r i i Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS r list: slovenskih .delavcev y Ameriki« TELEFON: CHelsea S—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3, 187« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 215. — STEV. 215. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 14, 1931. — PONDELJEK, 14. SE PTEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. LETNIK XXXIX. CIKLON JE ZAHTEVAL V BELIZE NAD TISOČ ŽRTEV POŽAR IN POMANJKANJE PITNE VODO SPRAVLJATA PREBIVALSTVO V OBUP V predmestju Mesopotamia je izbruhnil' požar, ki se z veliko naglico širi. — Sedemsto trupel so pokopali v skupne grobove. — Preživeli se zbirajo v cerkvah ter se zahvaljujejo Bogu za rešitev. — Poslopje jezuitskega vseučilišča je dvignil vihar v zrak in ga nato treščil ob tla. — Mesta Belize baje ne bodo nanovo zgradili. BELIZE, Anlgeški Honduras, 1 3. septembra.— V predmestju Mesopotamia, ki ga je v četrtek porušil strašen orkan, je izlbruhnil požar. Število žrtev so sprva cenili na tristo oziroma štiristo, dočim se je sedaj dognalo, da je izgubilo v viharju najmanj tisoč oseb življenje. To pomenja, da je bil usmrčen vsak štirinajsti prebivalec mesta Belize. Pri pospravljanju razvalin nalete delavci vsak hip na kako novo žrtev. Poleg razvalin jezuitskega St. Johns vseučilišča, v katerem je izgubilo enajst katoliških duhovnikov in osemnajst domačih študentov svoje življenje, so izkopali jamo, položili vanjo vseh devetindvajset žrtev ter jih zažgali. Požar v predmestju Mesopotamia se širi z izvan-redno veliko naglico. Ker se nahajajo v bližini velike zaloge špirita, ga skušajo omejiti, kar se jim bo pa le s težavo posrečilo. Včeraj so pokopali sedemsto žrtev v skupne grobove. Grobove morajo od jutra do večera kopati kaznenci. v pristanišče je dospelo več ladij z živežem in drugimi življenskimi potrebščinami. Zdravnikom je delo precej olajšano, veliko skrb pa povzroča dejstvo, da je pričelo manjkati pitne vode. Prebivalstvo se je deloma pomirilo. Ljudje se zbirajo po cerkvah ter hvalijo Boga, da jim je ohranil življenje. Škof Murphy jih poziva, naj bodo oblastim pokorni ter naj pomagajo reševalcem pri njihovem delu. Strahote orkana je opisal kapitan nekega motornega čolna. Dejal je, da je dvignil vihar poslopje jezuitskega- vseučilišča iz temeljev, ga nekaj časa vrtel po zraku, nato pa treščil ob tla. Kolonijalna vlada je prišla do prepričanja, da se ne izplača mesta Belize nanovo zgraditi. Mesto leži na morskem obrežju ter je vedno izpostavljeno velikim viharjem. . HAVANA, Kuba, 1 3. septembra, — Vodstvo narodnega observatorija je sporočilo danes, da je bilo opoldne središče viharja v bližini otoka Caimans. V južnem delu Karibejskega morja je lepo vreme. MEXICO CITY, Mehika, 1 3. septembra. — Tukaj so v velikih skrbeh, ker ni bilo že štiri dni nobenega poročila iz mesta La Paz v južnem delu Nžje Calif orni je. Vsi poskusi, da bi stopili z mestom v brezžično zvezo, so se izjalovili. WASHINGTON, D. C., I 3. septembra. — Tukajšnji mornariški department je dobil poročilo, da je v Belize odpravljena nevarnost kolere in drugih nalezljivih bolezni. V Belize so dospela tri ameriška mornariška transportna letala s potrebnimi zdravili in obvezami. , Jugoslovani zopet enkrat razočarani 2 FRANCOSKA AVIJATIKA USMRČENA Le Brix in Mesmin sta bila na mestu usmrčena, dočim se je zamogel njun tovariš Marcel Doret rešiti. PARIZ, Francija, 12. septembra. Ministrstvo za zrakoplovbo je nocoj objavilo, da je pad^l pri Ufi, 730 milj vzhodno od Moskve na tki francoski areoplyan "Hyphen H.", v katerem so letalci Joseph Le Brix, Rene Mesmit in Marcel Doret skušali poleteti iz Pariza v Tokio. Le Brix in Mesmin sta bila na j mestu uamrcenii, dočim se je Dore- tu posrečila rešitev. Kaj je bil vzrok nesreče, se zaenkrat se ni moglo dognati. Prejšnji ve»5er so še videli letalo nad Moskvo. Nebo je bilo jasno, o-zra:je popolnoma mirno. Letalo je letelo v smeri proti Kazanu v Ural-skem pogorju. EKSP. VLAK JE SKOČIL S TIRA Katastrofo, ki je zahtevala od dvajset do trideset človeških žrtev, je povzročila bomba. BUDIMPEŠTA, Madžarsko, 13. septembra. — Par minut po polnoči je skočil v bližini Biatorbagy bu-dimpeštanski ekspresni vlak s tira. Prva poročila so javljala, da je bilo usmrčenih od dvajset do trideset oseb, dosti ve^je število pa težko in lahko poškodovanih. Katastrofo je povzročila bomba, ki je eksplodirala, ko se je nahajal •vlak na mostu. Edinole le trije vagoni so bstali na tračnicah, dočim so vsi drugi .padli v reko. Dva vlaka z zdravniki, bolniškimi strežnicami, in reševalci sta bila ta- 1 koj poslana na mesto nesreče. FAŠISTIČNI PUČ VELIK POŽAR V AVSTRIJI Heimwehrovci so vpri-zorili na Štajerskem, v Gornji Avstriji in na Salzburškem oboroženo vstajo. DUNAJ, Avstrija, 13. septembra.. Avstrijska republika je doživela danes malo revolucijo, ki se je pa zelo nespešno končala. Vpriz^rili so joj člani Heimwehra s tem, da so začeli aretirati po raznih krajih soci-jalistične zastopnike. Največ aretacij se je završilo na Štajerskem v Gornji Avstriji in na Salzburškem. Heimwehrovci so zasedli občinske hiše ter se v njih ufc-1'borili. Pazno popoldne se je pa državni žandarmeriji posrečilo napraviti mir. Ko je voditelj Vstaje, dr. Walter Pfirmer spoznal, da se mu je puč izjalovil ter izprevidel, da mu preti aretacija, je skušal skleniti z vlado "časten mir". Aretirali ga niso. ker je svojim pristašem za povedal, naj se razkropi ter naj se vrne vsak na svoj dom. ] Tadcaj nia.to je Pfirmer izjavil, da izstopa iz Heimwehra. vST.PAUL,Minn. Gozdi v plamenu.— Ljudje beže v reke in jezera. — 300 ljudi brez strehe. — Trije mrtvi. ST. PAUL, Min e, 13. decembra. — iz North Woods v državi Minnesota so danes prišla poročila o strašni noči v petek, ko je požar uničeval gozde in zahteval za svoje žrtve tri, človeška življenja, vp^pelil 65 hiš. 300 osth pa je brez strehe. Največ ljudi z otroci vred se je rešilo smrti *v ognju samo na ta način. da so poskakali v bližnji potok. DIKTATURA ODPRAVLJENA SVOBODE FA SE VEDNO NI BEOGRAD, Jugoslavija, 12. septembra. — Ko je jugoslovanski kralj odpravil diktaturo, ki je bila več kot dve leti uveljavljena, so bili Jugoslovani prepričani, da jim bodo vrnjene stare svoboščine. Danes je bila pa izdana nova volilna postava, ki je vse zelo razočarala. ŽENSKE NE MOREJO BITI POROTNICE V MASS. BOSTON. Mass., 11. septembra.— Vnsavzočnosti več osdnikov je najvišje državno sodišče odločilo, da ženske kot porotnice ne pridejo vpo-stev. ' KOLERA V IRAKU USTRELIL MATER IN HČER Andrej Gusta=ki, star 49 let. je v nedeljo v prepiru ustrelil svojo gospodinjo Katarino Levinskasky, staro 32 let in no eno hijerko Žati. staro 14 let na Monroe St. v New Yorku. H?:erka je spala na fire escape ter je pri prvem strelu hotela hiteti svoji materi na pomoč, Gustački pa jo je ustrelil skozi okno. Nato si je Guataoki pognal kroglo v glavo in se v bolnici bori s smrtjo. BAŠRAH, Irak, 12. septembra. —1 Izza 1. ajvgusta je v tem mestu ob1 sirski obali umrlo vsled kolere 415 j 09ab. Za to strašno boleznijo jih bo- j lefrta še 575, in zdravniki imajo le1 malo upanja, da jih bo mogoče re- ■ šitl. i Najhujše pri tem je, ker ima prebivalstvo nekak struh pred evropskimi zdravniki. Posebna zdravstvena komisija hodi od hiše do hise ter s silo odvaja bolnike v tukajšnjo angleško bolnišnico. PONESREČEN RUDAR CHARLESTON, W. Va., 13>sept. Skala se je utrgala v premogovniku in podsula rudarja Austcck Cotter-ja. Poklicani zdravnik mu je moral odrezati nogo, ko je na rudarju ležala težka skala. Zdravniki v bolnici imajo upanje, da rudar ozdravi. ŠPANSKA POGODBA Z VATIKANOM GANDHI JE DOSPEL NA ANGLEŠKO Po preprostem sprejemu v Folkestone je odpotoval v glavno mesto angleškega imperija. LONDON, Anglija, 12. septembra. Ko je dospel indijski nacionalistični voditelj Mahatma Gandhi v Folkestone, je pričelo deževati. Navzlic slabemu vremenu je bil pa pomol poln radovednežev. Sprejemne cerimonije so bile zelo preproste. Tajnik za indijo je imel kratek govor, nato je pa Gandhiju izročil zastopnik delavske stranke šopek rdečih nagelnov. Gandhi, ogrjnen v bel šul s platneno ruto okoli ledij, je tekel v avtomobil. Spremljala ga je Angkžinja Madeleine Slade, ki je že več let njegovo pristašinja. Ljudje so se nor>evali iz njegove obleke, in slišati je bilo opazke, da se bo možak prehladil. če se ne bo tako oblekel kot se sp:dobi. NESREČA Z AEROPLANOM VERO BEACH, Fla., 13. septembra. — Dva letalca sta bila ubita, ko je areoplan, ki je nosil fotografije o prizorih v mestu Belize v Honduras, katerega je porušil ciklon, treščil ob dre-,-o v Oslo. Fla. Trupli Mc Broom a in Gilbszna so našli pod razbitim aeroplanom. Trupla fotografa Edward&a iz Miami, Fla.. ki je bil tudi v aero-planu, niso našli. FARMER V BO JU S KACO KONEC GENERALNEGA STRAJKA V OSLO OSLO, Norveška, 12. septembra. Generalni Strajk, katerega se je udeležilo osemnajst industrij in je trajal staro tri tedne, je bil včeraj koričan. MADRID. Španska, 12. septembra. Med vladami španske republike in' zastopnikom Vatikana je bila skle-| njena nova pogodbo. Pogodba dolo- j ča, da bo kardinal Segura y Saenz, ki je zakrivil pro ti - republikansko ADVERTISE in "GLAS NARODA" LE WESTON. Idaho, 13. septembra. Farmer Herman Rhodes se je zaman boril s kačo klcpotaco in njegovi sosedi so ga našli mrtvega. Sredi boja s kačo je še telefoniral svojemu prijatelju za pomd*, pa je omagal. Govoril je že zmedeno in _____ prijatelj se ni zmenil za pogevor. propagando na Španskem, interni- Šele sosedje so ga našli mrtvega in ran -4 nekem francoskem samostanu., opazili na rokah odtise'zob klopotače. OBRESTNA MERA _¥ NEMČIJI BERLIN, Nemčija. 10. septembra. — Nemška narodna banka je znižala obrestno mero na 8 odstot- j kov. S tem ukrepom botie banka o-' lajšati ponovno otvoritev bone. I SMRT V OGNJU PHILADELPHIA. Pa., 13. sept. Dva izmed 17, ki so dopill opekline, pri požaru v Atlantic Refining Company, sta umrla danes zjutraj. Sedem drugih, ki so bili obžgani. bo na jforte tudi umrlo. Postava je zelo zapletena ter je tako zasnovana, da imajo le velike stranke pravico udeležiti se volitev. Slicna je romunski in italijanski vo-Llni postu vi ter daje posebne prednosti strankam, ki si izvojujejo ve-fcino. Najbolj presenetljivo pri vsem je, da jugoslovanski volilci ne bodo smeli Lajno voliti. Postava dc,lo^a, naj bo parlament izvoljen za štiri leta. Vsak lup ga pa lahko kralj razpasti, in nove volitve se morajo vršiti tri mesece po razpustu. Volitve bodo splošne direktne, toda javne. Vršile "se bodo potom narodnih list, in liste, ki ne dobe 50.000 glasov, ne bodo imele pravice do mandatov. Tako volilno postavo kot je jugoslovanska, imajo najmanj demokratične dežele v Evropi. V zbornici bo 305 poslancev. Postava glede senj-tnih volitev bo objavljena pozneje. Posebne odredbe bodo preskrbele, da vlada ne bo imela v parlamentu nobene opozicije. Ako kak član, ki ga je stiunka iz-voli>a, zapusti stranko, izgubi svoj sedež v parlamentu. Nobena stranka ne more postaviti kandidata za volitve, dokler ne zbere 18.000 podpisov iz vse Jugoslavije in 200 podpisov iz vsakega o-kraja. kjer namerava postaviti kandidata. Ker so ljudje v zadnjih dveh letih spoznali strogosti diktature, se bo sleherni desetkrat premislil, predno bo dal svoje ime opozicijo-nalni stranki. Člani bivših strank so že izjavili, da bi bilo nesmiselno postavljati lastne kandidate. Edinole bivša hrvatska Seljačku stranka bo nemara tvorila izjemo. ZRAKOPLOVCA STA SE UBILA ALBANY. N. Y., 13. septembra. — William L. Hamilton, načelnik Curtis fotojrafijske službe in pilot Elliot Mitchel stu bila ubita, ko je njih aeroplan treščil na tla v gozdu t»li2u zrakoplovne postaje v Albany. Oba sta imela nalogo fotografirati kraje severnegu dela države New York. Nesreča je bila posledica pokvarjenega motorja. PARNIK SE JE POTOPIL BEOGRAD. Jugoslavija. 13. sept! Dese< oseb je utonilo, ko se je prevrnil parnik. ki vozi med mestoma Novi in Stari Becej po reki Tisi. Zalotil ga je vihar in se je nenadoma prevrnil. Med izletniki je nastala velika zmešni. Poškodba je tako težko, da bo le sreoen slučaj, te bo okrevala. Slaboumen požigaiec. Že darlj časa se je potikal po kranjski okolici 19-Ietni Ferjan Zditavko, doma iz Selške doline. Fant je malo slaboumen in nima stalnega bivališča. 29. a-vgusta je priel v vas Hotemcže pri §enfčurju. Spraševal je va&ane, kdo je najbogatejši kmet v vasi. V gostilni je kupil vžigalice ter zažgal slamo pri skednju posestnika Kokalja Franca, vulgo Jelarja. Okrog 22. ure ne bilo treba. Ferjan trpi najbrže radi manije za požiganje. Bil je že preje parkrat osumljen in v preiskavi radi požiganja. Škoda, ki jo je povzročil požar Je-larjevega skednja, je neenatna. Pač pa je bila velika nevarnost, da bi se laiiko vnela sosednja poslopja, ki se nahajajo v strnjeni vrsti blizu skednja. Ferjan ne taji, da je zažgal. intelektualne delavne sile, ki bi se morale braniti vsakega odgovornega dela in mesta. Spomniti se je treba, da je pri procesu proti, lani ustreljenim voditeljem sovjetskih podjetij preiskava le nekaterim dokazala malenkostne malverraci-je. OPU pa je zavoljo strašnega vzgleda obtožila, obsodila in ustrelila cel0 vrsto čisto nedolžnih voditeljev raznih državnih podjetij. Pri obravnavi proti sabotažnikom v doneškem premogokopnem revirju je državni tožilec obtožencu Bogdanovu priznal, da je njemu poverjeni odsek sicer nakopal več premoga nego vsi drugi odseki, pa je bil Bogdanov usmrčen, ker je bila "po njegovi preteklosti sodeč dana možnost sabotaže ". Kakor rečeno, se je vse inozemstvo zgrozilo nad takšno sodno prakso, pa tudi ruska javnost je spoznala veliko škodo, ki jo dela industrij alizaci ji "tovariš" Jagoda. Po zadnjem procesu proti sedmim profesorjem, obdokžsenim pripravljanja tal za vojaško intervene j o zapadnih držav proti Rusiji, se je pokazalo, da metode Menžinskega in Jagode niso več sodobne. Obdolženci so priznali vse očitanj« jim pregrehe, pa sodišče na splošno iznenadenje ni izreklo niti ene smrtne obsodbe. Odigrana sodna komedija in mila sodba je bila prvi znak novega kurza. Govorice o vedele povedati o reorganizaciji te grozotne institucije in so bile. kakor vse kaže, utemeljene. Jagoda je" bil na zahtevo Ordžonikidza in državne komisije ?a izvedbo petletnega načrta odstavljen od vodstva, na njegovo mesto pa je prišel Akulov mož meščanskega poko-lenja in tipičen intelektualec sodobne Rusije. Okoliščina, da je načelstvo GPU zasedel zastopnik onega sloja ki ga je politična uprava na naj krutejši način preganjala polnih deset let in ga je skoro doslovno tudi zatrla, najavlja razveseljivo izpre-membo pravca sovjetske notranje politike. Obenem z Jagodo je bil izločen iz GPU tudi oddelni predstojnik Mesing, ki je bil premeščen v komisarijat za zunanjo trgovino. Ofenziva proti metodam GPU je izšla od samega Stalina, ki je dejal, da so vse sovjetske institucije v teku razvoja že menjale svoj prvotni pravec, samo v politični upravi je ostalo vse pri starem, dasi je tu osebito potrebna remedura. Ta izjava je ohrabrila Soljc-a, predsednika sodišča pri osrednjem izvršnem odboru, da je v nizu senzacionalnih člankov ožigosal sramoto stanje sovjetskega pravosodstva. Članki so izšli v uradnih "Izvestjih' in Solje je navajal strahovite podrobnosti, zahtevajoč ostro kazen za one državne tožilce in sodnike, ki vrše svoj posel tako brezvestno, da trpe od tega tisoči in tisoči nedolžnih ljudi. Solje je na lastno pobudo preiskal okoli tisoč primerov in po njegovem prizadevanju je bilo izpuščenih iz ječe takoj 700 obtožencev, za 200 drugih pa je dosegel znižanje kazni. Predvsem se je seveda morala iz-vršti izprememba v politični upravi, ko je postopanje je bilo v obraz vsaki pravici in je pravni čut ruskega naroda skoro popolnoma zatrlo. Od teh reform si obetajo do-bromisleči, industrializaciji naklonjeni nestrankarski življi v sovjetski Rusiji več ugodnosti nego od celotnega petletnega načrta. DRUŠTVA II NAMERAVATE PR1REPTT1 VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m ČHa mam tu« pač p* Slovenci ▼ nB dtoGd, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Sodnik je rekel obtožencu: — Vi pravite torej, da Imate čisto vest? — Da, gospod sodnik, »isto vest imam. — Zakaj ste .pa prišli z tuje hiše skozi zadnja tvratu? — Zato, gospod sodnik, ker je stal policaj pred prednjimi vrati. — Kaj tvoj ženin nima nič premoženja? Saj si vendar pripovedovala, kako je bogat! — Jaz sem rekla le, da ima več denarja kakor pameti! Rojak je prišel v lekarno in prosil lekarnarja, naj mu proda nekaj veronal!. Veronal je. strup, ki pospešuje spanje. — Veronal je strup — je dejal lekarnar. — Čemu ga boste rabili? — O, čital sem, da se po veronalu prav sladko zaspi in da spi človek magiri dvajset ur neprenehoma. — Je že res — je odvrnil lekarnar — toda kar lako ga vam ne morem dati. — Saj ne bo zame, — je odvrnil rojak. — saj je za mojo ieno. — Tud: z i vaš*s ženo ga ne morem dati brez recepta. Ali nimate recepia? — Recepta nimam, — je rekel rojak. — pač sem pa prinesel seboj njeno fotografijo. Kar poglejte jo. gospod lekarn-jr, pa stivim. da mi boste dali z mirno vestjo še kaj hujšega kot je ver:nal. Rojaka sta se vračala s piknika precej nasekana domov. Temno je bilo, in hodila sta pes. — Poglej, — pravi prvi — kaj Je tisto tam nad cesto: ali je električna luč ali je mesec? — Čakaj — pravi tovariš — bom malo bližje stopil in potipal. Če /je drog spodaj, je elekferK-na luč, če pa ni droga, je mesec. V soboto sem srečal v Downiownu dekle, ki je nisem videl že od Božiča. Salament, kako je čudtJi svet! Jaz sem se Izm Božiča skero za eno leto postara, dočim se je cm skoro za dve leti pomladite. * Po nekaterih krajih se je že zabela šola. V New York u in New Jersey se še ni, ker di.vja med otroci paraliza. Tcda vse kaže, da bo prihodnji teden konec počitnic za šolarje in se bodo začele počitnice za sta-riše. Med počitnicami so stariši reveži, v šolskem letu pa učiteljice. Koliko truda in dela imajo z nebogljenimi otroci! Stariši bi jim trud zeio lajšali, če bi hoteli. Toda nekateri mislijo, da so učiteljice njihove dekle. Pa tudi učiteljico včasi mine potrpežljivost. Tako je naprimer učiteljica pisala oAabni, toda malomarni materi, naj umije in preobleke svojo -hčerko, ker že — ni baš lepo rečeno — amrdi. Pa veste, kaj ji je odgovorila samozavestna mati? — Draga gospodična — ji je odpisala — sama dobro Tem, da moja hči ni vijolica. Sicer sem jo pa zato poslala v šolo, da /M Jo učili, ne pa zato, da bi jo duhah. .. * Mož se uči stenografijo. Žena je tega zelo vesela. — Ali že znaš tako hitro pisati, kakor jaz ^dvorim?— ga vpraša žena čez nekaj .tednov. — Tako hitro že, ampuk tako dolgo pa ne! * — Ali je zame tukaj kakšno pismo poštaoleždče pod naslovom "10,000 poljubov?" — Je rekla mladenka. — Vprašajte pri paketni pošti. * Govornik je človek kot so drogt ljudje, raslima je k> ta. da ga govornik večkrat polomi kot ga polomijo drugi ljudje. Sveti Bog, kaktoe otrahote so bile že izrečene na govorniškem odru! Pred dgratkim je izustil neki radikalni govornik sledečo gorestanost: — Kapitalist Je trot, ki ire med iz žuljev ubogega delavca. Kopa de-lawca do ta*vl iasesa, ga vrfte tert lafeto limono med staro fete^e. _ "GLAS NARODA" MEW SOU, MONDAY, SEPTEMBER 14, 1331 THE LARGEST SLOVENE DAILY la U. 8. A. N. A.: DVE DAMI IN TRIJE KAVALIRJI Trije prijatelji — recimo: Atos. Portos in Aram h, kakor jim je ime v D um asove m romanu, niso bil: muiketirji, ampak slikarji. Prvi med njimi je imel manj sreče kakor njegova tovariša. Vsi trije pa so 1)111 zelo mladi, in nihče ni vedel, kafc.aa prihodnjost jih čaka. Biii so tia čaju v hotelu "Royal Kitko ff>a, čaj je toil samo pretveza, da so Ali flirtat, prav tako kakor je ples samo pretveza, da se ljudje lahko objemajo. Plesišče je bilo nekakšen park, v katerem so godci sviraLi tango, one step in val -ček. Na nasprotni strani njihove mize sta sedeli dve lepi mladenki. Ena je imela zlate, svetle lase, druga je bila rjavka. Njuni pogledi so *e srečali z očmi treh prijateljev. Portos in Ararnis sta vstala in ju izzvala na ples. Atoa je obsedel ?a mizo. Ne le. da ni imel sreče pri takšnih podjetjih — bil je tudi krotkejši, boli zamišljen in enostavnejši od njegovih tovarišev. Gledal je, kako pleš-ta z novima znankama, in čudno mu je bilo pri srcu. Prijatelja fla se kmalu vrnila k mi2i ter mu predstavila sopletal-ki. Nasmeški in stiski rok. A vse j kupa j je bilo tako hladno, tako narejeno, da ni Atosa niti najmanj v^fcrelo. Nikakor ni mogel razumeti, zakaj se dami nista vrnili k svo-ji mizi, zakaj niso ostali prijatelji ^ami ?a e. Zdaj mu je bilo še bolj čudno pri srcu. Ko je gong udaril sedem, so natakarji prinesli damama dva krznena plašča. Gosti so odšli. Svetlolaska je segla pod pazduho Por-tosu. rjavaka Aramisu. Atos pa je ncra2al 2a njimi. Natanko tri leta po tem dogodku sta prejela Portos in Aramis lz Pariza brzojavko, da pride Atos. Vabil ju je. naj ga pričakujeta. — Hej, Atos je postal v Parizu slaven.... — In bogat, in bogat.... — Pa se vendar nI rodil gospod. .. ... kdor se ne rodi, pa lahko postane.... Žvižg in pisk lokomotive in vlak je gladko .prispel na postajo. Pcr-tcs in Arami? sta prekinila pome-nek. ki ni bil prav nič v slogu starih vitezov, ki So nosili njih imena. 1'za gore kovčegov, k so jih na-gromadili na vo?ove hotelov z zvenečimi imeni, je prilezel Atos. Pozdravil ss je s prijateljema. Monokel na očesu se mu ni premaknili niti za milimeter. — Vabim te, da bodi moj gost. — Ne, jaz te vabim, da bodi moj gost.... Barede pa niso našle odmeva. Pri izklicevanju hotelskih imen je Atos slišal enega in tega si je dcbro rapcmnil: — Royal.... Rekel je torej: — Pojdimo v Royal. .. Vesta, imei bom mnogo obiskov in bi mi bilo Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje m suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih ; razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. „ KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN L. V premeni meri globus 0 inčev. — visok je 10 toče?, MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI 2 VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČJE, GA DOBE ZA — $1. "GLAS NARODA 75 118 Wat 18 StrMt V. Y.| nerodno stanovati zasebno ali kakorkoli drugt.ce... * Odšli so v mesto, ^potoma so se pogovarjali. — Ali se Se spominjal tistega čaja v Royalu? — Spominjam se ga. Vidva sta plesala, jaz sem čumel. Ena je bila zlatolaska, druga rjavita.... — Obe sta zdaj najini ženi, — je dejal Portos in pripomnil: — Jaz sem vzel zlatolasko, Aramis rjavko. Svatovali smo skupaj. Prišli so do hotela. — Torej na svidenja jutri popoldne. Seveda tukaj. Vabim vas z ženama na čaj. Pozdravite doma. In drugi dan so se v Royalu spet sešli stari prijatelji in znanci: dve nekdanji deklici, ki sta bili zdaj ženi Atosovih prijateljev. Atos se je pokazal Parižana. Spoznal je gospe takoj na prvi pogled in je vsako pot jiogodil, kaj svira godbe. — X>iven, sijajen dečko! — sta vzklikali dami. — Ah, pustimo te marnje, to hvalo, ki je brez oene! — je rekel Atos. — Ah, vi gospa z rjavimi lasmi, in vi, zlatolaska: če Portos ne ugovarja — ali ne bi poskusila foxa,. kaj jaravite? — Nu... Bil je zares tako svetski, da se mu nista mogli načuditi. Ko pa se je zvratel, so vsi pogledi ostali na njem. To je tedaj tisti.... tisti.... To je bil napravil iz njega Pariz! Atos je plesal najiprej z eno, potem z drugo. Potem je naročil po šanghajski modi Jamaica, čaj, o-ranže, tri kaplje ne vem .česa in na koncu je prosil, naj mu dovolijo, da odide v svoje sobe p0 kožuh. — Pozna se mu: ni se rodil gospod, ampak se je naredil, — je zlobno dejal Aramis. Njegova žena in njena prijateljica sta mu hoteli skočiti v oči. V vestibulu hotela, ki je bil podoben xa?košnem vrtu. sta Portos in Aramis opazila hotelskega ravnatelja in ga vprašala. — Ali ostane gospod Altos dolgo pri vas? — Monsieur le chevalier še ni nič rekel, njegov tajnik misli, da ostaneta mesec dni. — Chevalier? — je zazijala zlatolaska. — Tajnik? — je zinila rjaVka. — Da, je rekel hotelski ravnatelj — on je član Častne legije in ima tajnika dr. Rontognaca. —"Izreden talent, — je pripomnila zlatolaska. — Kdor zna, pa zna, — je dostavila rjavka. Kmalu nato so se odprla vrata Skozi nje je izginilo na ulico pet ljnaselili gospodje "pisarji" v kavarni, se je kavarnar na vso moč trudil, da bi se otresel neprijetnih gostov. Pa ni šlo, ker so bili študentje trdovratni. Študentje so se sklicevali na nepisan zakon, da sme vsak gost ob eni sami kavi sedeti v kavarni dokler hoče in so s svojim naziranjem tudi prodrli. Danes jih ne preganja nihče več. Posli se razvijajo tako-le: V kavarno vstopi n. pr. Japonec. Mož se je zagledal v kakšno dekle, pa bi mu rad pisal, nemško pa ne zna. V kavarni pristopi torej k mizi, kjer je za pisanje vse pripravljeno, za mizo pa sedi študent. S tem se razgovorita, kaj in kako in študent napiše pismo. Ena pismo stane 10—30 dinarjev kakor je pač dclgo. So pa ljudje, ki so za razna pisma špecijalisti. Eni pišejo samo ljubavna pismo, drugi trgovska, na posebno dcbrem glasu pa je neki pisar, ki zna pisati raznim dolžnikom silno ganljiva pisma, tako da vsak upnik pride do denarja. SAMOMORILNI POSKUS V LETALO V letalu, ki vozi iz Berlina v Mo-nakovo je eksplodirala te dni med poletom steklenica — žganja, ki je povzročila majhen ogenj, katerega pa so utegnili še pravčasno udu-šiti. Po pristanku v Norimberku so aretirali radi te eksplozije kovinarja Hotteja, ker so menili, da je hotel izvršiti atentat. Izkazalo pa se je, da je hotel izvršiti le samomor in so ga kmalu izpustili. Kmalu potem si je mož z britvijo prerezal žile in leži sedaj v bolnišnici. Preiskava je dognala, da si je hotel vzeti življenje, da bi svoji družini priskrt>el zavarovalnino v znesku 25,000 mark. CEHA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilc tINQUIB SLOVENS »UDU) Rantea ga prt KNJIGARNI '€LAS NARODA n« wm u Rtv Ink Ottj V kratkem bodo slavili 2001etnico znamenitega glasbenika in skladatelja Haydna. Za to priliko pišejo že nebroj knjig in brošur, da bo Haydnov -življenjepis čim popolnejši, in po vseh arhivih stikajo za dokumenti, ki se kolikor toliko nanašajo na Haydna. Neko tako knjigo je napisal tudi profesor Kuhač iz Zagreba, ki trdi na podlagi zelo obsežnega materijala, da je bil Haydn hrvaškega pokolenja. Ime Haydn po Kuhaču ni pravo, ampak rodbina se je pisala prvotno "Hai-den", ime "Hajden" pa je na Hrvaškem precej razširjeno . Haydn je bil rojen v vasi Tratenik. ki se imenuje po nemško Rohrau. Haydna hočejo imeti trije naredi za sebe: Hrvatje iz zgoraj navedenih razlogov, Ogri zopet, ker je bil rojen na ogrski meji in ker ga je celo njegovo življenje ščitila ogrski knežja rodbina Esterhazy-jev. Avstrijci pa ga zahtevajo zase ker je zložil nekdanjo avstrijsko cesarsko himno. Najnovejše preiskave pa dokazujejo baje. da je bil Haydn rojen cigan. Profesor S. Dedaelus. slovanski jezikoslovec v Parizu, če-gar mati je Hrvatica, oče pa Grk. trdi namreč, da je bil Haydn ciganskega rodu. To delo prevajajo sedaj na angleški jezik po nalogu odbora, ki se je sestavil v Ameriki za proslavo dvestoletnice Hay dno-vega rojstva, in ta odbor je poslal .ravnatelja U> Sarda na Dunaj in v Pešto, da prouči znova vse dokumente, na katere opira prof. De-daelus svojo trditev. V Ameriki bodo praznovali dvestoletnico Haydnovega rojstva nad vse slovesno. Priredili bodo na tisoče koncertov, kjer bodo igrali le Haydnove skladbe, in izdali bodo na stotisoče gramofonskih plošč s Hay-novimi skladbami. KAKO ZIYI PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE POZDRAVI ROJSTNI DAN PERSMNCA WASHINGTON, D. C., 13. sept. — General John J. Pershing, poveljnik ameriške vojske v svetovni vojni, je danes ebhaijal svoj 71-rojstni dan pri najboljšem zdmvju. AMELIA EARHART SE JE PONESREČILA DETROIT, Mich., 13. septembra. Splošno znana letalka Amelia Ear-hart Putnam, se je ponesrečila, ko ji je njenareoplan padel na tla. Silna je bila nepoškodovana, toda njen aercplan je bil popolnoma razbit. Predsednik francoske republike sle vi kot silno pošten, natančen in vesten mož in tudi najbolj zbadljivi ljudje ne morejo najti na njem nobene napake. To seveda raznim duhovitežem ni nič kaj prav, kajti na Francoskem so že od nekdaj najrajši pikali in Zbadali svoje predse<±nike, to pa ne iz sovraštva ali omalovaževanja, ampak čisto dobrohodno in spoštljivo. Ranj-kega predsednika Fallieres-a so n. pr. silno zbadali zaradi velikega števila njegovih tet, potem pa zaradi njegove precej velike skoposti. No sedanjem predsedniku Doum-er-ju pa niso mogli najti nič tiru-zega kakor njegovo resnost. Mož je dQ skrajnosti hladnega značaja. In ko so te dni v najhujši vročini o-tvorili neki nov kino. in ko so pre-udarjali, kako bi prostore hladili, ie nekdo rekel: Povedite v kino gospoda predsednika, pa boste vsi zmrznili... Splošno pa so ljudje zelo zadovoljni z natančnostjo svojega predsednika. Doumer pa živi tudi j ako priprosto. Zvečer je najrajši doma. Tu si obuje copate in se pogovarja s svojo ženo. Njegov prednik Doume rgue pa, ki je bil kot predsednik še samec, je rad povabil k sebi par svojih prijateljev in je ž njimi kvartal. pa ne visoko: točka pol centima. Doumer ne kvarta, ampak hodi prav zgodaj spat, zjutraj prav zgodaj vstaja. Nato Sre na iz_ prehod, to pa peš. ker ne mara konj. Tudi radijo ni zanj in je dal takoj po nastopu svoje visoke službe odstraniti i? predsedniške palačJ vse radio-aparate. Tudi za lov ne mara. Stara navada pa" zahteva, da priredi predsednik vsako jesen na gradiču Rambouillet velik lov. toda Doumer je rekel da bo lov pač priredil, on sam pa ne bo lovil, ampak se bo udeležil le kosila po lovu. Najljubše pa mu je potovanje, toda potovanje brez ceremonij. On potuje najrajši sam. Posebno rad se vozi na svoje letno bivališče, blizu Pjiriza, kjer obiskuje grobove svojih štirih sinov, ki so vsi padli v svetovni vojni. Prod odhodom v staro domovino, pozdravim moje brate, Tomaža, Jakoba, Andreja In sestro ter njeno druakno. Ludvika Prašen in njegovo družino. Jožeta Bubnic in družino, Jožetu S to par in družino. Franka Prost n in družino, John Lutič In družino. Tvrdki Sakser State Bank v New Torku pa se zahvaljujem za tako točno postrežbo ter jo vsem rojakom priporočam. Na srečno svidenje! Seetan. SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEW TORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondel jek do 7. ure rvecer. Posluiujmo m vsi bres Izjeme te stare in stanovitne domače Predno se podam nu f ^mik ' lie de France", pozdravljam rojake iz Greensburga in okolice, p.^ebno o-ne, ki so me spremili na postajo. Nahajam se v pisarni Sakser Slate Bank v New Yorku in priznati moram. da so uradniki omenjene, tvrd-ke res zelo uljudni in. potnikom v vseh ozirih naklonjeni. Ako ml bo dopuščal čas, nameravam obiskati j uredništvo in tiskarno Gius Naroda. ! MJigcie mi dovolijo videti tudi Pe-) tra Zgage, da mu esebno čestitam k njegovi koloni, če ga še ni muso-lini pepoinsma obvladal. Pozdrav rojakom sirom Amerike, tebi Zgaga pa želim ve/hkratni sestanek z musolinijem. Frank Novak. na potu v Jugoslavijo. Predno odpotujem čez široko morje s pamikom "Majestic", poedrav-Ijum še. enkrat mojega brata Ludvik Pleskcvkha. in ženo, kaker tudi rojaka Johna Logarja in vso njegovo družino. P:zdruvljam tudi Ano Božič, kakor tudi Katarino in njenega moža in vse rojake v Imperial, Pa., ter v Canonsburg, Pa. Vsak. ki je namenjen potovati v stari kraj, ali ima kak bančni posel, naj se zaupno obrne na to domačo banko in bo dobro postrežen, kakor sem bil jaz. Toraj vsi skupaj še enkrat pozdravljeni, z Bogom in na svidenje! August Pleskovich, na potu v Novomesto. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno vite naročnino aH direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar S an Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J.- Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safttf Sallda, Louis Costefllo Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew S pillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich M as c out ah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Prank Žagar MARYLAND Steyer, J. ©erne Kitzmiller, Fr. Vodoplvee MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. 8ekula Eveleth, Louis Goufte Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom ♦ Roundup, M. M Pan I an Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl 8trni ih a Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hltt Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karllnger, Jacob Resnik, Math Slapnik, Frank Zadnik - Euclid, F. Ba]t Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant In J. KunrSe Niles. Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KlkelJ OREGON Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge. Frank Jakte Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeok Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ van še k Crafton, Fr. Machek Export. G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math if«™ t« Greensburg, Frank Novak Homer City m Okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Pausbek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KOprfcrftek Midway. John 2ust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arfa, J. Pogačar Presto, F. B. Denuhsr Reading, J. Pezdlrc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Sehltrer West Newton, Joseph Joran Willock, J. Peterne] UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren Sheboygan, John Zorm&n WEST ALUS Frank Skok WYOlCKa Rock Springs, Louis Tew*sr Dtamsndville, Joe RrWloto Vsak zastopnik Izda potrdilo m svofco, katero je prejel. Vntnpalts rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Randa": Za eno leto #6.; za pol feta S3.; za ittn mesece S2.; za četrt leta $1.50. New York City ]e *7. celo leto. m celo Isto. O L A S NIIOD1 NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 14, 19sk THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ČAKAM TE! KOMAM IX ŽITUKNJA. Zm Glas Naroda priredil G. P. 14 (Nadaljevanje.) — Tako naj bo. kot pravite. Tcda obljubiti mi morate s čcstno besedo, da se ne boste več približali moji hčtxi ter čimprej zapustili mojo hišo. Andrej ara je začuden pogledal. — Vašo hišo bcm seveda zapustil, gasped baron. Toda dokler se 81 Wa ne odloči, bom počakal v vasi. Zdaj mi pa dovolite, da grem in napišem piano. Priklonil se je in odšel. Po preteku pcJ ure se je vrnil, držeč v roki pismo. V njegovem bledem. resnem obrazu je bil bolesten izraz. — Ali ste zadovoljni, gospod baron? — ga je vprašal, ko je slednji prečitai pismo. — Zadovoljen? — je odvrnil ter skomignil z rameni. — Vse, kar se Je zgodilo, bi bili lahko preprečili. Navzlic temu vam pa moram reči, da sem s pismom zadovoljen. — Verjemite mi. da nisem mislil nase, ko sem pisal pismo, pač pa edine'e na vašo dobrobit. Sedaj je vse odvisno od Silve. — Da, od Silve je vse odvisno. Ko je Andrej odšel, je baron še enkrat preči tal pismo. Z jasnimi, hladnimi besedami je Andrej v pismu pojasnil S.Ivi, kaj jo čaka, če se bo poročila ž njim. Rekel ji je. da se bo morala odpovedati sta rišem in domu ter sedanjemu razkošju. PredoCil ji je v kako omejenih razmerah bo morala živeti. Vse senčne strani je dosti pretiral in je le površno omenil kako lepo bi jima bilo v medsebojni ljubezni. Kratkcmalo, bar:n je bil s pismom zadovoljen. Niti med vrsticami ni bilo mogoče epažati nobenega vplivu,. To je bilo čudno pismo, kakršnih si zaljubljenci običajno ne pisarijo. Odšel je v Siivina sobo. Hči je sedela vsa objokana pri oknu dočim je hedila bare niča razburjena po sobi. — Kaj prinašaš, Fritlerik? — Pismo, ki ga je pisal dokter Silvi. Iztrgala ga mu je iz rok in pa pre«Iitala. Kur odleglo ji je. Tako ji Je pisal, da se bo Silva brez dvoma premislita. — Pismo zame. — je vzkliknila Silva ter proseče pogledala očeta, — Da. tebi je pisal in ti je sporočil, kaj te čaka. 6itaj! Baronica je opazovala hčer. ki je ob čitnnju vsa drgetala. — No, mama, zdaj vem, kaj moram storiti. Prosim vaju, pustita me samo. — No, ali si spoznala svajo zmoto? Ali boš zopet najina pokorna in ubogljiva hierka? Silva je prikimala. — Potem h:va pa tudi midva s teboj zadovoljna, in ti bova vse odpustila. Baronica jo je skušala pobožati po licu, toda Silva jo je osorno zavrnila rekoč: — Pusti me samo! Baronica je zmagoslavno pogledala svojega moža. Kajti bila ]e prepričana, da je Andrejeva pismo na Silvo naravnost uničevalno učinkovalo Pismo je moralo razočarati njeno romantično dušo. Gledala je, da je čimprej ustregla Silvini želji. Sliva je bila sama. Pazno je prečitola pismo še enkrat od besede cc besede. Nato je pa pritisnila dolg poljub na Andrejev podpis. — Ah. saj vem. dragi moj. — je zašepetala, — s tem me ho*eS le oplašiti. Jo z te poznam dosti bolje kot te pozna mati. Le čakaj, kmalu boš videl, kako ti bom odgovorila. Srečno in skrivnostno se je nasmehnila. — Klara, motili sva se, ko sva mislili, da bo Andrej vse počitnice prebil v našem kraju. Tukaj mi pdše, da bo odšel z otrokoma na daljši izlet. Nate sami prečitajte. Tn gospa Hammer je dala Klari Stettner precej dolgo pismo. Klani je prečitala od začetka do konca, in malo hudo ji je bilo. Danes ni izročil zanjo nobenega pozdrava. Tudi zadnjič je bil pozabil. Gcspa Hammerjeva je kuhala kavo. Beli zastori na odprtih oknih so trepetali v poletnem vetriču. Kanarček v kletki je žvrgolel. V sobi je bilo zelo udobno. Sturo pohištvo je bilo pokrito z vezenimi preprogami, vse je bilo čisto in snažno. Na steni sta viseli dve sliki. Prva je predstavljala gospo Hammer, ko je bila še mlada druga pa njenega moža, nadučitelja Hammer j a, ko Je bil v najboljših letih. Spodaj sta bili dve mali sliki, ki sta predstav-lj.»li Andreja kot študenta. Oh, kolikokrat ju je Klara ogledovala. — Gospodu doktorju se na gradu Darwiz gotovo dobro godi, — Je rekla Klara. — Ni čuda, pri tako dobrih ljudeh. Saj ste damo z elegantno ročno torbico. In mlada dami je z boječim glasom vprašala, če prebiva tukaj gospa Hammerjeva. — Da. gospa Hammerjeva stanuje tukaj. Prosim vstopite. Tujka v sivem petnem plašču Je napravila nanjo zelo imeniten Vtis. Klara Jo Je začudeno gledala, ter se vpraševala, kdo neki bi morala biti. Saj je vendar dobro poznala vse prijateljice in znanke gospe HammerJeve. Odvedla Jo Je tAoj v sprejemnioo. katero je smatrala gospa Ham-marjeva sa svojo najboljšo sobo. — Prosim vas. koga naj javim gospe učiteljevi? Namerto, da »i odgovorila, Je tujka vprašala: — VI ste gotovo drutobnfca gospe Hamsnerjeve? Klara je zafčudeno pogledala tujko, ki se je začela razgledovati po sobi. — Ne, ne, jaz sem njena dobra znanka, pa sem večkrat pri nji,_ je odvrnila Klara. — No, če je tako, me pa odvedite k nji. Klara je odprla vrata v sosednjo stanovanjsko sobo. — Gcspa učiteljeva, neka dama bi rada. govorila z vami Gospa Hammerjeva je obstala ter aačudeno zrla v bled. čudovito Ifp dekliški obraz, iz katerega je sijalo dvoje velikih, temnih oči. — Vi seveda ne veste, kdo sem. Jaz sem Silva Darwiz. — Baronica Darwiz? Vi ste z gradu Darwiz, kjer je moj sin za učitelja? Silva je prikimala. Klara in starka sta stali pred njo in jo začudeno opazovali. Kaj jo je privedlo sem? Andrej vendar ni ničesar pisal. (Dalje prihodnjič.) BANČNI ROP V CHICAGO CHICAGO, 111., 13. septembra. — Pet roparjev je malo pred poldnem oropalo Banro do Napoli za $17.500. Preteč z rev: Iver j i uradnikom so zbežali in se odpeljali v vtomobilu, ki jih je čakal pred banko. V Flcssmoor 111., so štirje roparji oropali State Bank in odnesli $2.596.00. S seboj so odpeljali tudi blagajnika in ga pustili nekaj milj od mesta. POBEGLI PREDSEDNIK BANKE CHICAGO, 111., 13. septembra. — Dasixavno so državni- izvedenci izjavili. da je First Italian National Bank solventna vendar policija išče bančnegfai predsednika Saverio Aria ni, zaradi primanjkljaja v banki v znesku $175,000. ŽRTVE STRELE DENVER, Colo., 13. septembra.— Tekom nevihte je zadela strela pet eseb in Mrs. S. P. Thomason je srečno ušla nezgodi, ko je stala na pragu svoje hiše in je strela udarila le v bučo, ki se je ovijala ob steni. Rastlina je bila popolnoma uničena, žena pa je ostala nepoškodovana. BOMBA POD VLAKOM BUDIMPEŠTA, Madžarska, 13. sejtembra. — Blizu Bistobargy je razpočila bomba pod Budapest— Ostend ekspresom in viak s šestimi vozovi j a padel v 80 čevljev globoko 'jamo. Ubitih je bilo 25 eseb, 40 pa nevarno ranjenih. N0T0R1ČNA MRS. AIME MCPHERSON YUMA, Ariz., 13. septembra. — Zrrana evangelistka Aime Semple McPherson, pastorica Angelus tem-pla v Los Angeles,CaL, je z aer»planom pobegnila z Davidom L. Hut-ten iz Los Angeles in se ž njim porodila v tem mestu. Aime zatrjuje, da je njen ženin pel vodilno .vlogo v njeni operi, katero je vprizorilc. v Angelus templu. Hutton je že njen tretji mož. PROFESORJEVA ŽENA IN DIM NIKAR. QUE V OGNJU WEST OHESTSER, Pa., 13. sept, V petek se je vnel petrolejski vrelec in še sedaj preti vsled tega nevarnost mestu. Nekaj petroleja se je izlilo v Goose Creek in vsa njegova plast nad vodo je v plamenu. NEMIRI V AVSTRIJI DUNAJ, Avstrija, 13. septembra. Narodna in politična organizacija, Heimwehr, je zasedla več 'važnejših mest ter preti razširiti svojo vl^do po celi državi. V spopadih je bil en mož ubit, štirje pa ranjeni. Iz Bratislave poročajo: 26-letira žna nekega profesorja na nemški realni gimnaziji je letos v juniju speznala 22-letnega dimnikarskega pomočnika Gustava Sikcršina- Na prvi pogled ji je bil tuko všeč, da ga je vzela za podnajemnika na stanovanje in hrano. V tem krajem oasu se je dimnikarju posrečilo pregovoriti profesorjevo ženo, da se je izneverila možu in pobegnila ž njim. Čim pa je dimnikarski pomočnik videl, da je bežanka izročena njemu na milost in nemilost, jo je začel iz-ževati in živel na njen račun. Na koncu jo je začel še pretepati. Ko so nezvesti ženi pošla sredstva, ji je ljubimec priznal, da je bil večkrat kaznovan zaradi tatvine. Prigovarjal ji je, najj za'ine tudi ona krasti. Ko je bika sila na vrhuncu, se je pojavil profesor, ki je presekal vozel s tem. da» je izročil dimnikarja oblasti ženo pa odpeljal domov, kjer je menda dobila zasluženo lekcijo. Kretan je Parnikov — Shipping N«wa — 15. septembra: Cleveluul, Cherbourg, Hamburg 18. Mptemb-a: DeutM'hlaud, Cherbourg, Hamburg Bert-ngaria. Cherbourg Prtsi-ienl Harding, Cherbourg, Ham- ] fcure 17. septembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 18. septembra; | Olympic. Cherbourg Belgt-nland, Cherbourg. Antwerpen Augustus, Napoli. Genova 19. septembra: Paris, Havre SJUwaukefc. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 21. septembra: Reliance, Chert ourg. Hamburg 22. septembra: Bremen. Cherbourg. Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Ham burg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 25. septembra: Sat urn ia. Trst Homeric, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Bur Mer, Rot terdam 26. septembra: Frjnrtf, Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: Kuru|>a, Cherbourg. Bremen 30. septembra: AlWrt tiullin, Cherbourg, Hamburg .A qui tana. Cfu-rbourg HresiJciu Harding, Cherbourg. H&m-burg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodni pot ft potovanj* na ogromnih oarnlklh; PARIS 19. sept.; 9. okt. (3 P. M.) (5 P. M.) FRANCE 26. septembra; (7 P. M.I He de France 2. okt.; 23. okt. (10 P. M. (6 P. M.) Najkrajfta pot po ieiexiiic!. Vsakdo Je v puoebiit kabini i vnernl nv -ternlml udobn..s:r»il — Pija/a in slavna francoska kuhinja, ixredno nizke cene. Vpraiajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1» STATE 8THEET NEW YORK, N. Y. ADVERTISE in "GLAS NARODA" ZLATO PRIHAJA V AMERIKO - j v vrednosti 10 milijonov dolarjev zlata je na poti z Argentine 'V Južni j Ameriki na pa miku Southern Cross v New York. Toi je del plačila d:Iga v znesku" 50 milrjonov dolarjev. PRIHODNJI NAS SKUPNI IZLET, KO BODO ZNATNE ZNIZANE GENE SE V VELJAVI, SE BO VRŠIL NA 2. OKTOBRA po FRANCOSKI PROGI s parnikom rr lie (le France99 Cena voznim listom III. razreda do Havre in nazaj samo $147.00; do Ljubljane in nazaj samo $177.00; iir do Trsta in nazaj samo $155.00. Nadaljni izleti po Isti progi in z istim parnikom se bodo vršili na: 23. okt. — 14. nov. — 11. dec. PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI, ko bodo znižane cene še v veljavi bo 25. SEPTEMBRA Z LADJO rr Satumia99 Cena voznim listom III. razreda do Trsta in nazaj samo $153.00. Prtljago se laliko eekira že tukaj do Ljubljane. Nadaljni izleti po tej progi se bodo vršili na: 13. okt. — 29. okt. — 14. nov. — 3. dec. ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — 1. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA SE IE C AS pridružiti ^ enemu naših izletov, kdor želi . „ potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi. da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno pravilno o vsem podučenl. MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE. RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES In drage ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA. POTNIH LISTOV, CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO Cakser State Bank KJS2 Cortlandt Street New York, N. Y. VEČNO BOMO ŽIVELI — ČE BOMO . . . K Pariza poročajo, da je praški vseučiliški profesor dr. St: klasa poročal nai mednarodnem radiološkem kongresu o vprašanju večna mladosti. Gospod profesor je izjavil, da so "alfa "-"beta" in "gama"-žarki, ki prihajajo iz prvine radija, izvrstno sredstvo za zadrževanje raznih sto rostnih pojavov. Po njegovi teoriji je "staranje samo vedno večja eksidacija v človeškem telesu; čim zmanjka telesu kisika, človek umrje. **Alfa"-žarki pa zadržujejo ta razkroj, dočim "bsfci" in "gama"-žarki polnijo celice v telesu z vedno novim kisikom in dejzijo tako telesu vedno novo življenje. Dr. Stoklasa je zatrjeval, da je delal poskuse na rastlinah, ki so se sijajno obnesli. Cvetlice, ki so bile že čisto uvele in "mrtve", je obujal zo-pstt k novemu življenju. Teoretično je torej mojoče ost-arele celice obnavljati, ta-ko da bi bilo tudi človeško telo lahko vedno mlado. KNJIGARNA 216 West 18th Street u 99 GLAS NARODA New York, N. Y. PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR • Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ............................... .80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov ....L10 Slovenski akordi (Adami«): .. I. svezek .....................TA II. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, 1. in II. sv., vsak ....................... .45 Ameriška slovenska lira (Holniar) 1.— Orlovske himne (Vjdoplv«*i ....1,20 10 moških In mešanih zborov — (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PavClC) <-i Izdala Glasbena Matica . .....40 Narodna nagrobniea (Pavflč) .. .35 Gorski odmevi (Labarnar) 2. ■▼. .45 JEZIKOVNA ZMEŠNJAVA V KALKUTI. Po najnovejših ugotovitvah je v Kalkuti v rabi 50 jezikov. Na prvem mestu je bengalščim. ki je obenem poslovni jezik. Sledijo mu evropski jeziki in nebroj aeijat-skih jezikov in narečij. Razmerje med roma;Mm in tujimi jeziki najbolj csvelju'je dejstvo, da obvlada bengalščino 360,000 ljudi, medtem ko razume angleški samo 50,000 oseb. ČLOVEŠKI IGLAVC. SAMOSPEVI: Štlrjl samospevi. Izdala Glasbena Matica ...................... .45 Naši hmlnl ..................... Jfl MEŠANI ZBORI: Planinske, II. sv. (Labarnar) .. .45 Trije mešani zbori, Izdala Glasbe-" na Matica ....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJ EM: Domovini, (Poeater) .............4* Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) Četvero in petero raznih glamv .... .45 Jaz bi rad rodečlh roi. moški sbor s bariton solom ln priredbo sa dvospev ...................... JM V pepelničnl noti (Sattner), kan-tanta za soU. sbor In orkester, ladala Glasbena Matica.......15 Dve pesmi (Prelovec), sa mofikl * zbor in barltoo solo............ JM Kupleti (Grum>. UteoJ Mlhee,— . Kranjske šejte In navade. Ne* sadovijstvo, 3 aveskl »kopaj ..L— Knpleta Koza Muca (Parma) _ 41 Vse 3 stopnje skupaj .................50 Dunajski artist, ki se producira pod imenom En ergo, je stavil, da si bo prebodeJ telo z 2000 iglami in tekel, oblečen samo v kopalne hlačke, z Dunaja v Berlin. Za tek se je pri-ipravljal več tednov in upa, da se PESMARICE GLASBENE MATICE: mu posreči priti na cilj. L Pesmarica, nredil Hubad 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvlkarSlC) 1., 2., In 8. ■v. skupaj................... V POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." MILE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 Št. la. Što čutiš, Srbine talni .. .15 Št 10. Na planine ......................15 Št. 11. Zvečer .....T....................« ŠL 12. Vasovalec ............................jj Narodne pesmi za mladino ifj- rovnik) I. n. in HI. stopnja P° ...................................................... Sto Slavtek. zbirka šolskih pesmi — (Medved) .................... Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. JO Narodne vojaške (FerjandC) .. .M ' Pregelj) .....................L- Lira, srednješolska. 2. sveska skopaj ............................. Trorlasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (AiJaH) — 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dlvna noč.........4« 5. svezek: Job; v mraku; Dneva nam pripelji Sar; Z vencem tem ovenčam slavo; Trlgiav.......H 0. zvrzek : Opomin k veselju; Sveta nuč; Stražniki; Hvalite Gu- bjhmIu ; Občutki: Ge*lu........40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; I >Miu..r.Mlnn Iskrli-a ; Pri bvhOI»1 ; Pri rurtva3lt»*iii spreviwlu; Gftilo .40 zvezek: TI osrečiti Jo hotl Ime- San zbori ; Prijatelji ln »*-n-en (rn<"5>tn zbori; Stoji, solnčl«-« Stoj: Kmetskl h I SI.............M CERKVENE PESMI: Domafi Klasi, Cerkvene pesmi sa mešan zbor ....................1.— 12. Tail t um Ergo. (Premrl) ____ JO .Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner* ................... M 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori. (Foerster) ............ M 12 Pance Lingua Tantum Ergo Geni tori (Gerblč* .............. JO Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 'JO pesmi na čast svetnikom. (Premrl) .................40 10 obbajilnib in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Crumi .......S3 Mlssa in honorem St. Joseph! — (Pogafbnik) ...................40 Kyrie ........................7T M K svetemu Rešnjemo telesu — (Foerster) ....................40 Sv. Nikolaj......................00 NOTE ZA CITEE: Koželjskl: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki ....................3.5§ Buri pridejo, koračnica.......... JtM NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tjynbo- raški zbor In petje. (Bajuk) ..lj# liom šel na planince. Pod puri slov. nar. i^sml. (Bajuk) ..........L-— Na Gorenjskem je fletno . ........L— RAZGLEDNICE: Newyorfke. Različne, ducat.....40 Velikonočne, bolita« ln novoletne ducat ......................... n Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat.............40 posamezne po .................09 ZEMLJEVIDI: Stenski zemljevid Slovenije na moč-nlui papirju s plainenelml pretfl- M ............................. JO P okraj nI ročni zemljevidi: Dravska Banovina .........................30 Jugoslavija ...................................... .30 Gorenjska .................... M Slovenske Gorice, dravsko ptaj- SkOpOljC « oooooooooooaoooo««*« Ljubljanske in mariborske oblasti JO Pohorje, Kozjak .............. M Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje .................. JO Prekmurje In Mednmnrje .... JO Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. Jt Canada ........................ .4« Združenih driav, veliki .........40 Mali ..........................II Nova Evropa .................. JO Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky la Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana. Mississippi. Washington. Wyoming, vsaki po ...... Jt Zmljevidi: Illinois. Pennsylvania. Munma. ta. Michigan. Wisconsin. Wen! Virginia. Ohio. New York — rss - w PO ........................ 40 Velika slenska am Bmm Knjig* poMjamo paitnins pro*f* "GLAS NARODA** 216 W. 18. St, New York