva podajal v knjižici z naslovom 
Prašanja inu odgovori čez všegarstvu. Gospod Makovic, 
Linhartov svak, je na ljubljanskem liceju predaval kirurgijo, 
je povedal Rozman, in opozoril, da Makovčevo delo ni bilo 
namenjeno le posameznikom v prebiranje, temveč tudi za 
glasno branje babicam, ki so bile nepismene. V pokušino je 
občinstvu, zbranem v nabito polni dvorani Lili Novy, prebral 
par vrstic, a smo se hitro morali strinjati, da je Makovčeva 
slovenščina za današnji čas težko razumljiva. »Vidite, kako 
se je moral Makovic truditi, da je kaj povedal po slovensko, 
a mu je vendarle uspelo,« je pristavil Rozman. 
Priročniki, kakršen je bil Makovčev, so bili za konstitu-
iranje slovenščine kot polnopravnega in polno izraznega 
jezika močno pomembni. Pisanja oziroma prevajanja enega 
takih se je proti koncu svojega življenja lotil tudi Linhart: 
Bukve od kug inu bolezen goveje živine, tih ovac inu svin 
(1794). »S tovrstno literaturo je že napovedal prihod očeta 
naroda, Bleiweisa,« se je Rozman pošalil na račun urednika 
Kmetijskih in rokodelskih novic. 
Rozman je Linharta predstavil tudi kot vodjo družbe 
prijateljev gledališča v Ljubljani, človeka, ki je sanjaril o slavi 
(»Seveda, kaj bi si obrtniški otrok želel drugega kot postati sla-
ven?«), pa tudi kot nekoga, ki mu ne gre pripisovati pretiranih 
literarnih ambicij, ker mu je več pomenilo zgodovinopisje. 
Prevod Matička je primerjal celo s prevodom Svetega pisma; 
obe deli sta med Slovence prišli ob pravem času, le da se je 
prevajanja slednjega lotil veliko večji krog ljudi, ki je užival 
večjo (denarno) naklonjenost, pogonska sila pri Matičku 
pa sta bila zgolj veselje do življenja in Žiga Zois. Izpostavil 
je še en zanimiv jezikoslovni moment: v izvirnem Matičku 
je, času primerno, mrgolelo germanizmov in v različicah 
iz 19. stoletja so se liki, kot je Bleiweis, lotevali čiščenja teh 
izrazov. Nekaj podobnega, kar danes počnemo v slovenščini 
s hrvatizmi, skratka, kažemo nanje s prstom in jih poskuša-
mo iztrgati iz jezikovnega tkiva. »Danes, ko bi šli za sirskimi 
begunci (na sever, op. p.) najraje še mi sami, prihajamo tja, 
od koder Anton Tomaž Linhart ni nikdar odšel.«
Popek slovenskega jezika
V očeh Marka Stabeja je bil Linhart zanimiv zgodovinski 
lik, ki je gotovo premogel nemalo poguma, da je bil vse hkra-
ti: človek, ljubitelj jezika in rodoljub. A s časovne distance 
dvesto dvajsetih let je treba priznati, da je tem možem pri 
vsem, kar so počeli, vedno ostala tolažba, da to delajo za bla-
gor neukega ljudstva in z namenom prosvetljevanja. A tudi 
danes se nekateri še vedno trkajo po prsih, da se žrtvujejo 
za slovenski jezik – v resnici pa na Kindlu berejo samo 
besedilo v angleščini in francoščini, je navrgel Stabej. 
Razcvet ali propad (v tem primeru slovenskega jezi-
ka) je za Stabeja modna dilema, ki skriva bistvo: 
da sta to le dve plati istega kovanca. »Upam, 
da je slovenski jezik šele v popku, saj ko se 
nekaj razcveti, je zaton samo še vprašanje 
časa.« Sicer pa, kot je povedal Stabej, se 
mu realnejša in bolj zaželena opcija zdi 
– večjezičnost. Skratka stanje, ki so 
ga v času Antona Tomaža Linharta 
živeli vsak dan.
Poudaril je še, da se Linhart »ni 
ubadal z ločevanjem na visoko in 
nizko kulturo«, ta delitev se je za-
čela šele za njim. Po Stabejevem 
mnenju strogo ločevanje šibi 
veselje do jezika. Ob koncu 
ekspozeja, med katerim je 
potarnal, kako nehvaležna 
naloga ga je doletela – »Hvala 
lepa, priti na vrsto za Rozo!« 
–, je slovenščini zaželel še 
»veliko cvetenja in malo 
propadanja«.
Novodobni 
razsvetljenski 
krog
Jože Vogrinc se je v svo-
jem prispevku osredotočil na 
»razsvetljensko držo od Linhar-
ta do danes, s posebnim ozirom 
na večjezičnosti«. Priznal je, da se 
je v vlogi člana uredniškega odbora 
Institutum Studiorum Humanitatis 
pogosto počutil kar malo razsvetljen-
sko: z odbiranjem temeljnih del s 
področja različnih humanističnih 
ved, vrednih prevoda 
v slovenščino, 
so poskrbeli 
za razvoj slo-
venske termi-
nologije in se 
bojevali proti 
provincializ-
mu, za katerega 
se je znanost do-
gajala samo v an-
gleščini. Takšno 
razmišljanju 
mu je se-
veda tuje, 
kajti »vse, kar 
mora razumeti izobražen 
človek danes, mora znati izraziti v materinščini«. 
Poudaril je, da bi bilo pripisovati razsvetljenskemu krožku 
Žige Zoisa izključno slovenski jezikovni predznak vendarle 
nekoliko pomanjkljivo; ljudje, ki so se zbirali okrog Zoisa, 
so govorili vsaj v štirih jezikih, sporazumevanje v nemščini, 
slovenščini, češčini, latinščini in italijanščini je bilo nekaj 
vsakdanjega. 
Zasluga (ali pa krivda) slovenskega šolstva je, da je Anton 
Tomaž Linhart danes znan predvsem kot razsvetljenski 
dramatik, čeprav je bil v resnici veliko več. Za Vogrinca je 
Linhart navdihujoč tudi, ker ponuja odgovor na vprašanje, 
kako gojiti večjezičnost, tako da bi nas krepila, ne pa tirala v 
provincializem. Tudi dvesto dvajset let po Linhartovi smrti 
je večjezičnost naša usoda – tako je pač z malimi narodi –, a 
način, kako jo bomo živeli, je naša izbira. Vogrinc je postregel 
z zanimivim, zvečine pozabljenim podatkom: konec 19. sto-
letja je v slovenskem kulturnem prostoru potekala živahna 
razprava o tem, katerega od dveh jezikov izbrati za jezik 
slovenske znanosti. »In odločali so se med – ne boste verjeli,« 
je stopnjeval napetost Vogrinc, »ruščino in srbohrvaščino!« 
Slovenskih znanstvenikov je bilo takrat bore malo, še tisti, ki 
so bili, so odšli pod okrilje drugega jezika, kakor je to storil 
Jožef Stefan. In kaj se iz tega lahko naučimo danes? »Da je 
izbira jezika znanosti strateška in politična ter da se je ne 
naredi enkrat za vselej,« je dejal Vogrinc, in to v slovenščini. 
Po njegovem mnenju 
je Linhartu poleg 
zaslug za slovenski 
jezik treba priznati tudi 
veliko vlogo pri opolnomo-
čenju slovenskega uma, čisto 
konkreten dosežek je odprtje prve 
javne knjižnice na Slovenskem. Licejsko 
knjižnico danes štejemo za predhodnico NUK, 
in čeprav bi marsikdo utegnil reči, da je bila za ra-
zvoj slovenske misli pomembna že škofijska knjižnica, je po 
Vogrinčevem mnenju treba dodati, da tista ni bila dostopna 
vsem, da ni bila javna. Licejska je delovala »brez tutorstva 
institucije, ki misli namesto človeka«. In še Linhart kot zgo-
dovinopisec: v Poskusu je osamosvojil Slovence, po njegovi 
zaslugi smo Slovenci danes samostojni, »ne pa prehlajeni 
predmet zgodovine«, je sklenil Vogrinc. 
Od etike do lifelong learninga
Razpravo je s prvim vprašanjem oziroma pomislekom 
odprla Mojca Drčar Murko, nekdanja dolgoletna novinarka 
Dela in evroposlanka. Opozorila je na – po njenem mnenju – 
domnevno še bolj subverzivno vsebino Matička, v katerem 
Linhart aristokratu v usta polaga besede v slovenskem jeziku, 
ta pa je dotlej menda veljal za govorico tlačanov. Andrej 
Rozman se z njo ni strinjal, tudi Zois kot plemenitaš, da je 
govoril slovensko. Stabej mu je pritegnil, da so aristokrati 
na slovenskem ozemlju slovensko govorili pogosteje, kot 
bi si to mislili. 
Dr. Cvetko Hedžet Tóth, filozofinjo, je pretreslo, kako je 
v vseh prispevkih umanjkala etična razsežnost. »A prevra-
tništva brez etike ni!« je poudarila. »Narod ne zmore 
revolucije brez pretanjenih etičnih mehanizmov.« 
Opozorila je še na protestantsko govorico v 
Prekmurju, ki se je močno razlikovala od 
slovenščine. Luthar, po rodu tudi sam 
Prekmurec, je priznal, da se mu je ob 
omembi protestantizma in Prekmur-
ja porodila asociacija, da je bila ob 
koncu 18. stoletja cela Slovenija v 
jezikovnem pogledu kot Pre-
kmurje, kjer se je do začet-
ka druge svetovne vojne 
»govorilo in razmišljalo 
v več jezikih, in to 
množično«. Dolar 
je izrekel mnenje, 
da »etika kot taka 
ni bila Linhartov 
problem«. In če 
že, potem onkraj 
polja krščanske 
religije. Zato pa 
je bil Linhart 
prepričan, 
da ni eti-
ke brez 
politike. 
Vsaka 
etična ge-
sta je bila 
zanj poli-
tična gesta. 
Tedaj je šlo 
to eno z dru-
gim, ločitev, 
ki jo pozna-
mo danes in 
po kateri je etika 
a priori čista, politi-
ka pa nekaj umazanega, 
je novejšega datuma, je povedal 
Dolar. 
Dr. Maci Jogan, sociologinji, katere 
intervencija je bila morda za okus ne-
katerih nekoliko dolgovezna, je treba 
priznati, da je edina načela pro-
blematiko, ki jo je sicer obetal 
naslov simpozija: »razcvet 
ali zaton slovenskega 
jezika«. Omenjala je 
z jezikom povezane 
reči, ki bi jim bolj 
liberalno razpo-
loženi slovenisti 
na mah prilepili 
nalepko jezikov-
nega puritan-
stva, a vendar je 
s svojim nasto-
pom dala misli-
ti. Opozorila je 
na kolege, stare 
med 30 in 45 let, 
ki v strokovnih 
pomenkovanjih 
uporabljajo izključno angleške besedne zveze, ka-
kršna je denimo lifelong learning (vseživljenjsko učenje, 
op. p.), izpostavila je neustreznost količinskega merjenja 
dosežkov v znanosti, pri čemer štejejo predvsem objave v 
angleščini, se obregnila ob »tuje lastnike« gospodarskih 
družb v Sloveniji in obilico angleščine v »javnih občilih«. 
»Kljub znanju tujih jezikov se v tem svetu počutim kot 
tujka,« je dejala profesorica. Podoben občutek, oziroma 
vsaj nekakšna zbeganost je najbrž prevevala marsikaterega 
od poslušalcev, ki so v dvorano Lili Novy prišli poslušat 
razprave o slovenskem jeziku, dobili pa nekaj, kar se je le 
deloma dotikalo napovedane tematike … ¾
16
RadaR
 14. oktobra 2015
Najprej Najti, 
Nato zbežati, 
potem sprejeti
Andrej jAklič
p
rejšnji teden je bila v Mestnem 
gledališču Ljubljanskem (MGL) 
premiera drame Henrika Ibse-
na, Peer Gynt. Eno največjih in 
najpriljubljenejših del svetovne 
dramatike kljub svoji starosti, 
nastalo je v drugi polovici 19. stoletja, gle-
dališkim ustvarjalcem še vedno pomeni 
velikanski izziv. Matej Puc je stalni član 
ansambla MGL že dobro desetletje. V tem 
času se krivulja vlog, s katerimi se sooča iz 
sezone v sezono, zanesljivo in stalno dviguje. 
Dviguje predvsem v smislu kompleksnosti, 
zahtevnosti, potrebnih izkušenj in količine 
vloženega truda, potrebnega za kakovostno 
opravljeno delo. Za igralski presežek pa je 
praviloma treba vložiti bistveno več, kot se 
morda zdi na prvi pogled. Dati je namreč 
treba tisto, kar je najtežje – svežino, izvirnost, 
drugačnost … Treba je priznati, da mu zadnje 
sezone to kar dobro uspeva. 
Visok igralski ritem vas spremlja že kar 
nekaj sezon, seznam vlog, v katerih se poja-
vljate, je impresiven. Zevs v Iliadi, Jay Gatsby 
v Velikem Gatsbyju, pred nekaj dnevi je bila 
na velikem odru MGL premiera Ibsenove 
drame Peer Gynt, kjer nastopate v glavni 
vlogi. Stvari gredo v pravo smer.
Gredo, čeprav moram priznati, da sem se 
kar prestrašil, ko sem izvedel za to vlogo. Gre 
namreč za gotovo največjo stvar, do katere 
sem in še vedno čutim veliko odgovornosti 
in pritisk. Ki pa sem si ga na žalost ustvaril 
večinoma sam. 
Med vašo igralsko potjo in življenjsko 
zgodbo Peer Gynta se vzpostavlja neka-
kšna analogija. Vaš karierni zamah na eni 
strani, na drugi Peerova enormna lakota 
po življenju, katere žrtev nazadnje postane 
tudi sam. Kako lovite ravnotežje med temi 
skrajnostmi, v katerih ste se znašli?
Tako, da se situaciji, v kateri sem se zna-
šel, enostavno prepuščam. Preveč sem že v 
izhodišču nagnjen k temu, da pretirano ana-
liziram. Zato se v zadnjem obdobju močno 
trudim stvari doživljati takšne, kot so, ne pa 
se jih že vnaprej bati in se z njimi pretirano 
obremenjevati.
Pa vam to uspeva?
Kolikor toliko. Uspeh je že to, da sam 
sebe uspem v to prepričati. In tukaj vidim 
povezavo med Peerom in mano, tudi njemu 
se stvari kar dogajajo. On si jih sam zakom-
plicira, se jim pa hkrati tudi prepušča. Zdi 
se mi, da je Peer Gynt besedilo, ki ga vsak 
bralec ali ustvarjalec lahko bere zgolj kot 
avtobiografsko. Vsaj jaz ta beg v sanjski svet, 
beg od odgovornosti in izogibanje soočenju 
z realnim tako razumem. In zame je dejstvo, 
da si ta beg lahko privoščimo, velikanski 
privilegij. Seveda skozi ta svet ponovno 
odkrivamo svoj lastni jaz, kar pa ni vedno 
najbolj prijetno. 
Kateri je po vašem mnenju ključni razlog, 
zaradi katerega je Peer Gynt večen in eden 
največjih kariernih izzivov ne samo za igral-
ce, temveč tudi za režiserje?
Vsi ga omenjajo v povezavi s Hamletom, 
Don Juanom, tudi Faustom. To so vse besedi-
la, ki se sprašujejo o življenju in prevprašu-
jejo bistvo človeka. Tudi Peer Gynt si skozi 
svoje fantazije odgovarja na vprašanje, kdo 
Matej Puc, gledališki igralec
preNaivNe  
ilustracije zNaNosti
Po Gr avitaciji Alfonsa Cuaróna se je v kinodvoranah pri nas in po svetu znova pojavilo 
delo, ki je sprožilo žmohtno polemiko o tem, koliko je sploh znanosti v filmskem žanru 
znanstvene fantastike.
denis VAlič
t
udi Marsovec Ridleyja Scotta se namreč promo-
vira kot znanstvenofantastično delo, ki naj bi se 
na račun znanstvene doslednosti in eksaktnosti 
odreklo fantastiki v filmskih podobah. Ali to 
pomeni, da smo priča rojstvu novega žanra, 
nekakšni znanstveni fikciji?
O tem, da med znanostjo in žanrom znanstvene fantastike 
(tako filmske kot literarne) obstaja realno razmerje, ni treba 
izgubljati besed. Številni znanstveniki so že ničkolikokrat 
izrecno poudarili tako to, da jih je prav mladostno navdušenje 
nad žanrom znanstvene fantastike pripeljalo do tega, da so 
se pri odločanju glede študijske smeri usmerili v znanost, 
kot tudi to, da jih je tudi pozneje, ko so že delovali na svojem 
znanstvenem področju, prav ta žanr spodbudil, da so bili v 
svojih razmišljanjih o tem, kaj vse bi bilo v znanosti mogoče 
izpeljati, drznejši in velikopoteznejši. In obratno: avtorji 
znanstvenofantastičnih del vseskozi ponavljajo, kako je eden 
poglavitnih virov njihovega navdiha prav polje znanosti 
s svojimi brezmejnimi možnostmi razvoja v prihodnosti. 
Lahko bi torej rekli, da za bogato in raznovrstno znanstve-
nofantastično produkcijo preprosto potrebujemo nenehen 
dotok svežih znanstvenih dognanj.
Razmerje med znanostjo in znanstveno fantastiko je 
torej vseskozi potekalo v obe smeri. Toda pri tem je znanost 
izrazito neposredno oplajala žanr, se z njim prepletala, vanj 
neposredno vstopala; na drugi strani pa je bila spodbuda, 
ki jo je znanstvena fantastika dajala znanosti, veliko bolj 
posredna, posredovana skozi samo osebnost znanstvenika. 
A tisto, kar je bilo v tem razmerju najbolj pomembno, je 
dejstvo, da sta v tej izmenjavi obe strani ostajali avtonomni. 
Namreč, v udejanjenju znanosti, v znanstvenih utemeljitvah 
in dokazih, ni prav veliko prostora za domišljijo. Na drugi 
strani, torej v znanstvenofantastični produkciji, je tega pro-
stora za znanost resda nekaj več, a dela v tem žanru (pa naj 
gre za literaturo ali film) vendarle ne smejo povsem pozabiti 
na »neznanstvena« pravila žanra, na pripovedno logiko, ki 
ji mora zgodba slediti, na oblikovanje likov in dramatično 
napetost. Tisto najpomembnejše v tovrstnih delih je namreč 
zgodba, medtem ko je znanost tista, ki v njej nastopa kot 
eden od protagonistov. 
Toda v zadnjem času se je vsaj v kontekstu filmske pro-
dukcije v tem žanru (posamezne primere poznamo tudi s 
področja literature, kjer pa imamo bolj kot z leposlovjem 
opraviti s poljudnoznanstvenimi besedili) začelo pojavljati 
vse več del, ki se na neki način trudijo, da bi bila najprej 
in predvsem ilustracija znanstvenih dognanj ter da bi 
njihove podobe in zgodba, ki jo tvorijo, sledila predvsem 
znanstvenim, ne pa pripovednim pravilom. Vsaj tak je 
vtis, ki ga hočejo ustvariti, oziroma so take predstavitve, 
s katerimi nas »ogrevajo« pred dejanskim ogledom dela. 
Tako Gravitacija kot Marsovec – pri obeh bi lahko s precej 
veliko gotovostjo domnevali, da sta pri svojem potencial-
nem občinstvu dokončno odločitev za ogled spodbudila 
predvsem kot nova hollywoodska spektakla – sta želela 
gledalca pred ogledom prepričati, da sta morda res še vedno 
tudi klasična žanrska spektakla, a da sta od večine preosta-
lih tovrstnih del vendarle drugačna, saj naj bi na povsem 
nov način odmerjala mesto znanosti v njem. Tako se je 
Gravitacija promovirala ne samo kot prva 3D-upodobitev 
življenja v breztežnostnem prostoru, pač pa predvsem kot 
z znanstvenimi dognanji skladna 3D-upodobitev življenja v 
breztežnostnem prostoru. Taki samoopredelitvi – zanjo bi 
domnevali, da je prej maslo studia, pod okriljem katerega 
je nastala, kot pa samega avtorja – se je po prihodu filma 
v kinodvorane smejala večina znanstvene srenje. Drug za 
drugim so se vrstili pikri teksti, ki so nizali vse znanstvene 
nedoslednosti in zgrešene ali prenaivne ilustracije znan-
stvenih dognanj.
Zagovorniki takega pristopa k žanru znanstvene fanta-
stike so kot vzornika vseskozi navajali Stanleyja Kubricka 
in njegovo delo 2001: Odiseja v vesolju. Res je sicer, da sta 
se Kubrick in Arthur C. Clarke pri obravnavi tem umetne 
inteligence, potovanja po vesolju in geostacionarnih ve-
soljskih postaj v veliki meri oprla na takratna znanstvena 
dognanja. A Kubrickovo delo še zdaleč ni njihova suhoparna 
ilustracija, temveč epska, celo monumentalna ter vizual-
no osupljiva, prav tako pa tudi »metafizična« meditacija o 
kozmičnih razsežnostih človekove težnje po iskanju smisla, 
njegove iracionalne želje, da doseže nedosegljivo. V idejno-
duhovnem pogledu nobeno od prej omenjenih del Odiseji 
ne seže niti do gležnjev, saj gre bolj ali manj za dokazovanje 
tehnične virtuoznosti produkcije in zmožnosti sodobne 
filmske tehnologije.
Res je sicer, da so po Kubrickovi Odiseji številni pričakovali, 
da se bo žanr znanstvene fantastike otresel svoje naivnosti 
in izrazite prevlade fantastične dimenzije. A to se še dolgo 
potem ni in ni hotelo zgoditi. Pri tem je zanimivo, da danes 
številni znanstveniki radi povedo, kako je eno prvih avdiovi-
zualnih del, ki je uravnotežilo pola fantastike in skladnosti z 
znanstvenimi dognanji, televizijska serija Zvezdne steze, na 
katero danes mnogi gledajo izrazito podcenjujoče. Res je, da je 
v njej veliko naivnosti in da v upodobitvah vesolja in njegovih 
domnevnih prebivalcev prevladuje izrazito antropocentričen 
pogled. A po drugi strani ima serija v znanstvenih krogih že 
prav kultni status, kar ji brez znanstvene »tehtnosti« gotovo 
ne bi uspelo. Ob tem pa ji je uspelo napovedati tudi nekaj 
takih znanstvenih dosežkov prihodnosti, kakršne danes že 
srečamo v vsakdanjem življenju. Spomnimo se na primer 
njihovega univerzalnega prevajalnika. Kaj drugega kot ena 
možnih izvedb tega je Googlov servis za prevajanje, ki se 
imenuje Google Translate. In še: kdor se spomni njihovega 
»holodecka«, danes sorodno napravo lahko vidi v različnih 
simulatorjih virtualne resničnosti. Tudi teleportiranje danes 
ni več le stvar nore domišljije. Resda je znanstvenikom za zdaj 
uspelo na daljavo prenesti le foton, a to vsekakor predstavlja 
obetaven začetek. Androidi in naprave za ustvarjanja videza 
nevidnosti pa so tako že stvar realnosti. 
Če se na področju žanra znanstvene fantastike še dolgo 
po Odiseji ni nič bistveno spremenilo, pa je zato zanimivo 
spremembo prineslo novo stoletje. V njem se namreč pojavi 
niz avdiovizualnih del, ki se žanra znanstvene fantastike 
lotijo z novim pristopom. V zasnovo žanra so namreč posku-
šali vnesti izrazito realistično upodobitev. No, vsaj znotraj 
kanonov znanstvenofantastičnega imaginarija. Ena prvih 
tovrstnih stvaritev, torej del, ki so ob realističnem pristopu 
iz žanra poskušala izgnati tudi pogosto prenabuhle elemente 
fantastike, je bila televizijska serija Bojna ladja Galaktika. 
Ta je vso fantastiko zgostila v izhodiščnem zapletu zgodbe, 
a še tu je bila ta veliko bliže znanosti kot sicer. V njej smo 
namreč sledili zgodbi o večji skupini ljudi, 50.000 beguncih, 
ki so bežali pred lastno stvaritvijo – z umetno inteligenco 
oplemenitenimi roboti, ki so hoteli svojo podobo obliko-
vati po podobi svojega stvaritelja, torej človeka, a tega nato 
tudi dokončno iztrebiti in v vesolju izbrisati vsako sled za 
njim. Serija, ki je trajala štiri sezone, je načela številne, za 
ta žanr resnično neznačilne teme: od moraliziranja okrog 
dopustnosti razvoja umetne inteligence do prevpraševanj 
odzivov družbe na »teroristične napade«.
Prav zato se Bojna ladja Galaktika kljub svoji neznanstve-
nosti in neskladnosti z dognanji znanosti še vedno zdi veliko 
bolj vznemirjajoča kot znanstveno podprti deli – Gravitacija 
in Marsovec. Prav tako pa tudi z vidika pripovednega zano-
sa, zanimivosti zapleta in idejno-duhovnih vprašanj, ki jih 
odpre, ne nazadnje pa tudi kompleksnosti in živosti likov, 
ki so nosilci njene zgodbe, bolj vznemirja gledalčevega duha 
in nagovarja njegovo osebo. Seveda, znanost je lahko vir 
navdiha in čudovito je, ko se to udejanji. A ustvarjalci naj 
vendarle še naprej pripovedujejo zgodbe, ne pa razlagajo ali 
ilustrirajo znanstvene koncepte. ¾
Bojna ladja Galaktika
Ena Pr VIh St VarI t EV, tor EJ dEL, 
KI So ob r EaLISt IčnEM Pr ISto Pu 
IZ žanra Po SKušaL a IZG nat I 
tudI Po Go Sto Pr EnabuhLE 
ELEMEntE fantaS t IKE, JE bILa 
t ELEVIZIJSKa SEr IJa Bojna ladja 
GalaktI ka. t a JE VSo fanta St IKo 
ZGo St ILa V IZhodI ščnEM ZaPLEtu 
ZGodbE , a š E tu JE bILa ta VELIK o 
bLIžE ZnanoS t I Kot SIcEr.
 14. oktobra 2015
17
RadaR
Najprej Najti, 
Nato zbežati, 
potem sprejeti
Andrej jAklič
p
rejšnji teden je bila v Mestnem 
gledališču Ljubljanskem (MGL) 
premiera drame Henrika Ibse-
na, Peer Gynt. Eno največjih in 
najpriljubljenejših del svetovne 
dramatike kljub svoji starosti, 
nastalo je v drugi polovici 19. stoletja, gle-
dališkim ustvarjalcem še vedno pomeni 
velikanski izziv. Matej Puc je stalni član 
ansambla MGL že dobro desetletje. V tem 
času se krivulja vlog, s katerimi se sooča iz 
sezone v sezono, zanesljivo in stalno dviguje. 
Dviguje predvsem v smislu kompleksnosti, 
zahtevnosti, potrebnih izkušenj in količine 
vloženega truda, potrebnega za kakovostno 
opravljeno delo. Za igralski presežek pa je 
praviloma treba vložiti bistveno več, kot se 
morda zdi na prvi pogled. Dati je namreč 
treba tisto, kar je najtežje – svežino, izvirnost, 
drugačnost … Treba je priznati, da mu zadnje 
sezone to kar dobro uspeva. 
Visok igralski ritem vas spremlja že kar 
nekaj sezon, seznam vlog, v katerih se poja-
vljate, je impresiven. Zevs v Iliadi, Jay Gatsby 
v Velikem Gatsbyju, pred nekaj dnevi je bila 
na velikem odru MGL premiera Ibsenove 
drame Peer Gynt, kjer nastopate v glavni 
vlogi. Stvari gredo v pravo smer.
Gredo, čeprav moram priznati, da sem se 
kar prestrašil, ko sem izvedel za to vlogo. Gre 
namreč za gotovo največjo stvar, do katere 
sem in še vedno čutim veliko odgovornosti 
in pritisk. Ki pa sem si ga na žalost ustvaril 
večinoma sam. 
Med vašo igralsko potjo in življenjsko 
zgodbo Peer Gynta se vzpostavlja neka-
kšna analogija. Vaš karierni zamah na eni 
strani, na drugi Peerova enormna lakota 
po življenju, katere žrtev nazadnje postane 
tudi sam. Kako lovite ravnotežje med temi 
skrajnostmi, v katerih ste se znašli?
Tako, da se situaciji, v kateri sem se zna-
šel, enostavno prepuščam. Preveč sem že v 
izhodišču nagnjen k temu, da pretirano ana-
liziram. Zato se v zadnjem obdobju močno 
trudim stvari doživljati takšne, kot so, ne pa 
se jih že vnaprej bati in se z njimi pretirano 
obremenjevati.
Pa vam to uspeva?
Kolikor toliko. Uspeh je že to, da sam 
sebe uspem v to prepričati. In tukaj vidim 
povezavo med Peerom in mano, tudi njemu 
se stvari kar dogajajo. On si jih sam zakom-
plicira, se jim pa hkrati tudi prepušča. Zdi 
se mi, da je Peer Gynt besedilo, ki ga vsak 
bralec ali ustvarjalec lahko bere zgolj kot 
avtobiografsko. Vsaj jaz ta beg v sanjski svet, 
beg od odgovornosti in izogibanje soočenju 
z realnim tako razumem. In zame je dejstvo, 
da si ta beg lahko privoščimo, velikanski 
privilegij. Seveda skozi ta svet ponovno 
odkrivamo svoj lastni jaz, kar pa ni vedno 
najbolj prijetno. 
Kateri je po vašem mnenju ključni razlog, 
zaradi katerega je Peer Gynt večen in eden 
največjih kariernih izzivov ne samo za igral-
ce, temveč tudi za režiserje?
Vsi ga omenjajo v povezavi s Hamletom, 
Don Juanom, tudi Faustom. To so vse besedi-
la, ki se sprašujejo o življenju in prevprašu-
jejo bistvo človeka. Tudi Peer Gynt si skozi 
svoje fantazije odgovarja na vprašanje, kdo 
sploh je. Končni odgovor pa je, da v bistvu 
ni nič.
Se strinjate s tem?
Se.
Ibsen je delo napisal pri skoraj štiridese-
tih. Danes je jasno, da je šlo tudi za njegovo 
ustvarjalno prelomnico, drame, nastale po-
zneje, se od njega tako stilno kot vsebinsko 
precej razlikujejo. Sveta, o katerem govorijo, 
ne zajemajo v takšni popolnosti, tematsko 
postanejo bolj partikularne, zato so tudi 
povsem drugačnih oblik. Prepričan sem, 
da je to dramo mogoče brati predvsem 
kot manifest mlajše generacije, določene-
ga obdobja, pogleda na svet, ki se bolj kot 
v preteklost zazira v prihodnost.
Tudi meni se to že dogaja, stvari se počasi 
spreminjajo, neke vrste zrelost se naseljuje 
tudi v meni. In prepričan sem, da če ne bi 
imel določenih izkušenj, bi besedilo le stežka 
razumel, vsaj tako, kot ga razumem danes. 
Zdaj poznam vse njegove strahove in razlog, 
zakaj se je umaknil v svet fantazije, ki ga ves 
čas spremljamo. Šele pozneje izvemo, da je 
pravzaprav običajen državljan, dober oče 
treh otrok ... 
Osebno se s tem, da je edino, kar človeku 
ostane v življenju, beg v fantazijo, ne stri-
njam. Jaz bi rad bil ravno v tem svetu, tukaj 
in zdaj, nočem tega, kar govori Peer, »na vse 
strani pretrgati vezi, z domom in  prijatelji«, 
torej pretrgati z vsemi, da bi se dokopal do 
ultimativne skrivnosti. Takšen princip naj 
bi bil zanj edini kriterij pravega raziskova-
nja ali pravega umetnika. Jaz rabim varno 
zatočišče. Peer nenehno beži od doma, jaz 
pa rabim bazo, v katero se vračam po opra-
vljenem delu. 
V zadnjem delu besedila se njegov vehe-
menten odnos do sveta začne spreminjati, 
vedno bolj postaja spravljiv, nekonflikten, že 
skorajda ponižen. Ne za tragično spoznanje, 
pač pa za treznost kot posledico spoznanja, 
da tako pač je.
Materina smrt, po kateri se to začne do-
gajati, je nekaj, kar je zanj ključno, v bistvu 
gre za obliko odrešitve. Dokler je bila živa, 
je čutil, da se mora kar naprej vračati, da ne 
more biti on sam. Hkrati pa lahko zaradi 
tega ves čas beži od odgovornosti. Pozneje pa 
spozna, da je vse skupaj nič. Moj Peer Gynt 
je bolj veseljak, razposajeni sanjač, temačna 
figura, ki si lastna popotovanja ustvarja iz 
nemoči. 
Omenili ste predanost. Za igralca to po-
meni večino življenja prebiti v »black boxu«, 
v črni gledališki škatli, nenehno razvijati svoj 
talent, hkrati pa se marsičemu odreči. To 
pomeni, ste da takrat, ko ste najboljši, kot 
osebnost najbolj prazni. Lupina.  
Poklic res požre ogromno časa, a mene 
to kljub vsemu hrani. Ali pa ravno zaradi 
tega, ker to jemljem resno, celo preresno, 
nujno rabim pristan, v katerega se zasidram. 
In če ne bi imel tega, kdo ve, kam bi odpla-
val. Hkrati pa to tudi izredno vrača. Zdi se 
mi, da se vse to nekako pretaka. Vseeno pa 
predanost mora biti. Tudi tega se še vedno 
učim. Tega, da se na vsaki vaji nekaj zgodi, 
kar je moj cilj. Zato se na vsaki vaji borim 
proti lastni lenobi. To se mi dogaja tudi zato, 
ker sem v nekem starostnem in zrelostnem 
obdobju, ko se mi zdi, da je čas treba pa že 
vseeno malce bolje izkoristiti. Tudi doma ne 
znam več tako dobro lenariti, kot sem znal 
nekoč. Bil sem mojster lenarjenja, česar si 
ne dopustim več. 
MGL je vaša prva in edina institucija. Raz-
mišljate o tem, da bi zamenjali delovno 
okolje, poskusili še kje drugje?
Če bi mi telo dalo znak, bi šel. Za zdaj mi 
ga ne daje. Nič mi ne govori, da bi moral iti 
drugam. Vprašanje je tudi, kaj bi bilo dru-
gače. Enako bi bil odgovoren, enako bi se 
sekiral. Zagrabil sem tisto, kar je prišlo. In to 
je bil MGL, ki je na srečo barka, ki se zadnja 
leta spreminja v vedno bolj zanimivo. Kar 
se tiče svobode, si danes nikakor ne bi upal 
delovati s statusom svobodnega umetnika, 
čutim preveliko odgovornost do družine ... 
Vsekakor pa občudujem tiste, ki v njej že 
dolgo časa vztrajajo. 
Vsako gledališče ima svojo estetiko, ki se 
sicer lahko spreminja, a ne bistveno. Gle-
dališče ima neskončno oblik. Ne glede na 
gostovanje številnih režiserjev ste ves čas 
znotraj ene.  
Vse, kar mi je ponujeno, si naredim zani-
mivo. Rad bi sam sebi verjel, da me v takšno 
delovanje vleče radovednost. Rad bi se lotil 
projektov, s katerimi bi se soočil s svojimi 
igralskimi in osebnimi zavorami. Da vidim, 
do kam se lahko spravim. Ravno v smeri še 
večje drznosti mi še manjka nekaj prehojene 
poti. Nikoli še nisem bil soočen s tem, da se 
moram odločiti, do kam bom šel. Seveda 
se bojim rutine. Proti njej se mora igralec 
nujno boriti.
Kako?
Tako, da se nenehno bori sam s sabo. 
Tako, da se žene naprej, da ne privoli v to, 
da bi po liniji najmanjšega odpora rešil neki 
problem.
Človek rine v pričakovano, ker je lažje, 
hkrati pa je treba za dober rezultat to ves 
čas presegati. Torej vse skupaj postaja ve-
dno težje.
Res, z vsako izkušnjo to postaja težje. 
Poleg tega moraš okoli sebe imeti pravo 
ekipo, vzdušje, nekoga, ki te zna usmer-
jati. Jaz rad delam z nekom, ki me ves čas 
dreza, ki me sili v druge, nepričakovane 
situacije. In to tako v gledališču kot pri 
filmu, kjer sem se pred časom že znašel v 
fazi, ko sem dobival večinoma vloge ide-
alnega,  nežnega, ljubeznivega, do vseh 
prijaznega moškega. 
V gledališču niste »formatirani«.
Na srečo ne. Na začetku sem bil sicer 
nekdo, ki je kar naprej ljubil a bistveno raje 
imam in boljše se počutim v vlogah, kot je 
na primer Peer Gynt. Imam pa tudi srečo, 
da za tovrstno higieno, za menjavanje zna-
čajsko različnih vlog, zelo dobro skrbi naša 
umetniška vodja. Tudi sicer me poleg gle-
dališča zanima še ogromno drugih stvari. 
Zavedam se, da je to edini način, da bom 
na vajah lahko našel in ponudil kaj novega. 
Niti slučajno nočem postati rutiniran tip 
igralca, ki ne zanima ne delo kolegov ne 
predstave, tip igralca, ki igra, kot pač igra ... 
Ampak kot sem rekel, okolje je v redu, zato 
ne čutim potrebe, da bi ga menjal. Sploh zdaj, 
po obdobju krize. 
Igralske?
Da. Po Iliadi zaradi izčrpanosti in zasiče-
nosti enostavno nisem več mogel naprej. 
To sem tudi jasno in odkrito povedal in na 
srečo naletel na razumevanje. Dobil sem 
čas, da sem se razbremenil ... Zdaj je spet vse 
v redu, ponovno sem zadovoljen, ko se na 
vaji zgodi premik, ko se odprejo nove poti, 
vrnilo se je veselje do igranja, raziskovanja 
... Na neki način sem se spet vrnil nazaj na 
začetek.  
Državljan Kane Orsona Wellesa na neki 
način ves čas preigrava podoben motiv kot 
Peer Gynt. Vračanje nazaj, v primarno, na 
začetek ... 
Ja, ves čas ga vleče nazaj. Gre za neko pri-
marno željo, ki je del vsakega. Tudi če hočeš 
oditi, prekiniti, tega ne moreš narediti, ne 
glede na to, kar počneš. In to celo življenje. 
Tudi Peer pravi, da »ko sem odhajal iz teh 
krajev, smo pluli tod, in pravijo, da kar je 
najgloblje v človeku, ostane najdlje«. Od tega 
ne moremo pobegniti. Oziroma, najprej mo-
ramo te stvari najti, potem zbežati od njih, 
nazadnje pa jih, hočeš nočeš, sprejeti.  ¾
Matej Puc, gledališki igralec
Foto SebaStian Cavazza
preNaivNe  
ilustracije zNaNosti
Po Gr avitaciji Alfonsa Cuaróna se je v kinodvoranah pri nas in po svetu znova pojavilo 
delo, ki je sprožilo žmohtno polemiko o tem, koliko je sploh znanosti v filmskem žanru 
znanstvene fantastike.
njihovega univerzalnega prevajalnika. Kaj drugega kot ena 
možnih izvedb tega je Googlov servis za prevajanje, ki se 
imenuje Google Translate. In še: kdor se spomni njihovega 
»holodecka«, danes sorodno napravo lahko vidi v različnih 
simulatorjih virtualne resničnosti. Tudi teleportiranje danes 
ni več le stvar nore domišljije. Resda je znanstvenikom za zdaj 
uspelo na daljavo prenesti le foton, a to vsekakor predstavlja 
obetaven začetek. Androidi in naprave za ustvarjanja videza 
nevidnosti pa so tako že stvar realnosti. 
Če se na področju žanra znanstvene fantastike še dolgo 
po Odiseji ni nič bistveno spremenilo, pa je zato zanimivo 
spremembo prineslo novo stoletje. V njem se namreč pojavi 
niz avdiovizualnih del, ki se žanra znanstvene fantastike 
lotijo z novim pristopom. V zasnovo žanra so namreč posku-
šali vnesti izrazito realistično upodobitev. No, vsaj znotraj 
kanonov znanstvenofantastičnega imaginarija. Ena prvih 
tovrstnih stvaritev, torej del, ki so ob realističnem pristopu 
iz žanra poskušala izgnati tudi pogosto prenabuhle elemente 
fantastike, je bila televizijska serija Bojna ladja Galaktika. 
Ta je vso fantastiko zgostila v izhodiščnem zapletu zgodbe, 
a še tu je bila ta veliko bliže znanosti kot sicer. V njej smo 
namreč sledili zgodbi o večji skupini ljudi, 50.000 beguncih, 
ki so bežali pred lastno stvaritvijo – z umetno inteligenco 
oplemenitenimi roboti, ki so hoteli svojo podobo obliko-
vati po podobi svojega stvaritelja, torej človeka, a tega nato 
tudi dokončno iztrebiti in v vesolju izbrisati vsako sled za 
njim. Serija, ki je trajala štiri sezone, je načela številne, za 
ta žanr resnično neznačilne teme: od moraliziranja okrog 
dopustnosti razvoja umetne inteligence do prevpraševanj 
odzivov družbe na »teroristične napade«.
Prav zato se Bojna ladja Galaktika kljub svoji neznanstve-
nosti in neskladnosti z dognanji znanosti še vedno zdi veliko 
bolj vznemirjajoča kot znanstveno podprti deli – Gravitacija 
in Marsovec. Prav tako pa tudi z vidika pripovednega zano-
sa, zanimivosti zapleta in idejno-duhovnih vprašanj, ki jih 
odpre, ne nazadnje pa tudi kompleksnosti in živosti likov, 
ki so nosilci njene zgodbe, bolj vznemirja gledalčevega duha 
in nagovarja njegovo osebo. Seveda, znanost je lahko vir 
navdiha in čudovito je, ko se to udejanji. A ustvarjalci naj 
vendarle še naprej pripovedujejo zgodbe, ne pa razlagajo ali 
ilustrirajo znanstvene koncepte. ¾
18
RadaR
 14. oktobra 2015
Od LahkOda dO N
Komisija za Jenkovo nagrado pri Društvu slovenskih pisateljev – v sestavi Igor Divjak, Goran 
Dekleva, Anja Golob, Jelka Kernev Štrajn in Majda Kne – je prevetrila izvirno pesniško bero, 
ustvarjeno od oktobra 2013 do oktobra 2015, in v torek, 13. oktobra 2015, razglasila aktualne 
nominirance.
Tanja PeT rič
V 
konkurenci za letošnje častno Jenkovo odli-
kovanje so pesniške zbirke Lahkoda Milana 
Jesiha (Beletrina, 2013), Lep pozdrav Milana 
Kleča (Cankarjeva založba, 2014), To noč bodo 
hrošči prilezli iz zemlje Jane Putrle Srdić (Cen-
ter za slovensko književnost, 2014), Relikvije 
dihanja Jana Krmelja (Litera, 2014) in Noč je abstraktnejša 
kot N Miklavža Komelja (Hyperion, 2014). Na videz zgleden 
generacijski in malo manj zgleden biološki izbor. Vendar to 
tako in tako malo ali celo nič ne pove o vsebini. Izbranim 
zbirkam bomo v nadaljevanju posvetili vendarle nekaj skro-
mnih pobliskov.      
O živih prdcih in mrtvih ljubicah
Jesihova zbirka Lahkoda je na sledi podobarsko-pripo-
vedni liniji zbirk Tako rekoč (2007) in Mesto sto (2008). 
Zanjo bi lahko uporabili ugotovitev Davida Bandlja, ki je za 
zbirko Tako rekoč zapisal, da se v njej pojavi »tip pesnjenja, 
ki manj resnobno, toda z veliko mero uglašenosti in ele-
gance, išče način za pripoved, ta pa spreminja pesništvo v 
užitek«. Ne nazadnje na sosledje namiguje tudi slovnična 
podobnost obeh naslovov. Jesihov subjekt v Lahkoda je 
pretočna identiteta – moški ali ženski prvoosebnež, tretje-
osebni opazovalec slikar ali celo neosebni glas slike, ki se 
izrisuje in hkrati razblinja pred bralčevimi očmi. Pesmi nam 
govorijo, da nič ni gotovega in nič trajnega. Vselej nas pesnik 
sooča z »izmišljijo«, ki izgine ali utone v pozabo. Odtekli čas 
in zavedanje minljivosti Jesih ujame v trenutek, ki, parado-
ksalno, za hip postane večnost. A vse to že poznamo. Gre 
predvsem za dionizičen in voajerski užitek ob jezikovnem 
oblikovanju mestoma spominsko nostalgičnih mestoma 
žgečkljivo nagajivih podob z ženskicami in lulikami, ki s 
svojim karakterjem priložnostnih pobliskov predvsem za-
bavajo in zapeljujejo. Pritrdimo lahko pesnikovi ugotovitvi, 
ki zveni kot opravičilo: »Saj vam povem – star sem, od sile 
/ sentimentalen / in včasih me preplavijo spomini.« Težko 
bi rekli, da zbirka presega Sonete in Jambe, za katere je avtor 
leta 1991 in 2001 že prejel Jenkovo nagrado, kljub temu pa 
je v njej najti kakšno pesem, ki bi jo človek rad zrecitiral ob 
nedeljskem kosilu – moja najljubša je: »Gospa jih spušča; 
drugega za drugim.« Očarljivejše pesmi o prdcih resnično 
še nisem brala.    
Pesniška zbirka Lep pozdrav Milana Kleča je pesemski za-
ključek ljubezenskih zgodb, nekakšen miniaturni hommage 
mrtvim ljubeznim, ki ošvrkne tudi vprašanja človekove min-
ljivosti. Pesnik je v »odgovorih« skop, navidezno brezbrižen 
in pogosto zafrkljiv. Smrt je zanj proces in ne trenutek – »Smrt 
se je začela,« beremo v eni od pesmi. V slovenščini je gospa 
s koso na avtorjevo srečo ženskega spola. Rokovanje oziro-
ma besedovanje z njo postane s tem bistveno enostavnejše 
– enkrat smrt obišče pesnika kot smrt, drugič kot ljubica, 
najraje pa kar kot oboje hkrati. Tudi odnos do nje, ki sovpada 
z odnosom do žensk, je skrajno ambivalenten – iz mrliške 
vežice, izpred krste z ljubico, jo pesniški subjekt (še dobro, 
da je samo to!) po najkrajši poti popiha, ne da bi se s katero 
od njiju, mrtvo ljubico ali smrtjo, poskušal soočiti. Zazdi pa 
se, da je za pesnika najlepša, najbolj prava in usodna ženska 
šele mrtva ženska, s katero v spominih zlahka manipulira 
in ji dodeli neavtentičen, drugotni glas v navidezno prvo-
osebni perspektivi. Če človek v ta neavantgardistični okvir 
še nekako vpne komentatorskega palčka, pa se ne more 
izogniti vprašanju: kaj za vraga v tej poeziji počnejo veverice? 
Klečeve pesmi brez pretirano izostrene ritmike delujejo kot 
kratki prozni, celo anekdotični ali dialoški utrinki, nanizani 
v formalno verzno strukturo. Presežnega, kot je miniaturka 
Smrt, poljub (»Smrt / ni drugega / kot poljub, / ki potrebuje 
/ različno dolgo, / da pripotuje / skozi steklo.«), v kateri se 
zgodi nepretenciozno, naravno zlitje med temo ljubezni in 
smrti, je občutno premalo, zato je zame zbirka Lep pozdrav 
najšibkejša v nominiranem izboru.
Pomnožena telesa, mnoštvo svetov
V zbirki Jane Putrle Srdić To noč bodo hrošči prilezli iz 
zemlje smo soočeni z zamajano dvojnostjo binarnih parov, 
kot so subjekt/objekt, narava/človek, realni/virtualni svet, 
unikatnost/serijskost, čas/brezčasje. Resničnost postaja pri-
vid in simulaker, ki »razblinja« telo, posledično pa tudi točko 
identifikacije. Povezava med subjektom (človekom) in objek-
tom (naravo in/ali virtualnim prostorom) se vzpostavlja skozi 
koncept micelijske mreže, kot jo najdemo v naslovni pesmi. 
Mrežna struktura se aplicira na več ravneh: v interakcijah 
med človeškimi, živalskimi, vesoljskimi, tehnološkimi in 
kibernetičnimi telesi. Telo je za Jano Putrle Srdić pretočna in 
negotova entiteta, ki prehaja iz brezobličnosti prek fizičnosti 
(erotično telo) v metafizičnost (telo pesmi), čeprav ostaja 
»prva in zadnja / resnica, ki oklepa besede«. Pesnica nenehno 
prevprašuje položaj in trajanje telesa v svetu, ki ga določajo 
po eni strani naravne, biološke in časovno omejene danosti, 
po drugi pa tudi sodobne tehnologije, ki mu odpirajo »nove 
svetove« in morda tudi nove možnosti preživetja, s čimer 
pa ga raz-telešajo na način pomnožitve oziroma razpršitve. 
Desubstancializacija po eni strani prinaša fascinacijo nad 
prihodnjim, vendar pa slednje ostaja nedojemljivo in v svoji 
odprtosti vzbuja nelagodje, zato je pesniški govor distanci-
ran, če ne celo hladen. Lirska subjektka opazuje in zapisuje, 
manj pa čustvuje in reflektira v korist močnim vizualnim 
podobam, ki ne vrednotijo (»Lepota v dolgi vijugi dima na 
nebu / ne razlikuje med Auschwitzem / in premogovnikom 
v Trbovljah«). Jana Putrle Srdić v sodobno slovensko poezijo 
na edinstven in pronicljiv, do neke mere pa še vedno »tradi-
cionalno pesniški« način vnaša tematiko, ki velja za domeno 
performativnih in intermedijskih umetnosti. Zame je zbirka 
To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje ena najvznemirljivejših 
pesniških knjig preteklega leta.    
Odnos do telesa v času in prostoru pa vzpostavlja tudi 
presenetljivo zrel prvenec Jana Krmelja Relikvije dihanja. 
Drugače kot pri Jani Putrle Srdić je Krmeljev pesniški subjekt 
še vpet v »svoje«, čeprav razplasteno telo. Sublimirani jaz 
nenehno prehaja med vstopi in izstopi, med vdihi in izdihi, 
kljub temu pa njegova zavest in identifikacija izhajata iz 
zavedanja lastnega obstoja kot edine gotovosti: » Temna, 
steklena bleščava je v reki, / je v vseh nas, v vseh nas, ki 
smo. Ki zanemarjamo možnost / neobstoja.« »Mnoštvo cevi 
iz svetle krogle lobanje« še vedno omogoča povezovanje s 
svetom, ki ga pesnik sprejema organsko, prek čutil in pred-
vsem s polnimi pljuči ter ga spreminja v jezik kot tisto drugo, 
trajno, nadprostorsko relikvijo življenja. Krmeljeva poezija je 
simbolistična in ontološka. Eden izmed vodilnih motivov je 
pomensko nabita podoba konja, hkrati htonične in sončne 
živali, simbolno povezane tudi z razburkano podzavestjo. 
Kultiviran, a neobrzdan pa je tudi govorčev pesniški jezik, v 
katerem se zrcalijo geselske reference avtorjevih vzornikov, 
še najbolj Paula Celana in Miklavža Komelja. Gre za meta-
statične jezikovne strukture, ki v svoji zgoščenosti izgubijo 
jasno izpovednost in zapeljejo v zastranitve. Ob mestoma 
nepreglednem nizanju rodilniških struktur, deležnikov ter 
pretirane rabe nemških trpnikov in posamostaljenj bralca 
popade, da bi vzkliknil: pesnik, obrzdaj svojega konja! Za to pa 
ima komaj dvajsetletni Jan Krmelj zagotovo še dovolj časa.  
Prehod z Jana Krmelja na Miklavža Komelja je skorajda 
naraven ne le zaradi podobnosti v eksklamacijskem načinu 
upovedovanja, temveč tudi zaradi neposrednih povezav 
med pesnikoma. Miklavž Komelj je za popotnico h Krme-
ljevi zbirki namenil precej osebni, pisemski spremni zapis, 
ki pa tematsko nakazuje diapazon Komeljeve zbirke Noč je 
abstraktnejša kot N. Gre za izjemno zgoščeno in polifono 
poezijo s številnimi medbesedilnimi navezavami, ki nad-
grajuje in mestoma radikalizira predhodno zbirko Modra 
obleka. Subjekt z različnih pozicij govora – svojega in tujega, 
v obeh primerih pa potujenega – le še »kozmetično« niza 
svetove, ki postajajo konkretni, povsem meseni in krvavi, 
v svoji najbolj skrajni abstrakciji. Kajti to, kar izrečemo, 
ni več to, kar smo izrekli, temveč nekaj, kar se šele vzpo-
stavlja v razliki med izrečenim in neizrečenim. »O, biti / 
pomeni: prestajati, / kar drugi vidijo,« vzklika subjekt, ki 
svoj ontološki status v času in prostoru opredeljuje kot 
vselej spremenljivo in ne-isto bitje. V ospredju zbirke je 
nenehna dialektika med konkretnim in abstraktnim, med 
realnim in imaginacijo, ki princip besedne igre uporablja 
»proti poigravanju z besedami«. V logični percepciji bi se 
moral naslov zbirke najbrž glasiti N je abstraktnejši kot 
noč, vendar prav naslovna zaobrnjenost ruši kavzalnost 
in s svojo potujitvijo intervenira v simbolno, posredovano 
podobo noči. »Nadaljevanje vseh pesmi, / ki so, ko so bile 
končane, / postale pesem v nastajanju – / je [namreč] v 
abecedi.« Precej obsežna zbirka Noč je abstraktnejša kot 
N je delo zanosnega, težko ukrotljivega duha, v kateri bi 
lahko kakšno pesem tudi pogrešali, vendar si mesto med 
petimi vrhunci preteklega leta zasluži. ¾
Trije od petih nominirancev: Miklavž Komelj, Jana Putrle Srdić in Milan Jesih
Z
animivo je primerjati domovanji največjega slo-
venskega in največjega ameriška arhitekta; Plečnik 
in Wright sta bila sodobnika, oba sta svojemu 
domu, stari hiši v stanovanjskem delu svojega 
mesta, prizidala studio in oba sta si prizidek za-
mislila kot stolp, no, Wright kar dva. Zanalašč 
sem načrta obeh hiš računalniško »raztegnila« v isto merilo. 
To sem nejeverno ponovila dvakrat, misleč, da gre za napako 
pri pretvarjanju čevljev v metre: samo Wrightova risalnica, 
eden od prizidanih stolpov, v tlorisu meri več kot pritličje 
celega Plečnikovega kompleksa. Majhnost Slovenije? Morda 
skromnost in fanatična predanost arhitekturnemu poklicu v 
Sloveniji izvirata bolj iz Plečnikove šole kot pa narave poklica 
samega? V Trnovem v Ljubljani, kjer je Plečnik domoval, kljub 
temu vedno znova vzdihujem nad veličino našega arhitek-
turnega maga. Prvič sem v hišo stopila že pred leti nekega 
ubitega meglenega ljubljanskega jutra, neprespana, brezciljno 
potikajoča se z otroškim vozičkom. Hiša je bila takrat že zaprta, 
mi je pa neka gospa dovolila sprehod po vrtu. Kakšno odkritje, 
drug svet! Na tem vrtu hočem živeti! Odšla sem poživljena, z 
naostrenimi čuti in novo vero v človeštvo. Plečnik bi znal še 
iz barake narediti tempelj. 
Okoliščine mojega drugega obiska niso bile tako intimne: 
na deževno sredino dopoldne se je v malem muzeju trlo ljudi, 
predvsem tujih turistov, ki so se sprehajali po čarobnem vrtu. 
Pred mesecem dni je namreč po temeljiti in odlični prenovi 
Plečnikova hiša spet odprla svoja vrata in naval obiskovalcev 
je neverjeten. Drugi so čakali na voden ogled notranjosti, 
ki poteka vsak dan vsako polno uro in je omejen na 7 ljudi 
janja Br Odar
 14. oktobra 2015
19
RadaR
Od LahkOda dO N
Komisija za Jenkovo nagrado pri Društvu slovenskih pisateljev – v sestavi Igor Divjak, Goran 
Dekleva, Anja Golob, Jelka Kernev Štrajn in Majda Kne – je prevetrila izvirno pesniško bero, 
ustvarjeno od oktobra 2013 do oktobra 2015, in v torek, 13. oktobra 2015, razglasila aktualne 
nominirance.
Drugače kot pri Jani Putrle Srdić je Krmeljev pesniški subjekt 
še vpet v »svoje«, čeprav razplasteno telo. Sublimirani jaz 
nenehno prehaja med vstopi in izstopi, med vdihi in izdihi, 
kljub temu pa njegova zavest in identifikacija izhajata iz 
zavedanja lastnega obstoja kot edine gotovosti: » Temna, 
steklena bleščava je v reki, / je v vseh nas, v vseh nas, ki 
smo. Ki zanemarjamo možnost / neobstoja.« »Mnoštvo cevi 
iz svetle krogle lobanje« še vedno omogoča povezovanje s 
svetom, ki ga pesnik sprejema organsko, prek čutil in pred-
vsem s polnimi pljuči ter ga spreminja v jezik kot tisto drugo, 
trajno, nadprostorsko relikvijo življenja. Krmeljeva poezija je 
simbolistična in ontološka. Eden izmed vodilnih motivov je 
pomensko nabita podoba konja, hkrati htonične in sončne 
živali, simbolno povezane tudi z razburkano podzavestjo. 
Kultiviran, a neobrzdan pa je tudi govorčev pesniški jezik, v 
katerem se zrcalijo geselske reference avtorjevih vzornikov, 
še najbolj Paula Celana in Miklavža Komelja. Gre za meta-
statične jezikovne strukture, ki v svoji zgoščenosti izgubijo 
jasno izpovednost in zapeljejo v zastranitve. Ob mestoma 
nepreglednem nizanju rodilniških struktur, deležnikov ter 
pretirane rabe nemških trpnikov in posamostaljenj bralca 
popade, da bi vzkliknil: pesnik, obrzdaj svojega konja! Za to pa 
ima komaj dvajsetletni Jan Krmelj zagotovo še dovolj časa.  
Prehod z Jana Krmelja na Miklavža Komelja je skorajda 
naraven ne le zaradi podobnosti v eksklamacijskem načinu 
upovedovanja, temveč tudi zaradi neposrednih povezav 
med pesnikoma. Miklavž Komelj je za popotnico h Krme-
ljevi zbirki namenil precej osebni, pisemski spremni zapis, 
ki pa tematsko nakazuje diapazon Komeljeve zbirke Noč je 
abstraktnejša kot N. Gre za izjemno zgoščeno in polifono 
poezijo s številnimi medbesedilnimi navezavami, ki nad-
grajuje in mestoma radikalizira predhodno zbirko Modra 
obleka. Subjekt z različnih pozicij govora – svojega in tujega, 
v obeh primerih pa potujenega – le še »kozmetično« niza 
svetove, ki postajajo konkretni, povsem meseni in krvavi, 
v svoji najbolj skrajni abstrakciji. Kajti to, kar izrečemo, 
ni več to, kar smo izrekli, temveč nekaj, kar se šele vzpo-
stavlja v razliki med izrečenim in neizrečenim. »O, biti / 
pomeni: prestajati, / kar drugi vidijo,« vzklika subjekt, ki 
svoj ontološki status v času in prostoru opredeljuje kot 
vselej spremenljivo in ne-isto bitje. V ospredju zbirke je 
nenehna dialektika med konkretnim in abstraktnim, med 
realnim in imaginacijo, ki princip besedne igre uporablja 
»proti poigravanju z besedami«. V logični percepciji bi se 
moral naslov zbirke najbrž glasiti N je abstraktnejši kot 
noč, vendar prav naslovna zaobrnjenost ruši kavzalnost 
in s svojo potujitvijo intervenira v simbolno, posredovano 
podobo noči. »Nadaljevanje vseh pesmi, / ki so, ko so bile 
končane, / postale pesem v nastajanju – / je [namreč] v 
abecedi.« Precej obsežna zbirka Noč je abstraktnejša kot 
N je delo zanosnega, težko ukrotljivega duha, v kateri bi 
lahko kakšno pesem tudi pogrešali, vendar si mesto med 
petimi vrhunci preteklega leta zasluži. ¾
Trije od petih nominirancev: Miklavž Komelj, Jana Putrle Srdić in Milan Jesih
Z
animivo je primerjati domovanji največjega slo-
venskega in največjega ameriška arhitekta; Plečnik 
in Wright sta bila sodobnika, oba sta svojemu 
domu, stari hiši v stanovanjskem delu svojega 
mesta, prizidala studio in oba sta si prizidek za-
mislila kot stolp, no, Wright kar dva. Zanalašč 
sem načrta obeh hiš računalniško »raztegnila« v isto merilo. 
To sem nejeverno ponovila dvakrat, misleč, da gre za napako 
pri pretvarjanju čevljev v metre: samo Wrightova risalnica, 
eden od prizidanih stolpov, v tlorisu meri več kot pritličje 
celega Plečnikovega kompleksa. Majhnost Slovenije? Morda 
skromnost in fanatična predanost arhitekturnemu poklicu v 
Sloveniji izvirata bolj iz Plečnikove šole kot pa narave poklica 
samega? V Trnovem v Ljubljani, kjer je Plečnik domoval, kljub 
temu vedno znova vzdihujem nad veličino našega arhitek-
turnega maga. Prvič sem v hišo stopila že pred leti nekega 
ubitega meglenega ljubljanskega jutra, neprespana, brezciljno 
potikajoča se z otroškim vozičkom. Hiša je bila takrat že zaprta, 
mi je pa neka gospa dovolila sprehod po vrtu. Kakšno odkritje, 
drug svet! Na tem vrtu hočem živeti! Odšla sem poživljena, z 
naostrenimi čuti in novo vero v človeštvo. Plečnik bi znal še 
iz barake narediti tempelj. 
Okoliščine mojega drugega obiska niso bile tako intimne: 
na deževno sredino dopoldne se je v malem muzeju trlo ljudi, 
predvsem tujih turistov, ki so se sprehajali po čarobnem vrtu. 
Pred mesecem dni je namreč po temeljiti in odlični prenovi 
Plečnikova hiša spet odprla svoja vrata in naval obiskovalcev 
je neverjeten. Drugi so čakali na voden ogled notranjosti, 
ki poteka vsak dan vsako polno uro in je omejen na 7 ljudi 
– seveda, prostori v Plečnikovem domu so zelo majhni. A o 
veličini, kot pravim, vseeno ni dvoma. Arhitekt je bil mojster 
danes tako modernega recikliranja, pa detajliranja, dekorira-
nja in predvsem predelovanja, prenavljanja obstoječih stavb: 
»Nikoli ne podrem tega, kar so zgradili naši očetje«, pozdravi 
obiskovalce napis v novem vhodnem lobiju. Duha stare stavbe 
je znal genialno nadgraditi, pri čemer ni nobene škode utrpel 
Plečnikov avtorski arhitekturni izraz, tu si je kot vedno dal 
duška, ga je pa staro zidovje ravno prav priklepalo na realni 
svet, da ni vsega podredil monumentalnosti. 
Plečnikovo hišo danes sestavlja raščen kompleks drobne-
ga stanovanjskega tkiva več manjših hiš z zadnjim vrtom z 
lapidarijem poleg trnovske cerkve v Ljubljani, kar ni golo na-
ključje – brat Andrej, ki si je s skromnimi prihranki hišo kupil 
za starost, je bil duhovnik, pa tudi arhitekt sam je bil globoko 
veren mož. V hiši za cerkvijo naj bi bivali vsi Plečnikovi bratje in 
sestra (načrt se ni izšel). Jože Plečnik se je po prihodu iz Prage, 
kjer je že izdelal svoj obsežen praški opus, leta 1921 naselil v 
tej preprosti pritlični trnovski hiši blizu novoustanovljene 
šole za arhitekturo, kamor so ga povabili kot profesorja. Hiše 
z malimi sobami ni podrl, temveč ji je v letih 1923–25 dodal 
valjasti prizidek sličnega merila; od nekdaj naj bi si menda 
želel bivati v stolpu. Navzven ga ni izrecno poudaril, saj ga je 
na eni strani skril za visok pravokoten volumen in vse skupaj 
pokril s priljubljeno položno dvokapno (mediteransko) streho; 
in ne morda konično, stožčasto, kot bi bilo za valj pričakovati. 
Tudi zato stoji prizidek kot zraščen s prvotno malo hišo, da 
nevednemu obiskovalcu ne more biti jasno, kaj je pravzaprav 
dozidava. V stolpu je imel v visokem pritličju sobo sam, v nad-
stropju pa brat Janez, znani ljubljanski zdravnik. A se je Janez 
zaradi drugačnega življenjskega sloga kmalu izselil skupaj s 
svojim klavirjem in obiskovalci ter obiskovalkami, v zgornji 
krožni sobi pa je Jože uredil študijsko sobo, v kateri je med 
vojno tudi poučeval. Krožno sobo po sredi stropa reže debel 
lesen tram, ki je glavni nepričakovani, nelogični, a bistveni 
konstrukcijski in stilski poudarek, značilen za malone vse 
njegove arhitekture. 
Plečnik je bil silno resen mož. Ni bil poročen, ni imel otrok, 
ni trpel hrupa, nepričakovanih obiskov in nevednih naročni-
kov. Njegova edina ljubica, se zdi, je bila arhitektura. S to ni mo-
glo tekmovati niti prijateljevanje s hčerjo češkega predsednika 
Masaryka, ki je Plečniku zaupal prenovo praškega gradu. To 
obiskovalcu postane jasno, ko ga kustosinja povede na sprehod 
skozi njegov dom. Ali studio? Moderne delitve delovnega od 
intimnega prostora doma Jože Plečnik pač ni poznal. Spalnica je 
bila hkrati delovna soba, in ko je sredi noči odložil svinčnik na 
risalno mizo in vstal s svojega stola (po njegovem stol ni smel 
biti udoben, ker je namenjen delu in ne počitku), je naredil le 
korak in že je bil v postelji. Zatem je potegnil lestenec nižje k 
sebi (njegov lastni patent), pomel utrujene in slabovidne oči 
(dioptrija 9,75 – eden izmed premnogih natančnih podatkov, 
s katerimi postreže kustosinja), prebral še nekaj strani kake od 
knjig iz svoje obsežne knjižnice, potegnil za vrvico na dosegu 
roke (še en patent, da, bil je izjemno iznajdljiv in praktičen 
mož) in ugasnil luč. V cerkvi je odbilo.  
Kadar je bil družabno razpoložen, je z redkimi gosti upo-
rabljal majhno in ozko sobico z mizo, leseno klopjo in trdim 
stolom. Udobje ni bilo spremljevalec njegovega načina zabave 
– bolj je užival v študiozni intimnosti. Okno v že tako majhni 
sobi je zastrl s pisanim vitražem. V hišo razen gospodinje, 
družine (bratov in sestre) in ozkega kroga svojih prijateljev 
oz. najboljših študentov ni vabil nikogar. Vsiljivce je odgnal 
že v mrzli veži, neke vrste pokriti verandi, ki je zame osebno 
eden najzanimivejših prostorov ne le v njegovi hiši, temveč 
v stanovanjski gradnji nasploh. Gre za podolgovat nadkrit 
vhodni prostor, ki je bil sprva proti vrtu zamejen le z nizom 
klasičnih stebrov z ljubljanskega stadiona, po fasadi pa se je 
pel bršljan, ki raste še danes. Verando je pozneje zasteklil 
in v njej sprejemal naročnike. Polna je kamnitih detajlov, 
prinesenih z gradbišč, ima kamnita tla ter nekaj stopnic, ki 
nakazujejo vhod v notranji del hiše, pa križ, s katerega Jezus 
sestopa (detajl za učenjake), rebrast starinski umivalnik, velike 
lončnice. Prostor, ki te začara, v katerem ne veš, a si notri ali 
zunaj. Prevelik za vežo, premajhen za sprejemnico, idealen 
za v posmeh vsem današnjim dolgočasnim standardom za 
stanovanjsko gradnjo. 
Še en čudovit vmesni prostor je l. 1929 dodal hiši, in sicer 
rastlinjak z moderno zasteklitvijo, odmaknjeno od konstruk-
cijskih stebrov, vpeto v nenavadne betonske okvire (ne, o 
toplotnih mostovih takrat še ni bilo debate). V rastlinjak iz 
hiše ponižno vstopamo skozi ozko in nizko obokano odprtino, 
da je kontrast prehoda iz temne notranjosti v naročje svetlobe 
še večji. In še mistični detajl: nad pečjo je pipa, s katere lahko 
voda kaplja na razgreto kovinsko ploščo. Ksssssssssssss.... 
Plečnik morda res ni imel smisla za domačnost, kar se tiče 
misterioznosti, simbolike in nepričakovanih obratov, pa je bil 
pravi čudodelnik. Svojstveno muzejsko avro ustvarjajo tudi 
nešteti kamniti predmeti z gradbišč, ki jim je poiskal mesto v 
domu. Ovalni umivalnik iz teraca v kotu kuhinje je denimo s 
pokopališča (z morbidnostjo se ni obremenjeval), prej omenjeni 
stebri v veži in rastlinjaku pa z bežigrajskega stadiona. 
Povsem svoja zgodba in morda najlepši del celega komple-
ksa je vrt za hišo, ki ga dopolnjuje lapidarij stebrov, balustrov, 
kapitljev, spet prinesenih z njegovih gradbišč. Poti v vrtu je 
načrtoval tako, da se niso ognile mogočnim drevesom, tem-
več so vodile do njihovih debel. Za vrtne ureditve je spretno 
uporabil poceni industrijsko izdelane betonske kanalizacijske 
cevi: iz ozkih je izdelal robnike ob poteh, veliko cev metrskega 
premera je namestil za zbiralnik vode ob rastlinjaku in kot 
podstavek za čebelnjak – tu si je resnično privoščil! Prelep 
je tudi strešni zaključek vrtnega zidu, narejen iz izmenično 
konkavno-konveksno nalaganih polovic betonskih cevi dveh 
različnih premerov. Četudi ne razumete, zakaj naj bi bil NUK 
tako vrhunska arhitektura, vas Plečnikova hiša prav gotovo 
ne bo pustila hladne. 
Na novo odprt muzej pa je zanimiv tudi zaradi družbenega 
učinka, ki ga je sprožila prenova. Medtem ko je samo domova-
nje prenovljeno popolnoma konservatorsko, brez sprememb, 
pa so si v spomeniško manj občutljivem delu hiše z muzejskimi 
prostori (stalna razstava, trgovinica, predavalnica ipd.) avtorji 
prenove Arrea privoščili za odtenek več svobode v arhitek-
turni zasnovi. Maruša Zorec kot najboljša prijateljica prenov 
spomeniško zaščitenih objektov (državnega pomena) pri nas 
je spet postregla s pričakovanim neoporečnim in doslednim 
konceptom, ki ga v vsakem projektu nadgradi s kakim izpi-
ljenim detajlom več – tokrat ne gre spregledati nenavadnih 
aluminijastih profilov z lesenim polnilom zasteklitve proti 
malemu atriju (tudi Plečnik je rastlinjak oblekel v stekla z 
neobičajnimi betonskimi okvirji), ročaja na vhodnih vratih ... 
V muzejskih prostorih, kjer Plečnik ni bival, je s konkretnejši-
mi posegi zarezala v staro tkivo in ustvarila prijetno vzdušje 
sodobnega svetlega galerijskega prostora. 
Po prenovi Plečnikova hiša ni le dokument nekega časa in 
nekega genija, temveč ponuja privlačno sceno za kulturnega 
potrošnika, za urbano omikanega globalnega turista, ki v vseh 
mestih išče podobne programske vsebine. In muzej te vrste je 
pač must see. V njem pocrkljajo z najbolj žlahtnim, kar v mini-
mundus obliki ponujajo slovenske kulturne inštitucije. ¾
TakO 
 je živeL 
 mag
Pred dobrim mesecem 
dni je po temeljiti in 
odlični prenovi Plečnikova 
hiša na Karunovi 4 
in 6 v Trnovem spet 
odprla svoja vrata. 
Naval obiskovalcev je 
neverjeten.
JanJa Brodar
Foto Mavric Pivk
20
RadaR
 14. oktobra 2015
Mojster zvočnih ekstreMov
Velika Björk zanj pravi, da je vražji fant. Pogumen, drzen, luciden in nadvse inteligenten. Arca.
Miroslav akrapović
A
lejandro Ghersi alias Arca je bil član projektno-
producentske ekipe njenega zadnjega albuma 
Vulnicura, ki je izšel letos. Da je bil tudi eden 
od ključnih članov zvokovno razvojnega ko-
lektiva na njem, govori podatek, da je letošnjo 
pomlad nastopil skupaj z islandsko divo na 
njenih osmih newyorških nastopih. Arca je bil ključen tudi 
za nagrajevani album Yeezus razvpitega Kanyeja Westa. V 
tričlanskem »producentsko-posvetovalnem telesu« (Arca, 
Hudson Mohawke, Young Chop) sta bili njegova zvočna do-
mišljija in vizija v ospredju. Zato nas ni niti malo presenetilo 
samo(z)raslo avdio-vizualno potovanje, na katerega sta se 
podala izjemno nadarjena glasbenica Thaliah Debret Barnett 
in čudežni Arca v njunem skupinskem glasbenem projektu 
FKA Twigs – o katerem smo v Pogledih že pisali. 
Tokrat je poudarek na Arci, štiriindvajsetletnem vene-
zuelskem avtorju glasbe, ki se je v izjemno kratkem času 
prelevil iz najbolj obetavnega ustvarjalca elektronske glasbe 
in radikalnega beat inovatorja v eno najbolj pomembnih 
in vplivnih glasbenih imen. Imen, ki s svojim glasbenim 
opusom in delom narekujejo ritem in tempo sodobni glasbi, 
ki so ji sposobni dati tudi nov smisel. Kajti vse, česar se loti 
Arca, preveva globlji značaj. Ko poslušate njegov prvenec 
Xen, ki ga spremljajo ekspresionistično zrežirane vizualiza-
cije režiserja Jesseja Kande, dobite občutek konceptualnega 
spomenika brez primere v popularni glasbi. 
Arca neverjetno vešče razkraja zvočne pejsaže, da bi jih 
pozneje manipulativno sestavil v simfonijo ekstremov. Ko 
s svojo mogočno zvočno teksturo pripoveduje zgodbo o 
razpadu urbane družbe in razklanosti posameznika v njej, 
Arca projicira čas, ki ga živimo. Me(n)talno hladno vzdušje, 
zbrano v kosih razbitega zrcala, ki odseva kruto sedanjost 
brez olepševanja. To nikakor ne pomeni, da je njegova glasba 
opeharjena estetike, ravno nasprotno. 
Arca je na albumu Xen poustvaril povsem novo estetiko v 
prostoru, kjer se vsakič znova zazremo v svež in nov zvočni 
kolorit. Že mini albuma Stretch 1 in Stretch 2 iz leta 2012 sta 
prinesla samosvojo naracijo liričnega okvirja, ki temelji na 
hip hopu, Arcovi prvi glasbeni ljubezni. Lahko bi rekli, da je 
hip hop temeljno izhodišče celotnega današnjega Arcovega 
glasbenega spektra. 
Na nekakšen prismuknjen način z neštetimi nekonvencio-
nalnimi pristopi znotraj samega žanra je bilo Arcovo zgodnje 
studijsko delo slišati nadvse inovativno. To ga je že na samem 
začetku postavilo ob bok uveljavljenim inovatorjem beata, 
ritma in navsezadnje tudi melodije. Tukaj mislimo predvsem 
na avtorje, kot sta Clams Casino in Flying Lotus ter njuna 
»prasketajoča« produkcijo, ki se sliši dovolj arhetipsko aran-
žirana z obveznimi klavirskimi vložki in v kateri poslušalec 
težko loči analogne od elektronskih zvočnih nanosov. Kot 
da bi Arca v svoje skladanje ujel vso impulzivnost in inten-
ziteto lastnih sanj. Kot da bi poskušal ta barviti kolaž, ki ga 
prinašajo sanje, zaobjeti s svojo glasbo. 
Mixtape iz leta 2013, poimenovan &&&&&, je že določil 
smeri, v katere se bo dokončno razvila Arcova glasbena moj-
strovina. Ambientalna pobarvanka, ki je povsem oklestila 
besedilo, da bi v repetitivnem kolesju ponazorila prisotnost in 
samobitnost posameznika v njem. Kot da bi si Arca privoščil 
filozofski diskurz o stvarniku – človeku, ki je bil prah in se 
je v prah tudi povrnil. In to brez verskih »odvodov« in nau-
kov, naravnan zgolj na lastno izkušnjo življenja v Caracasu, 
New Yorku in Londonu, duhovno metafizičen le v iskanju 
svojega lastnega jaza. 
Prav poseben pečat tej nevprašljivi umetniški iden-
titeti daje vizualna nadgradnja. Ob Arci je vselej režiser 
Jesse Kanda, ki se je uveljavil ne le kot nenadomestljivi 
spremljevalec Arcovih glasbenih vizij, temveč kot edina 
oseba, zmožna vizualizirati tako kompleksno in intrigan-
ArcA neverjetno vešče rAzkrAjA 
zvočne pejsAže, dA bi jih pozneje 
mAnipulAtivno sestAvil v 
simfonijo ekstremov. ko z 
mogočno zvočno teksturo 
pripoveduje zgodbo o rAzpAdu 
urbAne družbe in rAzklAnosti 
posAmeznikA v njej, ArcA 
projicirA čAs, ki gA živimo.
rešitev je Mnogoženstvo
Kakšne so ženske Roberta Jukiča? Ni jim do zlata, ne oblakov vseh z neba, ljubijo bolj kot drugi 
ljubijo boga in dež jih hladi, miri in uči, da je, kar je, da so, kar so. Na albumu Ž ensk e.
Tina lešničar
t
rinajst ženskih glasov, vsak z različno barvo, 
energijo in značajem, interpretira besedila in 
jim daje identiteto. Rokersko romantična Nina 
Vodopivec, operno dramatična Gordana Hleb, 
eterično zasanjana Tamara Obrovac, spokojno 
mehka Mia Žnidarič, hrepeneče skrivnostna 
Katja Šulc, nežno lahkotna Nina Strnad, mračno usodna 
Aphra Tesla, odmevno odločna Jadranka Juras, globoko 
žalostna Ana Bezjak, soulovsko navdihnjena Maya, zmerno 
navihana Astrid Kuljanić, vedra in topla Anika Horvat in v 
nežnost zamaknjena Tjaša Fabjančič.
13 žensk, 13 glasov, 13 usod, 13 zgodb, ki se zlijejo v eno. Eno 
Žensko. Novi album Roberta Jukiča je kontemplacija ženske 
narave. Čeprav, ko ga je pisal, ni mislil na žensko. Sedel je v 
osamljeni hiški v majhni vasi nekje nad Velikimi Laščami, 
gledal skozi okno in si zapisoval misli, ki so mu kot dežne 
kaplje polzele na papir. Da, v novih pesmih veliko dežuje. 
Ne tako, kot v Dobrotah iz skrinje zarote, kjer »piha, brije, 
sivo je, ščije«, da človek »do kože moker premražen, stisnjen 
v kot, v mestu zgubljen išče zavetje, da skrije, zavije se, v 
temo ponikne«. Tu dežuje drugače. In veliko je solza. Tihega 
trpljenja, požrtvovalnosti, vdanosti, nemoči, izgubljenosti in 
sprijaznjenosti z usodo, svetom in s sabo. 
Jukičeva ustvarjalna melanholija je zavetje našla v žen-
skem objemu. Svojo animo je odkril v besedilih, ko so bila 
že vsa napisana. Ne samo napisana – pesmi so tudi že odpeli 
Vlado Kreslin, Metod Banko, Tomislav Jovanović - Tokac in 
Dominik Bagola. A nekaj ni bilo prav. Šele ženski princip je 
osmislil glasbo in besede, ki so vrele iz njega zadnja štiri leta. 
Našel je pevke, ki so se vsaka s svojo izraznostjo potopile v 
besedila. Ena sama ne bi mogla potešiti vseh njegovih razpo-
loženj, rešitev je bila v mnogoženstvu. Vsaki je dal na voljo 
nekaj pesmi, da so si same izbrale, katera jim je najbolj blizu. 
»Človek mora čutiti besedilo, da ga dobro pove,« pravi Jukič, 
ki v glasbi posluša predvsem zgodbe. Ko umetnik sublimira 
svoja doživetja, se pred občinstvom lahko odvijejo prave 
sage. Pa naj gre za nekaj verzov Billy Holiday ali za enourni 
improvizirani solo basista Barra Phillipsa.
Najbolje energijo, ki je tekla med ustvarjalci plošče, po-
vzamejo izjave nekaterih sodelujočih. »Redko moškim uspe 
tako dobro zajeti bistvo ženskega hrepenenja, kot je to uspelo 
Robertu s to ploščo,« je izjavila Jadranka Juras. »Ponavadi 
ne snemam skladb, ki niso moje. Ampak Robert … iste krvi 
sva,« je povedala Aphra Tesla. Nina Strnad je priznala, da 
bi »težko rekla ne.« Tjaša Fabjančič pa si je zaželela: »Nekaj 
takega bi rada napisala jaz.«
Jukič je vedno znal prisluhniti izrazu svojih sodelavcev. 
»Ni napak. Ne iščem perfekcije. Če gre mimo, poskusimo to 
skupaj popraviti, samo energija mora biti prava. Nisem na 
strani sterilnosti, sem na strani življenja. To pa vključuje 
poskuse in napake.« Zgodnejše avtorske plošče, na primer 
prvenec How About That (2002), Phases of One (2004) in 
Jazz for Masses (2009), na katerih igrajo Jukičevi jazzovski 
vrstniki, kot so Cene Resnik, Lenart Krečič, Igor Matkovič, 
Jure Pukl, Kaja Draksler …, se poslušajo kot antologija mla-
dega slovenskega jazza. Vsak je dobil »svojih pet minut«, 
da z inštrumentom pove svojo zgodbo. In prav zanimivo je 
slišati, kako se je od tod razvijala njihova glasbena pot.
»Šele v zadnjem letu sem se resetiral,« pravi Jukič. »Zdaj 
celo lahko napišem kakšno pozitivno besedilo, v katerem 
nikogar ne ubijem.« A to ne pomeni, da je s kritičnostjo do 
sveta opravil. Z dolgoletnim bandom Kramp se odpravlja 
v studio, kjer bodo še do konca letošnjega leta posneli 
album z naslovom Odprta sezona lova na politike, kjer se 
bodo, z malo domišljije, v angažiranih besedilih na roc-
kersko podlago lahko prepoznali akterji političnih vrhov. 
»Zate se, zate se ves svet na široko odpira, zate se, zate se 
na poljanah cvetje zbira … ti si verz, ki odmeva, eva, eva, 
eva,« je v udarni umazani grunge maniri ob priložnostnem 
»sneak preview« zadonelo iz zvočnikov Jukičevega studia 
v centru Ljubljane. Metod Banko zveni kot legendarni 
Layne Staley iz Alice in Chains, medtem ko zrak režejo 
Hendrixovi rifi.
Verjetno si bo s to ploščo »skopal še globljo jamo«, kot 
se je nekoč izrazil. Saj s svojo konsistentno nadžanrskostjo 
dela preglavice kritikom, založbam in komisijam na razpi-
sih, ki velenjskega basista z nekoliko temačnim in težkim 
zvokom, ki kaže na vplive Charlesa Mingusa, Paula Cham-
bersa, Sama Jonesa, Boba Hursta in Erica Revisa, nikakor 
ne morejo uvrstiti v svoje predalčke. A na to se ne ozira. 
Čeprav navidezno deluje kot premišljen konceptualist, se 
ne omejuje, ko iz njega mezi kreacija. Impulzom svojega 
navdiha skupni imenovalec najde pozneje. Oziroma ta 
najde njega. 
Tako je bilo pri projektu Radio, ki je bil prvi, s katerim je 
iztiril iz jazzovske orbite. Ves žanrski potpuri, ki se mu je 
nabiral nekaj let, je kot celota zaživel šele, ko si je predsta-
vljal, da se skladbe, ki so zares nastajale v različnih mestih, 
menjajo, kot bi vrtel gumb na radiu med iskanjem prave 
frekvence. Sledil je spet nekoliko bolj jazzovski Operation 
Charlie, ki ga je predstavil tudi na Jazz festivalu Ljubljana. 
Potem se je po končanem študiju na oddelku za jazz glasbe-
nega konservatorija v Gradcu leta 2008 za dve leti preselil 
na Dunaj, kjer so začele nastajati glasbene zamisli, ki so 
se združile pod naslovom Dobrote iz skrinje zarote. Tukaj 
je bila najprej atmosfera, črno-beli svet, prašen, smrdljiv 
in nagnit. Glasba za nikoli posneti vestern. In besedila, ki 
so nabrekala od testosterona. Potem se je zgodil medijsko 
precej odmeven Life, ki je vključeval glasbe sveta, etno, jazz, 
alternativni pop, ambientalno glasbo in še klasično suito 
za intermezzo. Lani je z omejenim dostopom za download 
na mp3-nosilcu izšla do organizatorske (jazzovske) scene 
kritična Zvočna zloženka.
In zdaj Ženske. Sledil je ideji napisati skladbo – z aran-
žmajem, melodijo, nekoliko preprostejšimi harmonijami 
in besedilom vred. V slogu singer/songwriter. Ostal je 
pri akustični izvedbi, čeprav je najprej razmišljal, da bi 
zavil v elektronske vode. Vsakokrat, ko se mu je pesem 
v glavi in na notnem črtovju sestavila, je šel v studio 
in začel snemati. Najprej inštrumente, enega po enega. 
Potem glasove. V štirih letih so pesmi nastajale v vsaj 
petih različnih studiih. Po sili razmer v zadnjem času 
na tak način nastajajo vsi njegovi albumi, pravi. »Če bi 
imel dovolj denarja, bi lahko izvajalce povabil v studio 
in ploščo posnel v enem tednu.« Za uravnoteženost in 
pravi občutek je k izdaji studijskega albuma Ženske, ki ga 
je ZKP RTV Slovenija izdala prvi teden oktobra, priložil 
še posnetek koncerta na oddaji Izštekani Jureta Longyke. 
Tu je med glasbeniki čutiti več povezanosti in energije in 
zato Ženske zares zaživijo šele na odru. V ciklu osrednjega 
nacionalnega gledališča Drama Akustika bo desetčlanska 
zasedba s sedmimi pevkami nastopila 25. oktobra. Prej, 
17. oktobra, v nekoliko okrnjeni zasedbi že na Festivalu 
slovenskega jazza na Ravnah na Koroškem. Potem pa še 
v avstrijskem Gradcu na festivalu Shortcuts. ¾
Robert Jukič in Nina Strnad
»človek morA čutiti besedilo, 
dA gA dobro pove,« prAvi 
jukič, ki v glAsbi poslušA 
predvsem zgodbe. ko umetnik 
sublimirA svojA doživetjA, 
se pred občinstvom lAhko 
odvijejo prAve sAge. pA nAj gre 
zA nekAj verzov billy holidAy 
Ali zA enourni improvizirAni 
solo bAsistA bArrA phillipsA.
 14. oktobra 2015
21
RadaR
Mojster zvočnih ekstreMov
Velika Björk zanj pravi, da je vražji fant. Pogumen, drzen, luciden in nadvse inteligenten. Arca.
Miroslav akrapović
A
lejandro Ghersi alias Arca je bil član projektno-
producentske ekipe njenega zadnjega albuma 
Vulnicura, ki je izšel letos. Da je bil tudi eden 
od ključnih članov zvokovno razvojnega ko-
lektiva na njem, govori podatek, da je letošnjo 
pomlad nastopil skupaj z islandsko divo na 
njenih osmih newyorških nastopih. Arca je bil ključen tudi 
za nagrajevani album Yeezus razvpitega Kanyeja Westa. V 
tričlanskem »producentsko-posvetovalnem telesu« (Arca, 
Hudson Mohawke, Young Chop) sta bili njegova zvočna do-
mišljija in vizija v ospredju. Zato nas ni niti malo presenetilo 
samo(z)raslo avdio-vizualno potovanje, na katerega sta se 
podala izjemno nadarjena glasbenica Thaliah Debret Barnett 
in čudežni Arca v njunem skupinskem glasbenem projektu 
FKA Twigs – o katerem smo v Pogledih že pisali. 
Tokrat je poudarek na Arci, štiriindvajsetletnem vene-
zuelskem avtorju glasbe, ki se je v izjemno kratkem času 
prelevil iz najbolj obetavnega ustvarjalca elektronske glasbe 
in radikalnega beat inovatorja v eno najbolj pomembnih 
in vplivnih glasbenih imen. Imen, ki s svojim glasbenim 
opusom in delom narekujejo ritem in tempo sodobni glasbi, 
ki so ji sposobni dati tudi nov smisel. Kajti vse, česar se loti 
Arca, preveva globlji značaj. Ko poslušate njegov prvenec 
Xen, ki ga spremljajo ekspresionistično zrežirane vizualiza-
cije režiserja Jesseja Kande, dobite občutek konceptualnega 
spomenika brez primere v popularni glasbi. 
Arca neverjetno vešče razkraja zvočne pejsaže, da bi jih 
pozneje manipulativno sestavil v simfonijo ekstremov. Ko 
s svojo mogočno zvočno teksturo pripoveduje zgodbo o 
razpadu urbane družbe in razklanosti posameznika v njej, 
Arca projicira čas, ki ga živimo. Me(n)talno hladno vzdušje, 
zbrano v kosih razbitega zrcala, ki odseva kruto sedanjost 
brez olepševanja. To nikakor ne pomeni, da je njegova glasba 
opeharjena estetike, ravno nasprotno. 
Arca je na albumu Xen poustvaril povsem novo estetiko v 
prostoru, kjer se vsakič znova zazremo v svež in nov zvočni 
kolorit. Že mini albuma Stretch 1 in Stretch 2 iz leta 2012 sta 
prinesla samosvojo naracijo liričnega okvirja, ki temelji na 
hip hopu, Arcovi prvi glasbeni ljubezni. Lahko bi rekli, da je 
hip hop temeljno izhodišče celotnega današnjega Arcovega 
glasbenega spektra. 
Na nekakšen prismuknjen način z neštetimi nekonvencio-
nalnimi pristopi znotraj samega žanra je bilo Arcovo zgodnje 
studijsko delo slišati nadvse inovativno. To ga je že na samem 
začetku postavilo ob bok uveljavljenim inovatorjem beata, 
ritma in navsezadnje tudi melodije. Tukaj mislimo predvsem 
na avtorje, kot sta Clams Casino in Flying Lotus ter njuna 
»prasketajoča« produkcijo, ki se sliši dovolj arhetipsko aran-
žirana z obveznimi klavirskimi vložki in v kateri poslušalec 
težko loči analogne od elektronskih zvočnih nanosov. Kot 
da bi Arca v svoje skladanje ujel vso impulzivnost in inten-
ziteto lastnih sanj. Kot da bi poskušal ta barviti kolaž, ki ga 
prinašajo sanje, zaobjeti s svojo glasbo. 
Mixtape iz leta 2013, poimenovan &&&&&, je že določil 
smeri, v katere se bo dokončno razvila Arcova glasbena moj-
strovina. Ambientalna pobarvanka, ki je povsem oklestila 
besedilo, da bi v repetitivnem kolesju ponazorila prisotnost in 
samobitnost posameznika v njem. Kot da bi si Arca privoščil 
filozofski diskurz o stvarniku – človeku, ki je bil prah in se 
je v prah tudi povrnil. In to brez verskih »odvodov« in nau-
kov, naravnan zgolj na lastno izkušnjo življenja v Caracasu, 
New Yorku in Londonu, duhovno metafizičen le v iskanju 
svojega lastnega jaza. 
Prav poseben pečat tej nevprašljivi umetniški iden-
titeti daje vizualna nadgradnja. Ob Arci je vselej režiser 
Jesse Kanda, ki se je uveljavil ne le kot nenadomestljivi 
spremljevalec Arcovih glasbenih vizij, temveč kot edina 
oseba, zmožna vizualizirati tako kompleksno in intrigan-
tno (z)godbo. Dovolj umetniško, da si s svojim skupinskim 
udejstvovanjem pribori mesto tudi v razstavni postavitvi 
newyorškega MoMA PS1. 
Kratki film TRAUMA Scene 1 se je porodil iz delčka skladbe 
Knot z že prej omenjenega &&&&& in se razvil v amorfni ples 
človeških skulptur, ki problematizira naš odnos do naravne 
smrti. Projekcija v muzeju MoMA in Arcov nastop, podkre-
pljen s spremljevalnimi vizualizacijami, sta le še povečala 
prepoznavnost njegovega glasbenega delovanja. Ali kot se je 
slikovito izrazil eden od muzejskih impresionistov: »Arcovo 
zasenčeno sonce je emajlirano in kot takšno je neskončno 
in večno.« 
In ravno v zadnjem stavku se razkriva dobršen del njego-
vega ustvarjalnega modusa, ki dominira v načinu skladanja 
in samem avtorjevem pristopu do glasbe. Arca ni skladatelj 
katastrofe ali napovedovalec apokalips. Četudi nekatere 
njegove simfonične miniature prikazujejo razkroj in razpad, 
so usodno zaznamovane z ravno pravšnjim trenutkom ali 
časom, v katerem jih poslušamo. 
Album Xen je kompozicijsko konceptualen prav toliko, 
kolikor je vsaka posamična skladba zgodba zase. Skladbe 
Held Apart, Family Violence, Lonely Thugg in Thievery so 
samosvoje in samostoječe glasbene edinke, ki brez težav 
tudi vsaka zase krožijo skozi glasbeni eter. Vendar pozoren 
poslušalec takoj opazi, da gre za nedokončane oz. za ne do 
konca povedane zgodbe, prepuščene poslušalcem v lasten 
premislek. In treba je zaužiti zvočno celoto, da bi si lahko 
(po)ustvarili celoto impresivnega sveta, kjer se klavirski 
preludiji stekajo v mehanično ropotanje starih tekstilnih 
strojev, ki še vedno nekje daleč od našega lastnega udobja 
odločajo o delavski usodi. O življenju in smrti. 
Zvočni ekstremi, ki jih Arca tako lahkotno kombinira, so 
slišati kot zlitina, ne pa kot občasni kompozicijski izleti v 
nenavadna okolja. Če je v sodelovanja z drugimi ustvarjalci 
prinašal le začimbe svojega avtorskega izraza, se je v avtorskih 
delih izrazil s celotno »kulinariko«. Za marsikoga, vajenega 
milozvočnih glasbenih oblik kot refleksije vsakdana, je ta 
Arcova zvočna kuhinja morda pretežka za želodec. Toda 
univerzalnost tematskega v njej, tistega, kar je pereče za 
vse nas, je lahko le prava pot za glasbo, ki pod etiketo popa 
premišljuje in razmišlja o sedanjosti. 
Ko Arca s svojo eklektično simfonijo ogoli posameznika, 
ki se počuti človeško le kot pripadnik nečesa, on pravzaprav 
opisuje kolektivno stanje duha in morale današnjih dneh. 
Zato je šokantnost njegovega glasbenega sloga še bolj po-
udarjena, kajti slišano ne moremo preložiti na bližnjo ali 
daljno prihodnost. 
Tudi če njegovo glasbo zauživamo v simbiozi z vizualnim 
delom Jesseja Kande, se ne moremo otresti občutka bolečega 
filmskega ekspresionizma, ki se ravnokar odmotava pred 
našimi očmi in v nas samih. In to predstavlja umetnino 
brez primere ne le v okviru sodobne glasbe, temveč kot 
del glasbene antologije in že danes del nesporne glasbene 
zgodovine. 
Pred kratkim sta Arca in Kanda na popularnem spletnem 
strežniku za videovsebine objavila 15-minutni avdio-video 
kolaž: HBA Galvanize by Wench (Wench je Arcov glasbeni 
alter ego). Gre za avtorjevo diverzijo znanih skladb izvajalcev 
– od Cher do Chemical Brothers, ki v mutirani in dubiozni 
različici z eksplozivno režiserjevo aluzijo na konec urbanega, 
ki ga poznamo, na povsem nov in izviren način opozarja 
na vse ekološko okrog nas, ki nepovratno izginja. Ali pa je 
poanta ravno v nasprotnem: da nič ni tako monumentalnega 
in večnega, kot je narava. 
Morda nas Arca poskuša le zavesti, vselej namigujoč na 
problem, ki tiči v nas samih. ¾
ArcA neverjetno vešče rAzkrAjA 
zvočne pejsAže, dA bi jih pozneje 
mAnipulAtivno sestAvil v 
simfonijo ekstremov. ko z 
mogočno zvočno teksturo 
pripoveduje zgodbo o rAzpAdu 
urbAne družbe in rAzklAnosti 
posAmeznikA v njej, ArcA 
projicirA čAs, ki gA živimo.
rešitev je Mnogoženstvo
Kakšne so ženske Roberta Jukiča? Ni jim do zlata, ne oblakov vseh z neba, ljubijo bolj kot drugi 
ljubijo boga in dež jih hladi, miri in uči, da je, kar je, da so, kar so. Na albumu Ž ensk e.
zvokom, ki kaže na vplive Charlesa Mingusa, Paula Cham-
bersa, Sama Jonesa, Boba Hursta in Erica Revisa, nikakor 
ne morejo uvrstiti v svoje predalčke. A na to se ne ozira. 
Čeprav navidezno deluje kot premišljen konceptualist, se 
ne omejuje, ko iz njega mezi kreacija. Impulzom svojega 
navdiha skupni imenovalec najde pozneje. Oziroma ta 
najde njega. 
Tako je bilo pri projektu Radio, ki je bil prvi, s katerim je 
iztiril iz jazzovske orbite. Ves žanrski potpuri, ki se mu je 
nabiral nekaj let, je kot celota zaživel šele, ko si je predsta-
vljal, da se skladbe, ki so zares nastajale v različnih mestih, 
menjajo, kot bi vrtel gumb na radiu med iskanjem prave 
frekvence. Sledil je spet nekoliko bolj jazzovski Operation 
Charlie, ki ga je predstavil tudi na Jazz festivalu Ljubljana. 
Potem se je po končanem študiju na oddelku za jazz glasbe-
nega konservatorija v Gradcu leta 2008 za dve leti preselil 
na Dunaj, kjer so začele nastajati glasbene zamisli, ki so 
se združile pod naslovom Dobrote iz skrinje zarote. Tukaj 
je bila najprej atmosfera, črno-beli svet, prašen, smrdljiv 
in nagnit. Glasba za nikoli posneti vestern. In besedila, ki 
so nabrekala od testosterona. Potem se je zgodil medijsko 
precej odmeven Life, ki je vključeval glasbe sveta, etno, jazz, 
alternativni pop, ambientalno glasbo in še klasično suito 
za intermezzo. Lani je z omejenim dostopom za download 
na mp3-nosilcu izšla do organizatorske (jazzovske) scene 
kritična Zvočna zloženka.
In zdaj Ženske. Sledil je ideji napisati skladbo – z aran-
žmajem, melodijo, nekoliko preprostejšimi harmonijami 
in besedilom vred. V slogu singer/songwriter. Ostal je 
pri akustični izvedbi, čeprav je najprej razmišljal, da bi 
zavil v elektronske vode. Vsakokrat, ko se mu je pesem 
v glavi in na notnem črtovju sestavila, je šel v studio 
in začel snemati. Najprej inštrumente, enega po enega. 
Potem glasove. V štirih letih so pesmi nastajale v vsaj 
petih različnih studiih. Po sili razmer v zadnjem času 
na tak način nastajajo vsi njegovi albumi, pravi. »Če bi 
imel dovolj denarja, bi lahko izvajalce povabil v studio 
in ploščo posnel v enem tednu.« Za uravnoteženost in 
pravi občutek je k izdaji studijskega albuma Ženske, ki ga 
je ZKP RTV Slovenija izdala prvi teden oktobra, priložil 
še posnetek koncerta na oddaji Izštekani Jureta Longyke. 
Tu je med glasbeniki čutiti več povezanosti in energije in 
zato Ženske zares zaživijo šele na odru. V ciklu osrednjega 
nacionalnega gledališča Drama Akustika bo desetčlanska 
zasedba s sedmimi pevkami nastopila 25. oktobra. Prej, 
17. oktobra, v nekoliko okrnjeni zasedbi že na Festivalu 
slovenskega jazza na Ravnah na Koroškem. Potem pa še 
v avstrijskem Gradcu na festivalu Shortcuts. ¾
Robert Jukič in Nina Strnad
22
KritiK a
 14. oktobra 2015
Knjige v primežu številK
Prerok na tankem ledu je zanimivo in poučno branje, a ne čisto brez hib.
Tina Vrščaj
p
riljubljeni slovenski pisatelj za 
otroke in mladino, ki je v pre-
teklosti med drugim zasedal 
mnoge pomembne položaje 
(predsednik DSP in Društva Bral-
na značka, direktor Mladinske 
knjige in JAK), je zdaj upokojen. Septembra 
je praznoval svojo sedemdesetletnico in ob 
tej priložnosti mu iskreno čestitam.
Pisatelj včasih potarna nad okoliščino, da 
kritiki pri nas v roke ne jemljemo mladin-
skega čtiva, temveč se lotevamo le »resne« 
literature. Žal tudi tale kritiški zapis ne bo 
najboljša kompenzacija za omenjeno zapo-
stavljanje; spet se bo dotikal knjige za odrasle, 
Preroka na tankem ledu, ki je izšel v ugledni 
zbirki Bralna znamenja.
Prerok ima podnaslov, ki me je pritegnil 
k branju: Eseji, pisma, mnenja o avtorjih in 
knjigi na Slovenskem. Notri so zbrani že obja-
vljeni mnenjski članki, časopisne polemike, 
zapis o pisateljskih gostovanjih v tujini in 
precej (na)govorov, s katerimi je avtor na-
stopal kot predsednik, direktor ali mladinski 
ustvarjalec na srečanju mladinskih pisateljev 
Oko besede, pa še kaj. Ob koncu je še nekaj 
avtorjevih pisem nekdanjim ministrom gle-
de JAK ter kaka nepomembna zabeležka o 
klepetu z G. Golobičem o izgradnji NUK II. V 
knjigi pa bi komaj našli kak pravi esej.
Preden nadaljujem, naj se opravičim, ker 
avtorja ne bom imenovala. Uglednemu, iz-
kušenejšemu gospodu, ki piše, kot sam pra-
vi, sijajna dela in je na bolehnem področju 
slovenske knjige eden glavnih zdravniških 
izvedencev, se ne bi rada zamerila. S tem sle-
dim njegovemu zgledu: včasih kritizira ljudi, 
ki jih iz obzirnosti ne navaja z imenom; kadar 
pa koga le poimenuje, se poleg gotovo znaj-
de kak laskavi pridevnik ali prislov. Pravila 
vljudnosti avtorju zbujajo prijetna občutja, in 
poskušal se jih bo držati tudi ta zapis.
V prvem razdelku beremo avtorjeva 
mnenja o mladinski literaturi, v drugem o 
avtorskih stvareh, v tretjem o založniških 
zgodbah in v zadnjem o JAK; seveda se vse 
teme med seboj tudi prepletajo. V prvi polo-
vici knjige bralce spremlja za avtorja značilni 
humor. Tako je njegova naperjenost proti 
»oblastnikom« in »poklicnim reševalcem 
sveta« začinjena s pripombami, da so nji-
hove pomanjkljivosti nazadnje razumljive, 
saj očitno niso brali njegovih knjig. V teh bi 
lahko izvedeli, »da je za uspeh v življenju 
treba delati, da je treba biti dober, pošten in 
strpen, spoštljiv do soljudi in narave, da lepo 
vedenje ni odveč in da razumno spodoben 
jezik ne škodi«. Na takih mestih bralko pre-
sune slutnja, da je pred njo človek, ki verjame 
v knjigo in njeno moč.
In kakšna je moč knjige pred nami? De-
luje na razum in na čustva, vzbuja pa nekaj 
ugovorov, prikimavanje in smeh. Na splošno 
je zanimivo in poučno branje, a ne čisto brez 
hib. Marsikaj pove o slovenski knjigi, vendar 
nič o njeni vsebini. Pretežno se suče oko-
li številk: od honorarjev, avtorskih pravic, 
zaslužkov založb, davka na knjigo in knji-
žničnega nadomestila do državnih »podpor« 
pisateljem, pri katerih opozarja, da država 
pisateljem s podporo pravzaprav prikriva 
dejstvo, da jim krade. Avtor se zavzema za to, 
da se denarja za knjigo ne bi preveč drobilo, 
da bi moralo manjše število vrhunskih in ka-
kovostnih piscev prejemati višje honorarje. 
V tej zamisli ima široko podporo strokovne 
javnosti (tudi mojo), in o prizadevanju za 
zmanjševanje naslovov, podprtih v javno 
dobro, bi z veseljem prebrala kaj več.
V knjigi je še nekaj tehtnih misli našega 
avtorja, ki ne le razpolaga z veliko podatki, 
ampak kot ekonomist premore tudi matema-
tično žilico. Zahtevo po več denarja za ustvar-
jalce in za solidno življenje najboljših med 
njimi utemeljuje tako, da današnje avtorske 
honorarje primerja s tistimi izpred štiridese-
tih let. V skoraj vsakem zapisu postreže tudi 
s kako zavist ali togoto zbujajočo primerja-
vo: »Komur je do mirnega spanca, zneskov, 
ki jih v Sloveniji skupaj prejme približno 
tisoč avtorjev, nikakor ne sme primerjati 
z eno mesečno plačo člana uprave kakšne 
firme v državni lasti.« Ali: »Če primerjamo 
pet povprečnih mesarjev, pet povprečnih 
državnih birokratov in pet naših najboljših 
pisateljev, se slednji zanesljivo ukvarjajo z 
najslabše plačanim delom.« Morda. Toda 
poraja se misel, da pisateljevanje nekako ni 
dejavnost, ki bi se je človek loteval z mislijo 
na zaslužek. Res je škoda, da se mora kak 
dober pisatelj boriti za svoj obstanek; škoda je 
pa tudi, da se nekateri pisatelji borijo za svoje 
udobje in se pri tem odpovejo dostojanstvu. 
Dejstvo, da nepisateljem in nebralcem, ki so 
večinski del populacije s političnim vrhom 
vred, pisatelji niso tako pomembni, kot se ti 
zdijo sami sebi, pa naj so v zgodovini odigrali 
še tako državotvorno vlogo, bodo pisatelji 
prej ali slej morali upoštevati. Šele v takem 
kontekstu bo mogoče stvarneje utemeljevati 
pomen dobre literature za družbo.
Avtor se zavzema tudi za poplačilo avtor-
skih pravic pri fotokopiranju, saj je Slovenija 
»edina država v Evropski uniji, ki nima ure-
jenega plačevanja avtorskih pravic pri foto-
kopiranju avtorskih del«. Tudi po tej poti, 
razlaga, si država prilašča sredstva, ki pripa-
dajo ustvarjalcem, in jih poklanja šolarjem. 
Pojasnjuje še, kako si vsi ljudje brezplačno 
izposojajo knjige, ki bi jih sicer morda kupili, 
in tako opeharijo avtorje. Najbolj izposojani 
avtorji sicer prejmejo knjižnično nadome-
stilo, a to bi moralo biti višje in brez zgornje 
meje. Menda je »celoten denar, ki je vsako 
leto na voljo za knjižnično nadomestilo in 
tako razdeljen med slovenske pisatelje v obliki 
štipendij ali neposrednih poplačil, približno 
enak znesku, ki si ga (še posebno v zadnjem 
času) ob uspešni bilanci razdeli nekajčlanska 
uprava kakšnega malo večjega podjetja (pogo-
sto tudi v državni lasti)«. Povprečno izplačilo 
nadomestila na avtorja je v letu 2011 znašalo 
»416,03 evra, kar je nekoliko manj, kot znaša 
subvencija na kravo v Evropski uniji«. Pikrih 
številčnih primerjav, ki so smešne ali pa za 
zjokat, avtorju ne zmanjka.
Nekatera besedila se posvečajo vprašanju 
davka na knjigo, ki bi ga morali ukiniti. O tem 
najdemo tudi ta zapis: »Oprostitev od davka 
bi za avtorja lahko pomenila spodbudo, da 
ustvarja več in tako 'izdela' več 'surovine' 
za kulturno industrijo, ki je obdavčena.« Ta 
argument ni prepričljiv in se tudi ne skla-
da z neko drugo avtorjevo zamislijo, da bi 
najboljši pisatelji morali dobivati mesečno 
rento v višini 2000 evrov bruto prav zato, da 
jim ne bi bilo treba izdajati preveč preslabih 
knjig. Podatek, ki ga avtor nekje navaja celo 
s ponosom, meni zbuja tesnobo: po številu 
izvirnih in prevedenih naslovov na prebi-
valca smo med prvimi na svetu.
Avtor vseskozi poudarja, da je treba pove-
čati izvoz slovenskih ustvarjalcev in zmanj-
šati uvoz tujih. Moti ga, da imamo pri nas 
otroški Pikin festival, ne pa festivala Mačka 
Murija Kajetana Koviča, ki ga tudi na Šved-
skem nimajo. Kar zadeva njegove druge želje 
in zahteve, pa naj le omenim, da ne bi imel 
nič proti, če bi mu zaradi nesebičnih zaslug 
za narod dodelili državno vzdrževalnino.
V časih se zdi, da avtor s številkami ravna 
skrbno, a zmeraj tako, da lahko dokaže svoj 
prav, zato brez slabe vesti zanemari kako 
»stransko« okoliščino in se spušča v računske 
špekulacije, koliko bi, če bi, ko bi … Tudi sicer 
njegov način argumentiranja – v nasprotju s 
plemenito vsebino prizadevanja za knjigo – ni 
vselej posrečen. Je primerjava z mesarjem in 
birokratom sploh lahko v korist knjigi? Človek, 
ki se loti pisanja, največkrat noče rezati mesa. 
Ali naj ga zato, še preden dokaže svoje sposob-
nosti, vzdržujejo davkoplačevalci – birokrati in 
mesarice? Pravim literarnim mojstrovinam pa, 
po drugi strani, ni mogoče izračunati denarne 
vrednosti in jih tudi z zlatom ne bi mogli po-
plačati. Pisatelji so ujeti v nekakšen paradoks: 
želijo si izenačitve poklicnega statusa z drugi-
mi, obenem pa neomajno verjamejo v to, da je 
pisateljsko delo z drugim delom neprimerljivo, 
ker je nekaj več.
Prerok je poučno branje, a prav toliko kot 
o knjigah s finančnega vidika nas pouči tudi 
o nekaterih plateh avtorja. Ta rad hodi po 
tankem ledu. Pod ledom tiči nekaj pisatelje-
vega samoljubja. Na predavanju, objavljenem 
pod naslovom Panični beg od zardevanja, je 
ob pomanjkanju drugih tem govor v celoti 
posvetil samemu sebi. Nemara je bil z gla-
sovnimi poudarki in s pojavo, ki gestikulira, 
bolj zabaven kot natipkani tekst, ki se začne: 
»Ko se človek nekega jutra ozre po svojem 
življenju, se mu nenadoma zazdi, da bi bilo 
morda treba kaj storiti za pospešeno slavlje-
nje lastnega lika in dela.« Tako jutro ni bilo 
osamljeno, »duhovičenj na lastni račun« se 
pri avtorju tare na vsakem koraku. Ponekod 
led pod koraki že glasno poka. Avtor na sre-
čanju mladinskih pisateljev nastopa s temo, o 
kateri ne ve nič in to tudi priznava; misli, da 
lahko z lažno skromnostjo in duhovičenjem 
o tem, kako v javnih govorih govorec ne rabi 
povedati nič tehtnega, upraviči pleteničenje, 
ki sledi. A tako le ohranja tradicijo, nad kate-
ro sicer zmajuje z glavo. Pri zgodbah o JAK, 
kjer je bolj osredotočen na svoj predmet, 
bolj pozitivno naravnan in angažiran, se z 
ledu premakne na bolj trdna tla. S tem pa se 
besedila, prej osebna in šaljiva, navzamejo 
bolj suhega duha poročil.
Za konec še nekaj lepo počesanih misli. 
Med pisatelji na splošno primanjkuje razu-
mevanja ekonomskih vidikov, v katere so 
vpeti s svojim delom, zato je branje Preroka 
zanje dobra naložba, da bi se v prihodnje 
lahko bolje postavljali za svoje pravice. Šte-
vilčne primerjave, kombinacije, seštevki in 
odštevki vsot, ki jih ta ali oni ustvarjalec 
največkrat ni prejel za svoje delo, pa primer-
jave s položajem knjige in avtorja v tujini, 
koristijo razumevanju širše slike. V časih, 
ko je proračun za kulturo iz leta v leto bolj 
ogrožen, velja zato knjigo o vztrajnih priza-
devanjih nekdanjega direktorja JAK za dobro 
knjige pozdraviti. Za konec še tole: avtor 
nekje razočarano ugotavlja, da je realnost 
danes drugačna kot v Rdeči kapici: danes ne 
pošlje mama hčerke k bolni babici s košarico 
dobrot, ampak babica vzdržuje vso družino s 
svojo pokojnino, zboleti pa si sploh ne drzne. 
Tako robantenje čez obstoječo realnost, ki se 
noče ukloniti zgledu iz knjige, je lahko pri-
kupno. V njem je naposled vendarle mogoče 
najti tudi nekakšen odgovor na to, kaj avtorju 
– mimo številk – pomeni knjiga. ¾
 Slavko Pregl
Prerok  
na tankem 
ledu 
Mladinska 
knjiga (Zbirka 
Bralna 
znamenja) 
Ljubljana 2015,  
244 str., 24,94 €
Foto Jože Suhadolnik
Knjiga …
polzenje v večnost
Cvetka Lipuš: Kaj smo, ko smo. Spremna beseda Vid Sagadin. Beletrina, Ljubljana 
2015, 113 str., 19 €
Naslov osme pesniške zbirke Cvetke Lipuš že ob prvem stiku buri duhove – brez težav 
bi bil lahko zastavljen kot vprašalnica, toda ni. Zakaj ne? Zato ker njena poezija ne išče 
odgovorov, ampak jih že ima. S potopitvijo v verze se namreč začne potovanje, ki ne 
pelje nikamor drugam kot v smrt; ravno zato iz naslova seva gotovost in prepričanost v 
to, kar smo in kam gremo. To se odraža tudi v slogu, ki je že zdavnaj odvrgel tančice in se 
predal – čeprav boleči – iskrenosti. Zbirka se začne in medias res s pesmijo pomenljivega 
naslova Odprti konec. Že prvi verz (»Karkoli bo, nobenega kesanja, / nobenega izpraše-
vanja vesti«) kruto zareže v kakršnakoli pričakovanja o umirjeni, prijetni in pomirjujoči 
poeziji – Kaj smo, ko smo je predvsem zbirka, ki se ne boji priznati in sprejeti minljivosti; 
sveta, človeka, same sebe. 
Ta logika se dokončno razgrne pred bralcem v zadnji pesmi z naslovom Čakanje, v ka-
teri se utrdi prepričanje o tem, da so bili verzi le odlašanje tistega, kar neodložljivo pride, 
ali, kakor zapiše Cvetka Lipuš: »Čakanje – čakanje, / zdaj zdaj se bo pripetilo, / zdaj zdaj 
se bodo iztirili / robovi sveta, zaneslo nas bo / v neznano krivuljo vesolja.« In kaj se zgodi 
na koncu zbirke, na koncu vsega? Ravno »odprti konec«, ki je bil sugeriran že na začetku, 
pooseblja zadnji verz (»ko prestopimo meje zemlje«). Ta se konča v zraku, med enim in 
drugim vdihom, brez časa, ki bi bil potreben, da bi avtorica pristavila piko – in ta padec v 
prostor nas vrže čez mejo, ki je čakala na nas. V poglobljeni spremni besedi Vid Sagadin 
ne zapiše brez razloga, da je zbirka »povabilo na mrtvaški ples«. Subjekti Cvetke Lipuš so 
nenehno opomnjeni z lastno končnostjo, na kar jih opozarja predvsem telo. » Treba se bo 
vrniti vrniti / v telo, a vsaj še hip ali dva, / preden se navadim nase.« 
Z minevanjem pa se ne spopadajo, ampak ga vzamejo za svojega. »Ko smo na samem, 
smuknemo / v preteklost kot v domačo haljo. Kako mehko se nam / prižema.« Nikoli ne 
pride do brezglavega obupovanja – čeprav bi glede na temo pesmi lahko hitro zapadle 
vanj –, ampak se avtorica raje zateka v hudomušno ironijo. Lep primer tega je pesem Nes-
pečnost, ki je postavljena na sredi zbirke in pomensko izstopa zaradi sproščeno obdelane 
snovi: »Samo za hip zaprem oči / in delnice padejo na borzah. / Aligator v floridskem 
močvirju / pohrusta nogo turista, jo izloči / v obliki kavbojskega škornja / številka osem-
intrideset.« V pisanju se tudi rada poigrava s pomeni, ki jih prenaša na to in ono stran 
metafore, njene »naštete ovce se / poženejo čez plot, se napasejo / solate«, kar ustvarja 
vtis absurdnosti. Nekatere pesmi funkcionirajo na način ponavljanja in z uporabo para-
lelizmov ustvarjajo cikličnost. Takšna je pesem Deseti januar, kjer »Nekdo odide / Razširi 
krila preko / Krhkega gnezda diha /…/ Nekdo odide / V temni žakelj zemlje /…/ Nekdo 
stopi / V onstran«, pretresljiv konec pa se obrne na subjekt, ki pravi: »Položim glavo / Na 
tračnice / Povozi me tišina.« 
Ponekod se avtorica ukvarja tudi s teorijo poezije, toda to naredi mimogrede, ko »po-
trka na vrata soneta« ali pa ko komentira: »V poslovni obleki se ne / spodobi v enajsterec, 
kaj šele / v razuzdan verz.« Zanimiv je cikel Kje si, ko si, ki odstira nekakšne notranje 
dialoge med avtorico in pesmimi. Pesem ji zaukaže: »Nehaj / me plesti v kitice; raje me 
/ pregani v papirnat avionček / in spusti skozi okno.« Obenem pa pesmi zahtevajo, naj 
se izseli iz njih – enako se zgodi ob koncu življenja (»Zgodbe se zaklenejo, ko protagoni-
sti / sestopijo z zemlje«) in enako se zgodi s subjekti v pesmih, ki so ob koncu pahnjeni 
najprej ven iz (svojih teles) in potem še čez (mejo sveta). Kaj smo, ko smo je zbirka, ki s 
premišljeno strukturo in neusmiljenim ritmom vodi tja, kamor si marsikdo ne drzne.  
Veronika Šoster
 14. oktobra 2015
23
KritiK a
Knjige v primežu številK
Prerok na tankem ledu je zanimivo in poučno branje, a ne čisto brez hib.
izvirnih in prevedenih naslovov na prebi-
valca smo med prvimi na svetu.
Avtor vseskozi poudarja, da je treba pove-
čati izvoz slovenskih ustvarjalcev in zmanj-
šati uvoz tujih. Moti ga, da imamo pri nas 
otroški Pikin festival, ne pa festivala Mačka 
Murija Kajetana Koviča, ki ga tudi na Šved-
skem nimajo. Kar zadeva njegove druge želje 
in zahteve, pa naj le omenim, da ne bi imel 
nič proti, če bi mu zaradi nesebičnih zaslug 
za narod dodelili državno vzdrževalnino.
V časih se zdi, da avtor s številkami ravna 
skrbno, a zmeraj tako, da lahko dokaže svoj 
prav, zato brez slabe vesti zanemari kako 
»stransko« okoliščino in se spušča v računske 
špekulacije, koliko bi, če bi, ko bi … Tudi sicer 
njegov način argumentiranja – v nasprotju s 
plemenito vsebino prizadevanja za knjigo – ni 
vselej posrečen. Je primerjava z mesarjem in 
birokratom sploh lahko v korist knjigi? Človek, 
ki se loti pisanja, največkrat noče rezati mesa. 
Ali naj ga zato, še preden dokaže svoje sposob-
nosti, vzdržujejo davkoplačevalci – birokrati in 
mesarice? Pravim literarnim mojstrovinam pa, 
po drugi strani, ni mogoče izračunati denarne 
vrednosti in jih tudi z zlatom ne bi mogli po-
plačati. Pisatelji so ujeti v nekakšen paradoks: 
želijo si izenačitve poklicnega statusa z drugi-
mi, obenem pa neomajno verjamejo v to, da je 
pisateljsko delo z drugim delom neprimerljivo, 
ker je nekaj več.
Prerok je poučno branje, a prav toliko kot 
o knjigah s finančnega vidika nas pouči tudi 
o nekaterih plateh avtorja. Ta rad hodi po 
tankem ledu. Pod ledom tiči nekaj pisatelje-
vega samoljubja. Na predavanju, objavljenem 
pod naslovom Panični beg od zardevanja, je 
ob pomanjkanju drugih tem govor v celoti 
posvetil samemu sebi. Nemara je bil z gla-
sovnimi poudarki in s pojavo, ki gestikulira, 
bolj zabaven kot natipkani tekst, ki se začne: 
»Ko se človek nekega jutra ozre po svojem 
življenju, se mu nenadoma zazdi, da bi bilo 
morda treba kaj storiti za pospešeno slavlje-
nje lastnega lika in dela.« Tako jutro ni bilo 
osamljeno, »duhovičenj na lastni račun« se 
pri avtorju tare na vsakem koraku. Ponekod 
led pod koraki že glasno poka. Avtor na sre-
čanju mladinskih pisateljev nastopa s temo, o 
kateri ne ve nič in to tudi priznava; misli, da 
lahko z lažno skromnostjo in duhovičenjem 
o tem, kako v javnih govorih govorec ne rabi 
povedati nič tehtnega, upraviči pleteničenje, 
ki sledi. A tako le ohranja tradicijo, nad kate-
ro sicer zmajuje z glavo. Pri zgodbah o JAK, 
kjer je bolj osredotočen na svoj predmet, 
bolj pozitivno naravnan in angažiran, se z 
ledu premakne na bolj trdna tla. S tem pa se 
besedila, prej osebna in šaljiva, navzamejo 
bolj suhega duha poročil.
Za konec še nekaj lepo počesanih misli. 
Med pisatelji na splošno primanjkuje razu-
mevanja ekonomskih vidikov, v katere so 
vpeti s svojim delom, zato je branje Preroka 
zanje dobra naložba, da bi se v prihodnje 
lahko bolje postavljali za svoje pravice. Šte-
vilčne primerjave, kombinacije, seštevki in 
odštevki vsot, ki jih ta ali oni ustvarjalec 
največkrat ni prejel za svoje delo, pa primer-
jave s položajem knjige in avtorja v tujini, 
koristijo razumevanju širše slike. V časih, 
ko je proračun za kulturo iz leta v leto bolj 
ogrožen, velja zato knjigo o vztrajnih priza-
devanjih nekdanjega direktorja JAK za dobro 
knjige pozdraviti. Za konec še tole: avtor 
nekje razočarano ugotavlja, da je realnost 
danes drugačna kot v Rdeči kapici: danes ne 
pošlje mama hčerke k bolni babici s košarico 
dobrot, ampak babica vzdržuje vso družino s 
svojo pokojnino, zboleti pa si sploh ne drzne. 
Tako robantenje čez obstoječo realnost, ki se 
noče ukloniti zgledu iz knjige, je lahko pri-
kupno. V njem je naposled vendarle mogoče 
najti tudi nekakšen odgovor na to, kaj avtorju 
– mimo številk – pomeni knjiga. ¾
Knjiga …
polzenje v večnost
Cvetka Lipuš: Kaj smo, ko smo. Spremna beseda Vid Sagadin. Beletrina, Ljubljana 
2015, 113 str., 19 €
Naslov osme pesniške zbirke Cvetke Lipuš že ob prvem stiku buri duhove – brez težav 
bi bil lahko zastavljen kot vprašalnica, toda ni. Zakaj ne? Zato ker njena poezija ne išče 
odgovorov, ampak jih že ima. S potopitvijo v verze se namreč začne potovanje, ki ne 
pelje nikamor drugam kot v smrt; ravno zato iz naslova seva gotovost in prepričanost v 
to, kar smo in kam gremo. To se odraža tudi v slogu, ki je že zdavnaj odvrgel tančice in se 
predal – čeprav boleči – iskrenosti. Zbirka se začne in medias res s pesmijo pomenljivega 
naslova Odprti konec. Že prvi verz (»Karkoli bo, nobenega kesanja, / nobenega izpraše-
vanja vesti«) kruto zareže v kakršnakoli pričakovanja o umirjeni, prijetni in pomirjujoči 
poeziji – Kaj smo, ko smo je predvsem zbirka, ki se ne boji priznati in sprejeti minljivosti; 
sveta, človeka, same sebe. 
Ta logika se dokončno razgrne pred bralcem v zadnji pesmi z naslovom Čakanje, v ka-
teri se utrdi prepričanje o tem, da so bili verzi le odlašanje tistega, kar neodložljivo pride, 
ali, kakor zapiše Cvetka Lipuš: »Čakanje – čakanje, / zdaj zdaj se bo pripetilo, / zdaj zdaj 
se bodo iztirili / robovi sveta, zaneslo nas bo / v neznano krivuljo vesolja.« In kaj se zgodi 
na koncu zbirke, na koncu vsega? Ravno »odprti konec«, ki je bil sugeriran že na začetku, 
pooseblja zadnji verz (»ko prestopimo meje zemlje«). Ta se konča v zraku, med enim in 
drugim vdihom, brez časa, ki bi bil potreben, da bi avtorica pristavila piko – in ta padec v 
prostor nas vrže čez mejo, ki je čakala na nas. V poglobljeni spremni besedi Vid Sagadin 
ne zapiše brez razloga, da je zbirka »povabilo na mrtvaški ples«. Subjekti Cvetke Lipuš so 
nenehno opomnjeni z lastno končnostjo, na kar jih opozarja predvsem telo. » Treba se bo 
vrniti vrniti / v telo, a vsaj še hip ali dva, / preden se navadim nase.« 
Z minevanjem pa se ne spopadajo, ampak ga vzamejo za svojega. »Ko smo na samem, 
smuknemo / v preteklost kot v domačo haljo. Kako mehko se nam / prižema.« Nikoli ne 
pride do brezglavega obupovanja – čeprav bi glede na temo pesmi lahko hitro zapadle 
vanj –, ampak se avtorica raje zateka v hudomušno ironijo. Lep primer tega je pesem Nes-
pečnost, ki je postavljena na sredi zbirke in pomensko izstopa zaradi sproščeno obdelane 
snovi: »Samo za hip zaprem oči / in delnice padejo na borzah. / Aligator v floridskem 
močvirju / pohrusta nogo turista, jo izloči / v obliki kavbojskega škornja / številka osem-
intrideset.« V pisanju se tudi rada poigrava s pomeni, ki jih prenaša na to in ono stran 
metafore, njene »naštete ovce se / poženejo čez plot, se napasejo / solate«, kar ustvarja 
vtis absurdnosti. Nekatere pesmi funkcionirajo na način ponavljanja in z uporabo para-
lelizmov ustvarjajo cikličnost. Takšna je pesem Deseti januar, kjer »Nekdo odide / Razširi 
krila preko / Krhkega gnezda diha /…/ Nekdo odide / V temni žakelj zemlje /…/ Nekdo 
stopi / V onstran«, pretresljiv konec pa se obrne na subjekt, ki pravi: »Položim glavo / Na 
tračnice / Povozi me tišina.« 
Ponekod se avtorica ukvarja tudi s teorijo poezije, toda to naredi mimogrede, ko »po-
trka na vrata soneta« ali pa ko komentira: »V poslovni obleki se ne / spodobi v enajsterec, 
kaj šele / v razuzdan verz.« Zanimiv je cikel Kje si, ko si, ki odstira nekakšne notranje 
dialoge med avtorico in pesmimi. Pesem ji zaukaže: »Nehaj / me plesti v kitice; raje me 
/ pregani v papirnat avionček / in spusti skozi okno.« Obenem pa pesmi zahtevajo, naj 
se izseli iz njih – enako se zgodi ob koncu življenja (»Zgodbe se zaklenejo, ko protagoni-
sti / sestopijo z zemlje«) in enako se zgodi s subjekti v pesmih, ki so ob koncu pahnjeni 
najprej ven iz (svojih teles) in potem še čez (mejo sveta). Kaj smo, ko smo je zbirka, ki s 
premišljeno strukturo in neusmiljenim ritmom vodi tja, kamor si marsikdo ne drzne.  
Veronika Šoster
Knjiga …
v sako kolo nekaj stane
Erica Johnson Debeljak: Tovarna koles. Prevod Maja Novak. Modrijan, Ljubljana 
2015, 272 str., 19,90 €
Za začetek: pričujoči roman lahko preberete v enem kosu, čeravno meri svojih 272 
strani. Tudi okvirna zgodba je precej jasna: šef policije z obrobja, srednjih let, pride v 
prestolnico, da bi poiskal svojo hčer, ki tam študira in skrivnostno izgine. Šef Suban je 
ločen in nekolikanj malodušen: nič nenavadnega za povprečnega državljana. Njegova 
hči Hana je nekolikanj uporniška, zapletena v nekakšne marnje z Domnom, tipom, ki 
krade kolesa. Kot očividka tatvine priča proti njemu na sodišču, a vendar se zdi, da nista 
v nasprotnih taborih. Suban je s Hano izgubil pristen stik, če ga je sploh kdaj v njenem 
odraščajočem obdobju res imel, vendarle pa mu za hčer ni vseeno. Bi se takoj vprašali: 
mar zaradi lastne sebičnosti – izgubil je ženo, kar mu tudi očitajo, bo zdaj še lastno hčer? 
Izkaže se, da ata ni sebičen človek, le nekoliko zmeden in ... hja, malodušen, kot smo že 
zapisali. A vendar izginotje svoje hčerke vzame silno resno, temu podredi svoje celotno 
bivanjsko stanje, skorajda ostane brez službe, tudi denar mu kopni, ko si v prestolnici 
najame poceni, a vendarle plačljivo sobo. 
Zanimivo je spremljati, v kakšno prestolnico pride Suban. Gre namreč za čisto sodob-
no umeščen roman, Suban ni nekje v preteklosti, pač pa v prestolnici današnjih dni, kjer 
je »trg pred nekdanjo pravno fakulteto« že prost avtomobilskega prometa in kjer mesto 
uvaja sistem izposojanja koles. To, kot se izkaže, počne na svoj način, kar nas tudi nič kaj 
ne začudi, politično stanje v mestu in državi pa je precej občutljivo: trenutna vlada drži 
v krempljih javno upravo in, kar nas najbolj zanima, policijo/notranje ministrstvo. Vse 
je urejeno in prikazano, kot ponavadi tudi je: običajni policisti so malce bolj človeški, 
čeprav to kar hitro nehajo biti, ko je treba izpolnjevati ukaze, tisti, ki ukaze izdajajo, pa so 
brezkompromisni in hladni stroji, sadistični aparatčiki, ki jih za ljudi prav malo briga in 
so zrcalni odsev vladajočih struktur. Zoprno je edinole, da se tem ljudem zgodi ljudska 
vstaja, zgodijo se jim protesti, ki jih sicer odnesejo s položajev, a na izpraznjene stolčke se-
dejo njihove kopije z drugimi obrazi in istimi jedri. In tako se dogaja kar naprej, medtem 
ko ljudje mislijo, da z odhodom na ulice dejansko lahko kaj spremenijo. Tisti seveda, ki 
grejo na ulice. 
Suban kljub svojemu položaju šefa policije na periferiji ni, to si lahko takoj mislimo, 
tipičen predstavnik »javne uprave«. Njegovi kolegi ga celo prebutajo. Po naključju se znaj-
de tudi na protestih in jih faše še tam, pri čemer se zgraža nad tem, da se njegovi kolegi 
dejansko spravijo nad ljudstvo, ki jih preživlja. In tako naprej. Suban je moralno manj 
oporečen, vsaj tako se zdi, kakor bi kot šef policije, čeravno na obrobju, lahko bil. Perife-
rija je tozadevno lahko še bolj zadrta ravno zaradi kompleksa, občutka manjvrednosti. A 
Suban (daje vtis, da) 
je v splošnih življenj-
skih stvareh večkrat 
medel, neizrazit, kot 
uslužbenec pa vesten, 
čeprav v prestolnici 
nepomemben (in ne-
zaželen). Tudi ko sreča 
skrivnostno bosonogo 
damo, ki v izzivalni 
spalni halji kot duh 
paradira po penzionu, 
kjer sploh ne prebiva, 
se z njo ne poda takoj 
v intimno razmerje, 
čeprav, po drugi strani 
pričakovano, ne ostane 
neprizadet pred njeno 
opravo in pomirje-
valnim vzdušjem, ki 
ga dama oddaja. Ta 
je nekakšna dea ex 
machina, ki se pojavlja 
ravno takrat, ko se mu 
zdi, da je najbolj na 
tleh in sam. Z njegove 
policijske uprave mu 
namreč dihajo za vrat, 
naj se vrne v službo, 
sicer mu jo bojo pose-
kali, in to na koncu res 
stori. Lahko bi sicer 
tudi ostal in se ukvarjal 
z zidarskimi posli, kar mu, ugotovimo, tudi leži. Vendar mu, čeravno na videz neizrazite-
mu, hčerkin primer ne da miru. Kako ga razreši, naj ostane bralcu v ugibanje. V taisto naj 
ostane tudi naslov, Tovarna koles. Ena v prestolnici zagotovo obstaja, saj jo vsi poznamo. 
Bolje rečeno: je obstajala. Njena preteklost je seveda povezana z romanom, sedanjost 
tudi, vendar naj vas to ne zmoti ali zapelje. Ali pač. Ko vam bodo naslednjič ukradli kolo, 
se morda velja zamisliti. Ga bo nekdo prodal ali kopičil v »višje« namene, za »višjo silo«, 
kakorkoli že? Višje sile dandanes namreč niso več vselej tako enoznačne kot včasih. 
Roman se dogaja na dveh ravneh: ena je Subanova zgodba, druga Hanina, na videz 
potekata neodvisno, na koncu sovpadeta; to ni spoiler, pač pa nekakšna skorajda logična 
izpeljava. Zanimivo bi bilo tudi ugotavljati, kaj bi bilo, če se ne bi in bi roman ponudil dva 
različna konca. In kaj bi bilo, če bi Suban ostal v svoji provinci z nerazjasnjenim prime-
rom? Romana ne gre a priori imeti za detektivko. Tudi ne za vstajniški roman. Psihološki 
tudi ne. In medtem ko literarna zgodovina odloča o predalih, je knjiga Tovarna koles za-
beležena kot 86. knjiga Modrijanove zbirke Bralec. Ta se na koncu odloča, kako bo roman 
bral, ga razumel, in tudi, kje ga bo odložil; na pol poti ali na koncu. Zanimivo je tedaj tudi 
ugotoviti, da ne Suban ne Hana nista ostala »na polovici«.   Matej Krajnc
Foto Marko Lipuš
Foto toMi LoMbar
24
PersP ektive
 14. oktobra 2015
Tržna vrednost bolečine
T
o, da ima Lana Del Rey novo ploščo, je 
bil zame brez prevelikega tehtanja prvi 
estetski dogodek te jeseni. Ploščo, ki jo 
je zelo težko misliti, ker od poslušalca 
zahteva toliko čustvovanja. Ploščo, ki 
razume, da sta na svetu zares samo dve 
temi, vredni naše pozornosti, pri čemer 
je prva ljubezen, druga pa smrt, vsaka zastranitev od te 
vednosti pa lahko proizvede samo drugorazredno in 
nebistveno umetnost. Ploščo, ki je je ena sama dimna 
podlaga, tako gosta, da se zdi, kot da bi se skoraj lahko 
zleknil nanjo, dolga zvezna žalost, ki zniža glas in zategne 
rebrni steznik, žalost, ki zlagoma opozarja na nepreklicno 
samoto in na nepreklicno hrepenenje, ki ga ta samota 
rojeva. Ploščo, ki od avtorice in poslušalca zahteva, da 
svoje utrujeno, zdolgočaseno telo in v njem počivajočo 
opešano voljo odložita na blazinjak in utoneta. Ploščo, 
ki posredno in neposredno uči, da je ljubezen ovijalka, 
ki preraste vse, kar je še do nedavnega živega klilo po 
zavesti, zastre vso svetlobo in izsrka ves zrak, zahteva 
nedeljeno pozornost in ne popusti, dokler ne premine in 
za sabo pusti veliko praznega prostora, ki se ga je treba 
ponovno priučiti zapolniti z marginalijami. 
Plošča Honeymoon je seveda odmev neke skoraj pov-
sem izmišljene estetske preteklosti temnih sončnih 
očal, klobukov z velikimi krajci in ustnikov za cigarete, 
ki je tako prazen, da nase veže vse možne asociacije in 
jih hvaležno vpija v draperijo svoje mitološke narave. 
Vendar pa je tudi marsikaj drugega. Predvsem rezultat 
komunikacije, ki se ni zgodila tam, kjer bi se morala. 
Votlost mitološkega premaza namreč namiguje, da 
je enako kot podobje, v katero se odeva vsebina Lanine 
pripovedi, votla tudi ljubezen, ki ta vsebina je – odznotraj 
votla, na zunaj pa je nič ni. Fantazma, luknja, prazno 
mesto, predvideno za to, da ga izpolni projekcija, ki 
smo si jo v danem trenutku zamislili. Prah in senca. In 
vendar je tudi z ljubeznijo enako kot s strahom. Kdor je 
predpostavil, da njena odsotnost kaže na njen neobstoj, 
se je prekleto zmotil. 
Lana je namreč več kot dovoljkrat ostala sama s svojo 
bolečino, da ve, da bo moški vedno nekje urejal zuna-
nje stvari, brkljal po povrhnjici sveta in se zapletal v 
ideološke, politične ali poslovne spore, ženska, ki ji je 
prostor za večno skrbno odmerjen v hiši čustev, pa bo 
med tem bolj ali manj sama preigrala vse, kar je bistve-
nega za obstoj medčloveških vezi. In to je delo, ki terja 
celega človeka. 
Ker je objekt ljubezni v tej zgodbi po definiciji od-
soten (če že ne fizično, pa vsaj operativno), se mora 
vse to prevpraševanje odviti v samoti. Ker pa je človek 
socialno bitje in zahteva komunikacijo tudi, kadar se 
ta zdi nemogoča, trajna odsotnost dialoškega partnerja 
rojeva umetnost. Umetnost namreč zraste tam, kjer so 
življenju prirezali roko. Iz potrebe, ki se je ne da reali-
zirati, iz naperjenosti, ki nima kam steči, a ne more biti 
zamolčana. V ljubezni in vojni.
Umetnost namreč, čeprav ji ni treba, zmore predelati 
tisto, kar sicer ne bi moglo obroditi ničesar razen bole-
čine, v tvorno izkušnjo. V izkušnjo, ki ne koristi samo 
tistemu, ki jo je moral presnoviti, in celo ne samo tistim, 
ki sami presnavljajo kaj podobnega, marveč vsakomur, 
ki ima delujoč in sprejemajoč estetski aparat. In vsako-
mur, ki ima srce. Odpira prostor za predelavo, analizo, 
olepša z estetiko, kadar hočemo lagati, in oteše, kadar 
želimo lagati z depresivnim realizmom, in nam, ko smo 
pripravljeni, odpre tudi prostor za resnico stvari. In za 
to, da si glede te resnice premislimo. 
Vendar pa je pri vsem skupaj skoraj najbolj fascinantno 
nekaj povsem drugega. 
Honeymoon je zgodba o veliki lepoti, ki jo naplavi 
velika bolečina, a tudi zgodba, ki uči, da bolečini daje 
vrednost kontekst. In da se, v kolikor ti pravi kontekst 
ni podarjen sam od sebe, resničen posel začne pri tem, 
da si ga ustvariš. Tako se je Lana izdatno opremila z vso 
zalogo kalifornijskega imaginarija, ki privablja pozornost 
in fiksira pogled. In nenadoma je bila njena bolečina 
bogato nagrajena.
Zelo živo se spomnim, da me je, ko sem bila mlajša in 
so bile moje predstave o denarju drugačne, navduševalo, 
da lahko človek, če se je nekje spotoma spomnil postati 
umetnik, nekaj zasluži na račun tega, da ima čustva. 
Nato se je izkazalo, da ljudje, ki čustvujejo drugod, na 
rovaš svoje žalosti kupujejo nepremičnine, drage avto-
mobile in prvovrstno garderobo, dokler se ne prebijejo 
na tisto skrajno mejo svojega lastnega družbenega sloja, 
kjer jim marsikatere od zgoraj naštetih reči niti kupiti 
ni več treba. 
S čim si je zlata Kalifornija zaslužila, da bo vse, kar se 
zgodi v njenem ozračju, za vse večne čase dragocenejše 
od česarkoli, kar bi se lahko zgodilo v Kidričevem?
Verjamem, da je resnična vsebina kulturnega im-
perializma moč, ki so si jo nekateri kraji izborili v ko-
lektivnem nezavednem, njihova trdovratna mitološka 
prisotnost, to, da jim pripisujemo vrednost, ne da bi jo 
mogli izmeriti in ne da bi jo kdaj začutili na lastni koži. 
Zato je Honeymoon plošča, od zunaj opremljena z bogato 
vsebinsko popotnico, ki je nikdar ni treba neposredno 
naslavljati, saj je vseskozi že tam. In šele to je tisto, kar 
to neskončno čustveno delo, ki ga je nekdo opravil na 
sebi, naredi zaželeno in dostopno. 
Potem pa je še nekaj tretjega. Lanina umetnost bi 
bila, ne glede na to, kje bi se odvila in na katero zunanje 
ogrodje bi se oprla, resnično dragocena. Dragocena zato, 
ker je z očarljivo kombinacijo vsebinskega prepuščanja 
na eni in čisto praktične odločenosti ustvariti umetnost 
in jo uspešno tržiti na drugi strani eden učinkovitejših 
ugovorov na prisilo lažne sreče, optimizma, vzdržljivosti, 
zdravega življenja in sorodne kvazivitalistične navlake, 
ki z vseh strani agresivno dopoveduje, da bodo vsi, ki 
ne bodo zmogli potlačiti svojih resničnih čustev, pod 
njihovo težo klonili in propadli. 
Dokazuje namreč, da sentimentalnost ničesar ne 
jemlje dejavnosti in da niso samo ljudje, ki so se odrekli 
temu, da bi bili še kdaj resnični ljudje, z vso navlako in 
ponižanjem, ki ga biti človek privleče za sabo, tisti, ki jim 
bo v življenju uspelo. ¾
Umetnost namreč, čeprav 
ji ni treba, zmore predelati 
tisto, kar sicer ne bi moglo 
obroditi ničesar, razen 
bolečine, v tvorno izkUšnjo. 
v izkUšnjo, ki ne koristi 
samo tistemU, ki jo je moral 
presnoviti, in celo ne samo 
tistim, ki sami presnavljajo 
kaj podobnega, marveč 
vsakomUr, ki ima delUjoč 
in sprejemajoč estetski 
aparat. in vsakomUr, ki ima 
srce. odpira prostor za 
predelavo, analizo, olepša 
z estetiko, kadar hočemo 
lagati, in oteše, kadar 
želimo lagati z depresivnim 
realizmom, in nam, ko 
smo pripravljeni, odpre 
tUdi prostor za resnico 
stvari. in za to, da si glede 
te resnice premislimo.
KaTja PeraT