Letno sporočilo
očitne gletv-ne šole
Cirilu
1868.
Založila glavna šola v Kranji. — Natisnil J. R. Milic v Ljubljani.
I.	Krepki in nepravilni glagoli.
Sleherni učitelj se je mogel sam prepričati, s kakimi težavami fojb ffiin ovirami se učenci vadijo nepotrebnih osem razredov 'S? krepkih glagolov, da se jih le redko navadijo, in ako se 'f* jih, za koliko časa?
Dobro zapomnivši zlate nauke svojega visoko učenega učenika v zgornji realiki v Beči gospod Jurja Höggelsberger imam tudi v spominu, kaj in kako je on nam pripravnikom razlagal krepke in nepravilne glagole, toda drugače ter razumnejše, kakor naša slovensko-nemška gramatika in več druzih.
Naj mi bo dovoljeno v tein kratkem spisu povedati, kako je učeni mož krepke glagole vredil, ker mislim, da po tem vodilu bo marskateri učitelj hodil, dokler ne pride boljša slovnica na svitlo, ter bo tako sebi in svojini učencem veliko truda prihranil, in gotovo z vspehom učil. —
Zastran pervotne samoglasnice se razdelijo krepki glagoli, namesto v osem razredov, kakor slovensko-nemška gramatika uči, v tri in sicer takole: V I. razred spadajo vsi tisti glagoli, kateri v vseh treh glavnih oblikah pervotno samoglasnico spremene. (93otl* fommen ablauteubc 3?it'»övtcr.) N. pr.
Sedanji čas:	Polpretekli čas:	II.	deležnik:
finge,	,	gefunden;
Hinge,	Hang,	geflimgen;
nnnbe,	nmnb,	gmninbcit.
Ta razred obseže tedaj I. in II. razred slov.-nemške gramatike.
V	II. razred spadajo tisti glagoli, ki imajo v polpreteklem času in v II. deležniku enako samoglasnico z glavnim zlogom. (Um'ollfoni* men (iblautenbe 3f*tn'»örtev.) N. pr.
Sedanji čas :	Polpretekli čas :	II.	deležnik:
greife,	grif,	flfflriffcn 5
jcfynetbe,	fcfjnit,	geftynttten;
biege,	bog,	gebogen.
Ta razred obseže tedaj IV., V., VI. razred slov.-nemšk. gramatike.
V	III. razred se štejejo glagoli, kateri se v II. deležniku v sedanji čas ozirajo, tako, da imajo v II. deležniku tako samoglasnico v glavnem zlogu, kakor v sedanjem času. (JRticflautenbe Bntwörter.) Oziravniki. N. pr.
Sedanji čas:	Polpretekli	čas	:	II.	deležnik:
gebe,	gab,	gegeben;
effe,	af<5,	gaffen;
fafjre,	futjr,	gefahren;
brate,	briet,	gebraten.
Ta razred obseže III., VII. in VIII. razred slov.-nemšk. gramatike.
V enega teh treh razredov spada tedej vsaki krepki glagol nemškega jezika,
V staronemščini so glagoli v množnem številu polpreteklega časa zopet spreminjali samoglasnico v glavnem zlogu; vidi se to pri glagoli werben, namreč: warb, nntrben; fang, futtgen; 2Bie bie Sllteti fitngeit, (o jwitf<1j>ern bie 3ungcit; [)ob, [>uben; ftanb, ftunben; fd)wang, fcfcwungen; t)a(f, £)idfert (^)ii(fe). Slovensko-nemška gramatika prišteva glagole: brennen, fennen, nennen, rennen, fenbeti, wenben v versto nepravilnih glagolov, pa niso nepravilni glagoli, ker samo-glasnica c v glavnem zlogu je preglas (Umlaut) iz n. N. pr.: 33eu ter iz akter; ©tern iz alt; ali pa je iz i postal, kakor pri (grbe, irben; 33erg, ©ebirge; tako bi se te besede tudi lahko pisale z ü; tedaj bräunen, ffimmen i. t. d. Ako pri sklanjanji samoglasnica f, katera preglas naredi, izpade, nastopi zopet izvirni glas n, in to bi se imenovalo; oziravno preglašenje (9?ftcfumlautung), braute, fante, nante, rante, fanbte, wanbte; gebrant, gefant, genant, gerant, gefanbt, gemanbt (namesto brennete, fennete, nennete, rennete, fenbete, wenbete; gebrennet, gefennet, genennet, gerennet, gef en bet, g e wen bet: Zadnji dve obliki se rabite še. Ti glagoli so tedaj šibki glagoli, ker pervotne samoglasnice ne spremene.
Več glagolov je sčasoma iz krepkih postalo šibkih, in zarad tega je nemški jezik veliko zgubil na lepoti in glasu. Rabijo se krepko in šibko: berften, er(ofd)en, fled;tcn, melfen, rächen, rufen, febnauben, fitrauben, weben — in so v obojnem načinu enacega pomena. Zatoraj je bolje jih rabiti krepko: barft, evlofd;, flocfyt, molf, rod; (rächte je bolj navadno), rief, febnob, fd)rob, wob.
Zgubili so krepki način: verwirren, »erf)e[)(en, ntalen, fa(jen, alten; v polpreteklem času so šibki, v II. deležniku so še krepki, pa tudi šibki: verworren in »erwirt, »er()o()(eit in Ver[)et)(t, genialen in gemalt, gefallen in gefaljt, gefalteu in gefaltet.
Nepravilni glagoli.
Slovensko-nemška gramatika prišteva, kakor sim omenil ozi-ravne preglasne glagole (SRmfumtautenbe 3fhwörter) nepravilnim glagolom, in ne prišteva takih, ki so nepravilne, ako tudi ne v vsili
s
časih. Razun glagola fein, kateri je v vsili časih nepravilen, zunaj
I.	deležnika feienb, kar se pa le redko najde, večkrat se pa sliši mefenb, anroefenb, abmefenb, tt)efenb(t)licf), so tudi nepravilni: biirfen, fönnen, mögen, follen, wollen, müffeit, bringen, benfen, bünfen, tun, n'iffen, fielen, getyen. 3(1} ftcf>e, gef)e je nepravilni sedanji čas (namesto ftnnbe, gange). Velivni naklon se glasi ftel)(e), gef)(e); nedo-ločivni naklon (3nfinith>) flehen, geljen, II. deležnik gegangen. Iz tega se vidi, da sta bila glagola ftefjen in gefjen nekdaj pravilna in st<a v tretji razred spadala.
Nekoliko iz nemškega pravopisja.
Zategovanje in skračenje.
Nekteri zlogi se počasno, to je zategnjeno izgovarjajo, zopet drugi naglo, skračeno. Zategovanje in skračenje (3)e()ttung unb ©cfciirfung) zlogov nima enake dolgosti in kratkosti (— v Sänge unb fiurje). Tako je beseda §(ut dolga, kakor beseda g!uf)t, ako-ravno je v besedi g-lut n zategnjen, v besedi §lul)t skračen. Zategovanje besedi in zlogov naznanjamo v nemškem z dvojnato samo-glasnico a, c, o; al pa stavimo e za i, ali pa 1) pred soglasnicami
1,	m, n, r.
Skračenje pa naznjanimo z dvojnato soglasnico v podaljšani besedi, ali podaljšanem zlogu. Pa večkrat opustimo zategovanje in skračenje. V zlogih z enotno končnico (einfacher Sluö(aut) ne naznanjamo zategovanja v zlogih s sostavljeno končnico nikoli skra-čenja.
Iz sledečih besed se vidi, da zategovanje časi v nemškem naznanjamo, časi ne: 2la(, 2laö, Staat; 2U)ne, 2lu0naf)me, 23a[)re, fa£)I; blafeit, fan, einmal, 2ßare, war; 33eeve, 93eet, J^eer, leer, 'JJJeev; @[)re, f)efyr, let)ren, meljr, i[)m, i|n, t()r; 33ibe(, Sifant; bir, mir, tiur; 33oot, 9J?oov, ©oofe; fvov, geboren, Sofung, fet;on ic. Xko se premisli, da nima nemec pravih pravil, katera bi nam natanko povedala, kdaj naj se beseda zategne, kar nam kaže toliko in toliko izjem in opomb, ki jih ima nemec, katere pa nikoli namena niso dosegle in ga ne bodo, in so le tukaj, da knjige polnijo; ako se na dalje premisli, da je od več pred čerkami, katere že same na sebi kažejo, da mora beseda, ali zlog zategnjen biti, pa še pred nje zategnjene čerke staviti, in poslednjič, da ravno v zategnjenih besedah z zloženimi končnicami jih ne stavimo, kjer jih potreba tirja, se vidi, da ne spolnijo dolžnosti, za česar jih nemec ima. Dve enaki samoglasnici se še le ondi pišete, kjer se je bati, da bi se enako glaseče besede ne razločile. Skoraj se več ne najde: ?ooö, 'JJčoofl, SBaare. Kar pa čerko Ij zadene, je na vsaki način nerodna navada jo staviti za soglasnicami. Res se na pervi pogled bralcu čudno zdi, ako vidi besedo tun brez 1) pisano in vender ni mogoče za t še zategovanje zaznanjati. — Zaznamovano in nezaznamovano skračenje: (Sbbe, jfnappe, 3{a^e, ©cfytff, fdplnff, l)offcn,
tveffen, beffeit, ftatte, 3Bal(, 9tonne; ab, t>iö, f>in, in, man, mit, ob, um, wegen, ifjit, »or, n>aö, jum, Šabaf, ©tviofie (namesto ©tric&d)e) 2)ad), Šod;, ©d)met$, jfürfi, SRarf k, Ako v besedah iit, mit, ()iti, f)at, be@, HH’ö in drugih skračenja ne naznanimo, da pa v podaljšanji besede to storimo: innen, mitten, fjinnen, (>atte, beffen, meffen i. t. d., tedej jaz mislim, da bi sledeče glavno pravilo moglo imeti splošno veljavo: V nemškem se dvojnate soglasniee le v podaljšani besedi, bodi pri sklanjanji ali gibanji, pišete in sicer le takrat, kadar za soglasnico pride samoglasnica. Po tem takem bi mogli pisati: ®d)if, ©rif, 9foö, 33et, foitte, brante, geu>i8, fan. Ako se pa te besede podaljšajo, naj se pa skračenje zaznamova (po zgoraj rečenih pravilih), namreč: ©djiffefl, ©cbijfc, ©Riffen, 9lo|7e, ©viffe i. t. d. Stari nemci so tudi tako pisali, vidi se to v „SRiebelungfiUieb" in več drugih starili pesmih. Ako bi sc teh temeljnih pravil deržali, bi tudi vse dolge in široke pravila, kar zadene 0, IT, |5, (fs) odpadle, in tako bi prišli 11a bolje in gotovo pot, kar nemško pravopisje zadene, ker zdaj že vsak drugače piše, kar je enimu prav, drugi graja.
Jfl. Mi us t e v,
učitelj.
II.	Predniki in učitelji.
Juri Zavašnik, višji nadzornik, vitez Franc Jožefovega reda, korar, knez. konz. svetovavec, poročevavec o šolskih rečeh i. t. d.
Janez Reš, šolski okrajni nadzornik, častni konz. svetovavec, dekan, poročevavec šolskih rečeh na tukajšni c. k. gimnazii i. t. d., je učil keršanski nauk v nedeljski šoli 1 uro vsako nedeljo.
Ferdinand Mlakar, šolski oskerbnik, posestnik.
Mihael Lazar, začasni ravnatelj, katehet, je učil evangeli v IV., zgodbe sv. pisma v IV. in III. razredu, keršanski nauk v vseh štirih razredih vsakdanje šole in v deški nedeljski šoli; geografijo v IV. razredu, 15 ur na teden.
Juri Sterbenec, doktor prava, duhovni pomočnik, je učil keršanski nuka v dekliški nedeljski šoli, v I. polletji.
Franc Tavčar, v II. polletji, 1 uro vsako nedeljo.
Avguštin Engelmann, I. učitelj, načelnik IV. razreda, je učil vse predmete v IV. razredu, 19 ur na teden.
Matija Potočnik, II. učitelj, načelnik III. razreda, je učil vse predmete v III. razredu, in v nedeljski šoli, 20 ur na teden.
Peter Čebin, III. učitelj, načelnik II. razreda, je učil vse predmete v II. razredu, risanje v IV., petje v vsili štirih razredih in sadjerejo v III. in IV. razredu, 23 ur na teden.
Mihael Kuster, podučitelj, načelnik I. razreda, je učil vse predmete v I. razredu in v nedeljski in tergovski šoli, 24 ur na teden.
Joana Škarja, učiteljica obertnijske šole, 12 ur na teden.
III. Pregled
posameznih naukov, ur na teden in število učencev in učenk.
N a u k i		Raz		red	i	Nedeljska čoln		Ure vknp
		I.	II.	III.	IV.	učen- cev	uoenk	
1.	Keršanski nauk		2	3	4	4	3	1	17
a.	Slovenščina		6	6	3	2			—	17
3.	Nemščina		C	b'	7	8	—	—	27
4.	Steviljenjc				4	4	—	—	14
5.	Pisanje		5	4	4	2	—	—	15
(i.	Ilisanje		—	—	—	1	—	—	1
7.	(»eograflja		—	—	—	1	—	—	1
8.	Pelje			2			-	-	2
a.	Sadjerejo		—			1				
10.	Branje, pisanje, številjenje .	—			-	—	3	—	3
n.	Ternovška šola		—	—	-	— i	3	—	3
12.	Obertnijska šola			2			—	-	12
	Skupaj	33	22	22	22 |	9	i	1 12
	Število učencev in učenk	104	88	71	53	122	96	
					Vkup		• ■	534
Na s. Štefana dan je revna šolska mladost obhajala veliko veselje. Prijelo je namreč 24 učencev in 19 učenk obleko, obutev in potico. Ravnateljstvo spolnuje svojo prijetno dolžnost, da se v imenu ubogih serčno zahvaljuje vsem dobrotnikom in dobrotnicam.
Ravno tako se ravnateljstvo lepo zahvaljuje vsem preblagim hišam, ki so darovale hrano ubogim.
V.	Iz šolskega dnevnika.
Šolsko leto se je začelo 1. Oktobra 18G7 s slovesno sv. mašo v mestni farni cerkvi.
11.	Februarja so počastili šolo visoko častiti gospod prošt in c. k. šolski svetovavec dr. Anton Jarc, ter so blagovolili poslušati podučevanje po vseh štirih razredih.
19. Julija je obhajala šolska mladost slovesno pervo sv. Obhajilo, in 21. Junija praznik sv. Alojzija, združena z gimnazijalno mladostjo. Razun zimskega časa je bila vsaki dan o pol osmih šolska sv. maša.
V	prihodnjem šolskem letu se bodo upisovali učenci in učenke 27., 28. in 29. septembra; prihodnje leto se bo pričelo 1. oktobra s slovesno sv. mašo.
VI.	Napredek šolske mladosti.
II e e n c i.
Izverstni:
Jenko Jožef iz Cerkljan,
1'irec Karol iz Kranja.
Pohvaljeni:
Tavčar Viljem iz Radolice,	Novak Janez iz	Kranja,
Prešeren Vincenci iz Radolice, Poljanec Lavrenci z Grada. Gogala Jgnaci iz Kranja,
Dobri:
Drinovec France iz Kranja,	Polšnar Janez s	Kokre,
Kučič Karol iz Milana,	Pristov Janez z	Dovjega,
Meeraus Matija iz Stubaja,	Tičar Andrej iz	Šentjurja,
Muli Janez iz Kranja,	Vistan France iz Kranja.
Peho France iz Rateč,
Slabi:
Ažnik Jgnaci iz Ljubljane, Babič Jernej iz Kranja, Bernard Janez s Klanca, Fajfar Jožef iz Šmartna, Hafner Mihael iz Kranja ,
Okoren Andrej s Kokerce, Poličar Janez z Beznice, Smukavec Andrej z Bohina.
Izostala:	2
Število: 26.
m. mmmm,
Izverstna:
Kladva Janez iz Zaspega, Pirec Gustav iz Kranja.
Pohvaljeni:
Zevnik Jožef iz Naklega,	Globočnik Jernej s Krope,
Meinhard Matija iz Paternjona,	Golob Vincenci iz Šentjurja.
Dobri:
Ješe Lovrenci iz Šmartna, Kuhar Janez iz Naklega, Lapajne Matevž iz Kranja, Likozar Anton s Premskovega, Meeraus Emil iz Insbruka, Pleša Janez iz Dobrave,
Potušek Avguštin iz Kranja, Rajgelj Janez z Orehka, Strupi Peter iz Cirčič,
Simič France iz Kranja, Wahrheit France iz Kranja.
česen Ferdinand iz Kranja, Drinovec Kristjan iz Kranja, Drukar Anton iz Kranja, Fister Jgnaci iz Kranja, Jenko Janez iz Naklega, Kodrič Janez iz čirčič, Kreuzberger Adolf iz Kranja,
Slabi:	*
Macher Konrad iz Kranja, Puhar Janez iz Kranja, Stare France iz Gorenj, Strupi France z Rupe, Šušteršič France iz Kranja, Ucšic Štefan z Rupe.
Prav slabi:
Cebalj Vincenci iz Kranja,	Žebre	Jakob	iz	Kranja.
Korošic Alojzi iz Kranja,	Izostali:	8
Merkelj France iz Kranja,	število”:	43.
H. &AIMB.
Izverstni:
Koželj Jakob iz Olševka,	Dolinšek Jožef iz Olševka,
Brenee Matevž iz Lesc,	Martini Il»«o iz Kranja,
Jeran Peter iz Naklega,	Cuderman France iz Šmartna.
Krenar France iz Kranja, Majer Robert iz Kranja, Majer France iz Kranja, Tavčar Mihael z Grada,
Pohvaljeni:
Tomazin Blaže z Bukovšice, Jalen Jožef s Krope,
Paplar Valentin z Brezovice, Mrak Jernej s Kokerce,
Pavšlar Tomaž iz Kranja, Pretnar Matevž z Grada, Rozman Ignaci iz Kranja,
Šumi France iz Kranja, Poklukar Mihael z Grada, Kocjančič Janez z Gorjan.
Dobri:
Geiger Jožef iz Kranja,
Košnik France s Premskovega, Koželj Peter iz Kranja,
Kožuh France iz Kranja, Krovat France iz Šmartna, Markon Anton z Okroglega, Markun Aleš s Kokerce,
Novak France iz Kranja,
Novak Ignaci iz Kranja, Potočnik Janez iz Šmartna, Rant Filip iz Šmartna, Remic Jožef z Rupe, Iiechberger Jernej iz Selc, Rozman Šimen z Rupe, Veit Henrik iz Kranja.
Slabi:
Belehar Jožef z Rupe , Dominkuž Jožef iz Ludomira, Klančnik Janez iz Kranja, Konec Janez iz Čirčič,
Kopač Jožef z Rupe,
Lahajnar Alojzi iz Kranja, Lebar Janez iz Šmartna, Merkelj Jakob iz Kranja, Peton France s Premskovega,
Pravest Anton s Klanca, Pucelj Viktor iz Kranja, Šoklič Šimen s Huj, Sterniša Karol iz Kranja, Veit Peter iz Kranja.
Umeri: Izostali:
Število: 56.
Izverstni:
Ilmrnik Jožef s Premskovega, Polak Jožef iz Kranja, ftilih France iz Lesec,
Mali Julij iz Černomlja.
Pohvaljeni:
Jakelj Janez s Kranjske gore, Roš Anton iz Kranja, Drinovec Janez iz Kranja, Sounn Albert iz Kranja, Jerman Jožef iz Kranja, Glašič Jožef iz Kranja,
Žerovnik Jožef iz Kranja, Potušek Rajmund iz Kranja, Žan France iz Kranja, Cviren Janez iz Kranja, Markič Janez z Gorič.
Dobri:
Bidovec Luka iz Kranja,
Cviren Jakob iz Gorenj, česen Matevž iz Čirčič,
Gorjanec Janez iz Gorenj, Meeraus Karol iz Schmerzchena, Novak Jožef z Jame ,
Oreček Janez iz Kranja,
Podrekar Jakob iz Kranja, Stare Janez s Huj,
Šuštaršič Lovro iz Kranja, Trebar Matija s Klanca, Uršič Janez iz Gorenje save, Veit Tomaž iz Kranja, Zaveršnik Jožef iz Kranja.
Slabi:
Brešar Blaže iz čirčič,
Dolžan Anton iz Kranja,
Grošelj France s Huj, Hudabivnik Ferdinand iz Kranja, Kalinšek Juri s Premskovega, Kaplar Janez iz Tersta, Klančnik Jožef iz Kranja,
Kodrič Jakob iz Čirčič,
Mlezak Janez iz Kranja, Pavlič Leopold iz Kranja, Rebol Janez s Premskovega, Špenka France s Huj,
Stare Jožef s Huj,
Sterniša Anton iz Kranja, Zorman Janez iz Kranja, Žebre Andrej s Klanca.
Prav slabi:
Kilar Avgust iz Kranja, Kožuh Karol iz Kranja, Pirnat Anton s Huj, Pretnar Jožef iz Kranja ,
Snedic Jožef iz Kranja.
Izostali:
Število: 57.
Učenke.
Izverstna:
Zaveršnik Alojzija iz Kranja.
Pohvaljene:
Šumi Marija iz Kranja,	Ulrich Frančiška z Grada ,
Lenazi Amalija z Verhnike,	Fok Marija iz Kranja.
Dominkuž Gizela iz Osjeka, Geiger Ernestina iz Kranja,
černe Antonija iz Kranja, česen Marija iz Kranja, Geiger Ludmila iz Kranja, Hafner Ana iz Kranja, Kaučič Frančiška iz Kranja, Pavšlar Antonija iz Kranja,
Dobre:
Gogala Apolonija iz Kranja, Lokar Marija iz Kranja.
Slabe:
Potušek Marija iz Kranja, Pretnar Joana iz Kranja,
Reš Frančiška iz Kranja,
Šumi Terezija iz Kranja.
Izostale: 8 Število: 27.
Izverstne:
Majer Katarina iz Kranja, Ješe Karolina iz Kranja, Revec Antonia iz Kranja.
Dobre:
Dominkuž Alojzija iz Osjeka, Gogala Marija iz Kranja, Jerman Frančiška iz Kranja, Kestelj Marija iz Kranja, Prešeren Katarina z Vipave, Souvan Doroteja iz Kranja,
Starovaznik Frančiška iz Kranja, Strupi Katarina z Rupe,
Štiren Joana s Huj,
Vistan Jožefa iz Kranja,
Zorman Kancijanila iz Kranja.
Slabe:
Bidovec Cecilija iz Kranja, Dolenec Joana iz Kranja, Dovžan Frančiška iz Kranja, Franc Marija iz Kranja, Kreuzberger Justina iz Kranja , Muli Frančiška iz Kranja,
Podrekar Jožefa iz Kranja, Pucelj Terezija iz Kranja, Zaveršnik Marija iz Kranja.
Izostale: 5
Število: 28.
Izverstne:
Mali Marija iz Černomlja,
Z upan Frančiška iz Kočevja.
Pohvaljene:
Šmajd Marija iz Kranja,	Hirschenfelder Antonija iz Kranja,
Hafner Marija iz Kranja ,	Prevec Marija	iz Kranja,
Prevec Joana iz Kranja,	Kokalj Marija	z Visokega.
Dobre:
Kert Marija iz Gorenje save, Kilar Frančiška iz Kranja, Lokar Avgusta iz Kranja,
Polak Ana iz Kranja,
Uršič Frančiška s Klanca.
Slabe:
Avguštin Amalija iz Smlednika, Zaplotnik Joana iz Kranja. Cebalj Jožefa iz Kranja,	Umerla:	1
Lahajnar Amalija iz Kranja ,	Izostale	:	8
Lavrič Lucija iz Kranja,	Število: 32.
Arnež Frančiška iz Žej, Bidovec Joana s Klanca, Dolenec Marija iz Kranja, Franc Leopoldina iz Radolice, Gogala Antonija iz Kranja,
5. 14»».
Izverstne:
Podrekar Ana iz Kranja, Zupanec Apoloni ju iz Kranja, Drinovec Marija iz Sterževega, Proj Murija iz Kranja.
Pohvaljene:
Šumi Roza iz Kranja,	Drinovec Uršula iz Sterževega ,
Napret Valentina iz Kranja,	Reš Antonija iz Kranja.
Kreuzberger Marija iz Kranja,
Dobre s
Kerč Meta s Klanca,
Lavrič Lucija iz Kranja , Meglič Vincencija iz Kranja, Perne Uršula z Rupe, Pravest Ana s Premskovega, Pucelj Joana iz Kranja,
Rozman Marija iz Kranja, Šifrer Marija iz Gorenj, Šmajd Marija iz Naklega, Ušnik Marija iz Kranja, Zupan Frančiška iz Gorenj.
Slabe:
Hočevar Marija s Huj,
Kert Marija s Klanca,
Kerč Marijana s Klanca,
Košnik Helena s Premskovega, Kokalj Apolonija s Premskovega, Maren Marija z Hupe,
Mlezak Marija iz Kranja, Močivnikar Frančiška iz Kranja, Močnik Marijana s Premskovega, Mohar Frančiška s Huj,
Pavlič*Marija iz Kranja,
Perko Apolonija z Rupe,
Pravest Katarina s Premskovega, Revec Frančiška iz Kranja, . Revec Marija iz Kranja,
Rozman Frančiška iz Čirčič, Skrabec Joana iz Kranja,
Uršič Frančiška z Rupe,
Veit Frančiška iz Kranja,
Zobec Marija z Rupe.
Prav slabe:
Nadižar Ana iz Cirčič, Zaplotnik Pavla iz Kranja,
Zaverel Marija s Klanca.
Izostale:	4
Število: 47.
(Dbortmiyalka sola.
Izverstne:
liojrala Neža iz Kranja, Prešern» Katarina z Vipave, &nnii Marija iz Kranja,
Teše Karolina iz Kranja, Starovaznik Frančiška iz Kranja, Fok Marija iz Kranja,
Lokar Marija iz Kranja.
Pohvaljene:
Podrekar Ana iz Kranja , Potušek Marija iz Kranja, Ulrich Frančiška z Grada, Geiger Ludmila iz Kranja, Geiger Ernestina iz Kranja, Vistan Jožefa izy Kranja ,
Mali Marija iz černomlja, Sumi Terezija iz Kranja, Zupan Frančiška iz Kočevja, Kokalj Marija z Visocega,
Pavšlar Antonija iz Kranja, Smajd Marija iz Kranja, Dominkuž Alojzija iz Osjeka, Muli Frančiška iz Kranja,
Kert Marija iz Gorenje save, Dominkuž Gizela iz Osjeka,
Reš Frančiška iz Kranja, Dolenec Joana iz Kranja, Kreuzberger Justina iz Kranja.
Število:	37.
lEassuny®,
Izverstna:
Itotfoic Jernej iz Kranja,	Jenko	Jožef iz Cerkljan.
Pohvaljeni:
Prešeren Vincenci iz Radolice, Novak	Janez iz Kranja.
If©di®iyslk$i dlolk® s©S®0
I. Razred.
Pohvaljeni:
Potočnik France iz Železnik,	Itidovec Janez	iz	Kranja,
Lapajne Alojzi iz Idrije,	Straveš France	iz	Tomina.
II. Razred.
Pohvaljeni:
Remic Jožef iz Kranja,	Rogelj	,Mihael iz Stare loke.
Šumi Ignaci iz Kranja,	Č arman Gregor iz Loke.
Šafarec Leopold iz Kranja,
M©d©IlJA& di©Mašlk$i I®!®»
Pohvaljene:
Zupanec Karolina iz Kranja,	Fajfar Marjana	iz	Čirčič,
Geiger Marija iz Kranja,	.Strupi Marjana az	Rupe.
Gogala Meža iz Kranja,
lP©ibJ©o
Pohvaljeni:
Prešeren Vincenci, Tičar Andrej, Reš Fanciška, Lokar Marija, Gogala Apolonija, Šumi Marija, Černe Antonija, Pretnar Ivana.
Sady®ir©j®o Pohvaljeni:
Ažnik Ignaci, Jenko Jožef, Pristov Janez, Gogala Ignaci, Poljanec
Lavrenci.
V	Kranji, mesca Julija 18G8.
Mihael Ltur,
z. ravnatelj.