PCorisfno naložen denar • Le poglejte ga, Boruta! Vse leto je hranil desetake in stotake, ki niso res kaj prida kapljali v Šparovčkov trebušček. Marsikdaj 'ga je že imelo, da bi si kupil novo igračo ali eelo, da bi odšel v slaščičarno in si pošteno privoščil vseh mogočih dobrot. Vseeno je zdržal do konca. Med prvimi bo odšel na počitnice. Štirinajst dni bo po mili volji čofotal po vodi, se igral z vrstniki in užival prostost.. Odlično spričevalo, ki ga bo zaslužil ob koncu šolskega leta in nekaj tisočakov, ki jih bo primaknil k denarju, ki ga bo odštel očka~ za njegove počitnice, oboje ga neizmerno veseli. Ne more si kaj, da fci skoraj vsak dan ne odšel na cesto z velikim očkovim 'potovalnim kovčkom v roki in »vadil-« svojo pot na morje. Šparovček je vesel skupaj z njim. Poprosil nas je, naj vas v njegovem imenu vprašamo, koliko vas je še takšnih, ki ste tudi hranili svoj denar -za počitnice. Če niste varčevali v ta namen, je prepričan, da si boste kupili z denarjem kaj drugega, koristnega za vaše delo in razvedrilo. Revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine IZDAJA REVIJA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« — DIREKTOR IVAN SPOLAR — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN KRALJ — REVIJA IZHAJA DESETKRAT LETNO — LETNA NAROČNINA 600 DIN — NASLOV: TIM, LJUBLJANA, LEPI POT 6 — TEKOČI RAČUN 600-18-603-177 — TISK IN KLIŠEJI TISKARNA »JOŽE MOŠKRIC« Dragi prijatelji TSM-a! Prvi letnik naše revije se bliža h koncu. Še ta mesec bo izšla zadnja, dvojna številka TIM-a, v kateri bo na štiriinšestdesetih straneh mnogo gra¬ diva za delo in zabavo med počitnicami. Toda to ni najvažnejše. Mnogi naši bralci namreč že sedaj sprašujejo, kako bo z revijo v prihodnjem šolskem letu, ali bo izhajala ali ne, ali bomo morda povečali njen obseg in podobno. Blizu 15 000 rednih naročnikov, kolikor jih ima TIM sedaj, je pač dovolj močno zagotovilo, da bo revija izhajala tudi v bodoče. Tako kot v tekočem šolskem letu bomo tudi v prihodnjem izdali deset številk TIM-a. Ker bomo pri tem upoštevali želje in nasvete naših bralcev, bo revija nedvomno še bolj ustrezala vsem tistim pionirjem, ki jih zanimata znanost in tehnika. Letos je bilo tabo, da so prve številke TIM-a kmalu pošle in da jih zato mnogim naročnikom nismo mogli poslati. Za prihodnje leto vas prosimo, da se na revijo pravočasno naročite. Še pred koncem letošnjega šolskega leta sporočite svojemu poverjeniku na šoli, da želite prejemati TIM tudi v bo¬ doče. Revijo bomo namreč tiskali v omejeni nakladi in samo za naročnike. Zagotovite si jo torej pravočasno! Hkrati seveda tudi želimo, da bi se na TIM naročili vsi tisti pionirji, ki ga doslej še niso prejemali. Znanost in tehnika prav gotovo zanimata vsakega in zato vam bo revija TIM dobrodošel pomočnik pri vašem delu na tem ali onem tehničnem področju ter pri spoznavanju sodobne znanosti in tehnike. Uredništvo in uprava TIM-a! 170 SPRETNE ROKE Jadrnica, ki ni za na vodo Naša jadrnica je pravzaprav mo¬ del vozila, ki nas samo po svojem izgledu spominja na jadrnico. Model vozi po trdem in gladkem zemljišču, najhitreje seveda po asfaltu ali be¬ tonu. Ogrodje vozila je sestavljeno iz dveh lesenih - letvic (L) in (2), ki sta z vijakom spojeni v križ. Na konceh prečne letvice in na enem koncu središčne letvice so nameščena gu¬ mijasta kolesa (4). Za osi koles na prečni letvici uporabimo dva vijaka za les, medtem ko za zadnje kolo iz¬ delamo pločevinasti nosilec (3), v katerega namestimo os, nosilec pa z dvema vijakoma privijemo na sre¬ diščno letev. Spredaj, centimeter ali dva pred križanjem letvic, izvrtamo v središčno letvico ustrezno luknjo za namestitev, jambora (5). Jambor je lesen in je spodaj širši' kot zgoraj. Pritrditev jambora v središčno luk¬ njo kaže slika. V središčno letvico izvrtamo, več lukenj, da lahko jam¬ bor po potrebi premeščamo. Na konceh letvic privijemo majhne ušesaste vijake ali kljukice (6) za napenjanje jadra. Dve nape¬ njalni vrvici (7) držita in prepreču¬ jeta, da se prečna letvica (2) ne pre¬ mika v levo ali desno. Vodoravno SPRETNE ROKE 171 palico jambo-ra (8) gibljivo pritrdimo na jambor z majhnim ušesastim in kljukastim vijakom. Trikotno jadro (9) pritrdimo na jambor in na vodo¬ ravno palico jambora z močnim, toda ne predebelim sukancem. Za jambor uporabimo svilo ali podobno blago, ki ne prepušča zraka. Mere sestavnih delov našega mo¬ dela niso omenjene, ker si bo vsak¬ do zgradil jadrnico take velikosti, kot si jo pač želi. Važno je samo, da je križno ogrodje čim lažje in da znaša dolžina prečnice (2) najmanj tri petine dolžine središčne letvice (1). Pri enostavnem trikotnem jadru naj bo višina jambora enaka do 1,2- kratni dolžini 'središčne letvice. Manjše modele lahko preizku¬ simo v večji sobi in sicer s pomočjo zračnega curka iz sesalca za prah. Na ta način lahko najlaže določimo mesto, kamor na središčni letvici namestimo jambor. Naprave za gledanje negativov in diapozitivov Za natančen pregled negativa ali diapozitiva je zelo praktična ste¬ klena opalna plošča, ki prepušča svetlobo enakomerno. Naša naprava je prirejena za gledanje vseh nega¬ tivov in diapozitivov do velikosti 6X9 cm. Ogrodje naprave izdelamo iz 10 mm debelega mehkega lesa. Vse potrebne mere in način spajanja posameznih sestavnih delov vidimo na sliki 1. V desni stranici izžagamo krožno odprtino s premerom 35 mm, Okvif A je iz 3 mm debele vezane plošče in ga pritrdimo na ogrodje naprave s štirimi vijaki za les s po¬ globljenimi glavami. Kvadratna od¬ prtina okvirja meri 105 X 105 mm,, lahko pa je tudi večja, kar velja tudi za ogrodje naprave. S spodnje strani okvirja namestimo stekleno opalno ploščo D. V sprednjo polovico dna in v zgornjo polovico zadnje stene izvrtamo več 8 mm lukenj J za odvod toplega in dovod hladnega zraka v notranjost naprave. Dve letvici na dnu omogočata dostop hladnega zraka skozi odprtine na dnu, medtem ko vroči zrak izteka skozi odprtine ha zadnji steni na¬ prave. Z vijaki (s polkrožnimi glavami) pritrdimo na dno in na zadnjo* steno po eno zrcalo E velikosti 100 X. ■X 45 mm, ki usmerjata svetlobo žarnice F na stekleno opalno ploščo. Uporabili bomo 15 do 25 W ceva¬ sto žarnico, po možnosti s kar se da dolgo žarilno nitko. Potrebujemo še okovje za žarnico G, vtikač ih 2 m dvopolnega PVC kabla. Iz 5 mm de¬ bele vezane plošče izžagamo obroč H s premerom 45 mm, na katerega namestimo okovje za žarnico G. Obroč H prevrtamo s 6 mm sve¬ drom, da Skozi to odprtino speljemo PVC kabel. Žarnico privijemo v okovje, leseni obroč H pa ž zunanje strani s tremi vijaki pritrdimo na : ogrodje naprave. Da bomo lahko opazovali tudi manjše negative ali diapozitive, si moramo izdelati posebno masko B. Izdelamo jo iz 0,6 mm debele bele 172 SPRETNE ROKE ali pocinkane ali medeninaste plo¬ čevine. Z žago režij ačo izžagamo kvadratno odprtino velikosti 40 X X 40 mm. Trak S iz medeninaste ali aluminijeve pločevine meri v pre¬ seku 3 X 10 mm in ga pritrdimo (za- kovičimo) 5 mm nižje od spodnjega roba odprtine, da po njem premi¬ kamo in naravnavamo diapozitive. Na zgornjem delu pritrdimo zapog¬ njeno pločevino C z dvema teča¬ jema na rob zadnje stene ogrodja. Z opisano napravo lahko gle¬ damo tudi mikro posnetke, vendar moramo napravo opremiti še z do-' datno povečevalno lečo s. premerom 6 do 8 cm. Da dosežemo ustrezno povečanje in ostrino, ne sme biti goriščna razdalja povečevalnega stekla večja od 15 cm. Enega od na¬ činov namestitve povečevalne leče prikazuje slika 2. Za podstavek upo¬ rabimo primerno pločevinasto škat¬ lo, kateri odrežemo dno. Od dna naj ostane samo 3 mm širok rob, ki na eni strani drži lečo, medtem ko lečo z druge strani utrdimo z obročem iz 40 X 40 SPRETNE ROKE 173 jeklene žice. Potrebno dolžino cevi določimo s poskusom. Povečevalno napravo obesimo na ogrodje s po¬ močjo pločevinastega obešalnika, ki ga na cev prispajkamo. Napravo za gledanje diapoziti¬ vov ter povečevalno napravo za opazovanje mikrofilmov prebarvamo s svetlo sivim nitro ali tesarol la¬ kom. Balon na topil zrak Izdelava modela zračne ladje je zahtevna in ne ravno poceni. Dru¬ gače pa je z izdelavo balona, ki ga poganja topli zrak. V ta namen ku¬ pimo dvanajst pol tenkega, vendar ne poroznega svilenega papirja, iz katerega izrežemo dvanajst opiat balona. Kroj opiate s potrebnimi merami prikazuje, slika 1. Da do¬ bimo potrebne dolžine opiat balona, moramo zlepiti po dve poli papirja skupaj. Iz opiat sestavimo balon tako, da premažemo en rob vsake opiate v širini 10 mm z lepilom, ki se počasi suši (na sliki 1 je z lepi¬ lom premazani rob označen s črti¬ cami) in položimo na ta rob nasled¬ njo oplatol Zadnjo oplato lepimo dvakrat, saj z njo zapremo balon. Pri lepljenju pazimo, da se opiate dobro zalepijo druga na drugo, da nam kasneje zaradi slabega ali po¬ vršnega lepljenja ne bi uhajal zrak iz balona. Če smo opiate zlepili pra¬ vilno, bo premer spodnje odprtine balona 200 mm. Sedaj potrebujemo še manjšo okroglo aluminijasto škatlo B, ki naj meri v premeru 40 do 50 mm, visoka pa naj bo 30 do 40 mm. Rob škatle zakrivimo navzven, vanj pa izvrtamo štiri luknjice,'ki so križno povezane z dvema žičnima lokoma. Oba loka preprečujeta izpadanje 174 vate iz posode. Iz aluminijeve žice s premerom 1 mm izoblikujemo obroč Rt, ki je enak premeru alumi¬ nijaste škatle B, medtem ko je drugi obroč R 2 večji in meri v premeru 200 mm. Oba obroča spojimo s šti¬ rimi žičnimi prečnicami — slika 2. V središčni obroč namestimo škatlo B in sicer tako, da njen navzven za¬ krivljeni rob dobro sede na žični obroč Ri. Potem s škarjami zare¬ žemo vsako oplato balona vsaj en¬ krat 'približno 10 mm globoko, da dobljene trake balona speljemo spo¬ daj žičnega obroča Rž in jih nato zalepimo na balon. Na ta način pri¬ trdimo žični nosilec aluminijaste posode B na balon. Da zaščitimo plamen gorilnika, ki skrbi za segre¬ vanje zraka, pred vetrom, prilepimo na odprtino balona cev A, ki jo iz¬ delamo po načrtu na sliki 3 iz traku svilenega papirja S. Spodnji del cevi. A utrdimo z obročem Ra iz alumi¬ nijaste žice, ki ga na cev prilepimo. Premer obroča Ra znaša 200 mm. Vrh balona ojačimo še s krožno plo¬ ščico D iz kartona s premerom 80 mm ter nanjo prilepimo še papir¬ nato zanko S, da lažje držimo balon pred startom. Izgled sestavljenega balona kaže slika 4. Preden spustimo balon na. pro¬ stem, ga preizkusimo v sobi. V ta namen nalijemo malo gorilnega, špi¬ rita v posodo B, vstavimo vato pod polkrožno izoblikovani žični preč- nici H in vse skupaj namestimo v žični obroč Ri. Brž ko prižgemo vato, se bo balon pričel polniti in če SPRETNE ROKE 175 smo opiate zalepili brezhibno, se bo pričel počasi dvigati proti stropu. Ta poskus nam tudi pokaže, koliko gorilnega špirita lahko nalijemo v posodico B in približno koliko časa se bo balon dvigal. Balon spuščamo na prostem le ob lepem vremenu in kadar je ozračje mirno, torej brez vetra. Ker nočemo*, da bi nam balon ušel, ga privežemo in sicer s tenko vrvico ali s sukancem, ki ga pritr¬ dimo na spodnji žični obroč R3. Drugi konec sukanca pa privežemo na motovilo, ki je sestavljeno iz le¬ senega koleščka za sukanec S, iz pločevinastega nastavka G, dveh bucik N, ki nadomeščata osi ter iz, lesenega klina D, da lahko motovilo zabijemo v zemljo, medtem ko opa¬ zujemo dviganje balona. Kako je izdelano motovilo, kaže slika 5. Balon na vroči zrak je vsekakor zanimiva letalna naprava. Če ste bili pri izdelavi dovolj pazljivi in na¬ tančni, se bo prav gotovo lepo dvig¬ nil v zrak ter vam pri spuščanju nudil obilo zabave in razvedrila. Vendar pa vas moramo še enkrat opozoriti na naslednje: spuščajte ga samo takrat, ko ni vetra in vselej ga imejte privezanega na vrvici. V na¬ sprotnem primeru vam namreč ba¬ lon lahko uide ter v gozdu ali na pokošenem travniku morda zaneti celo požar. Previdnost ni nikoli od¬ več, zato ne pozabite tega nasveta. Heronova buča in njena uporaba Heronovo bučo uporabljajo že skoro dyatisoč let. V prvem stoletju našega štetja jo je prvi izdelal znani aleksandrijski učenjak Heron, ki se ■ je ukvarjal s fiziko, kemijo in ma¬ tematiko. Se dandanes se poslužu¬ jemo njegovega obrazca, za izraču¬ navanje plpščine trikotnika. Heron pa ni bil le teoretik, temveč je znal sleherno odkritje tudi izkoristiti za, konstrukcijo raznih naprav, od ka¬ terih so nekatere, denimo gasilna brizgalna, še danes v rabi. Poskus s Heronovo bučo Za Heronovo bučo potrebujemo majhno steklenico, ki jo do dve tretjini napolnimo z vodo, zamašimo s prevrtanim gumijastim- zamaškom in vanjo vtaknemo očiščeno mede¬ ninasto ali plastično cevko od izrab¬ ljenega kemičnega svinčnika. Nato se. nagnemo nad steklenico, močno pihnemo zrak skozi cevko in se hi¬ tro odstranimo! Tisti hip bo voda v močnem curku brizgnila skozi ustje cevke, kot da bi imeli pred seboj pravi vodomet. Kako je prišlo do tega pojava? Prav enostavno! Pred poskusom je v steklenici vladal isti zračni pri¬ tisk, kot okoli nje. Zato je bila gla¬ dina vode v cevki na isti višini kot v steklenici. Brž ko smo pihnili skozi cevko, pa se je zračni pritisk v cev¬ ki nenadoma zvišal in potisnil nekaj vode skozi cevko, pač toliko, da se je gornji zračni prostor povečal in zračni pritisk izravnal. Pojav je to¬ rej posledica povečanega zračnega pritiska v steklenici. FIZIKI 177 Do istega pojava bi tudi prišlo, če bi mogli zmanjšati, zunanji zrač¬ ni pritisk, denimo če bi našo Hero- novo bučo postavili pod stekleni po¬ krov zračne razredčevalke. Ker pa te nimamo na razpolago, enostavno izsesajmo z usti iz cevke nekaj zra¬ ka in voda nam bo brž brizgnila skozi cevko v usta. Mala brizgalna oziroma tlačni vodomet Gornji poskus nas je spomnil na vodomet. No, voda je brizgala le kratek čas. Če pa skozi zamašek po¬ tisnemo še eno krajšo cev, ki jo podaljšamo s kosom polivinilne ali gumijaste cevi, bo voda brizgala ne¬ pretrgoma toliko časa, dokler nam ne poide sapa. Če se nam posreči, da sapo hitro zajamemo, bo vodomet deloval kar .naprej, kajti v stekle¬ nici vselej ostane nekaj »zračne re¬ zerve«, ki vzdržuje nadpritisk. Mehanizirana brizgalna Vpihovanje zraka z usti se ob¬ nese le pri poskusih in še tedaj takšnega napora kaj dolgo ne vzdr¬ žimo. Obstoja pa še vrsta boljših re- šitevr Ena teh bi bila, da vpihavamo zrak z gumijasto gobico, na podo¬ ben način kot pri razpršilcih za ko- lonjsko vodo*. Sicer pa imamo tudi zračne črpalke. Čemu se ne bi po- služili npr. tiste, ki jo uporabljamo za vpihavanje zraka v gumijaste zračnice dvokolesa. Zares enostavno, pr&v tako enostaven pa je tudi naš novi model Heronove buče, ki si jo izdelamo iz pločevinaste škatle s pločevinastim pokrovom. V ta po» krov nam ne bo težko vdelati obi¬ čajnega ventila od stare zračnice (ki ga zgoraj in spodaj, podložimo s kosom gume ter ga čvrsto* privijemo z matico), pa tudi ne medeninaste cevke, čeprav jo bomo z obeh strani pazljivo pricinili. Pokrov moramo dobro zapreti, da ne bo prepuščal zraka. Napolnimo škatlo do druge tret¬ jine z vodo, zaprimo pokrov, pri- vijmo cevko zračne črpalke in zač¬ nimo z vpihavanjem zraka. Voda bo brizgala iz cevke vsaj pol metra visoko. Lahko pa bi dosegla celo vi¬ šino 5 do 6 metrov! Kako? Prav enostavno! Vzemimo še končni del kemičnega svinčnika, kjer je ustje sila zoženo in na koncu zaprto z drobceno kroglico. Odstranimo krog¬ lico in sicer tako, da potegnemo ne¬ kajkrat čeznjo s pilo. Prehod bo sproščen in dobili smo prvovrstno šobo. Le-ta nam pospešuje hitrost vodnega curka, ki je resda tanjši, zato pa daljši oziroma višji. Naba¬ vimo si še nekaj metrov ustrezne polivinilne cevi. Nanjo na enem koncu pritrdimo šobo, drugi konec pa nataknemo na cevko naše Hero¬ nove. buče. Brizgalka bo čudovito delovala in uporabili jo bomo lahko celo za škropljenje šolskega drevja proti sadnim škodljivcem. 178 FIZIKI Sobni vodomet Heronova buča pa deluje še na drugačen način. Za zvišanje zrač¬ nega pritiska v buči namreč ni nuj¬ no potrebno, da vanjo vpihavamo zrak. Prav isto dosežemo tudi z do¬ vajanjem vode. Pri tem se namreč nivo vode dviga in prostor nad njo ■krči, tako da se količina zraka vse bolj zgoščuje in vedno bolj pritiska na vodno gladino. Na tej osnovi so zgrajene tudi vse gasilne brizgalne in hišni električni vodovodi, saj so pri njih na Heronovo bučo priklju¬ čene ročne batne ali pa motorne centrifugalne črpalke. Na podoben način so gradili tudi sobne vodomete. Danes jih le redko vidimo, vendar so po konstrukciji prav zanimivi in jih po priloženi skici lahko izdelamo tudi v šolski delavnici. Takšen vodomet je sestavljen iz dveh zaprtih in ene odprte posode. V te posode so vdelane cevi, tako kot je razvidno iz skice. Posodo C najprej skozi cevko d (ki ima zgoraj zrakotesen poklopec), skoro do vrha napolnimo z vodo. Nato cevko d čvrsto zapremo in dolijemo nekaj vode še v gornjo odprto posodo, ki ima obliko krožnika. Vodo počasi dolivamo vse dotlej, dokler vodomet ne začne delovati, to je dokler voda v tankem curku ne začne brizgati skozi šobo na cevki c kvišku in pa¬ dati nazaj v gornjo posodo. Ta voda počasi odteka po cevki a v spodnjo posodo B. Nivo vode se dviga, zrač¬ ni pritisk pa povečuje in to ne le v posodi B, temveč preko zvezne cevke b tudi v posodi C, ki zato ne¬ prestano potiska vodo skozi cevko c in njeno šobo. To traja vse dotlej, dokler v posodi C ne poide malone vsa voda. Tedaj pa ni potrebno izmenjati vse vode, temveč enostavno obr¬ nemo cel vodomet na glavo in po¬ čakamo, da se voda iz posode B prelije po cevki b v posodo C. Ko je to opravljeno, dolijemo v gornjo posodo še malo vode in vodomet bo GEOLOGI 179 Višinomer, lupa in steklenička za solno kislino Morda ste si že pripravili geološki kompas? Morda ste zbrali celo toliko de¬ narja, da ste kupili pravega v trgovini? Morda ste celo že poskusili z meritvami? Najbrž je bilo v začetku veliko težav, toda z vajo bo bolje. Lahko pa se zgodi, da kljub pazljivo prebranim navodilom kompas pokaže napačne podatke. Temu smo sami krivi. Ali ste pomislili, da ko¬ vine privlačijo magnetno iglo? Osnovno geologovo orodje — kladivo, je obenem največji sovražnik nepazljivosti. Mimo¬ grede položimo poleg kompasa kladivo, ki pritegne magnetno iglo močneje kot magnetne silnice. In že je meritev na¬ pačna. Enako nevarnost pomenijo oko¬ vani čevlji, kovinski predmeti v na¬ hrbtniku, ki ga postavimo na tla poleg kompasa itd. Upajmo, da smo premostili težave z geološkim kompasom. Na terenu raz¬ mišljamo o geologiji okolice, ki jo z za¬ nimanjem pregledujemo. Seveda nas ra¬ dovednost mnogokrat zapelje izven cest, kolovozov in stezic. Prebijamo se brez poti ali markacij. Zlasti v globoko zare¬ zanih grapah najdemo razkrito marsika- znova deloval. Če . sta posodi B in C dokaj veliki, šoba na cevki c pa čim manjša (kot npr. pri prejšnji napravi), bo takšen vodomet lahko deloval neprenehoma nekaj ur, ali pa tudi cel dan. Izdelava našega vodometa je si¬ cer malce zahtevnejša, kajti vsa na¬ prava mora biti izdelana iz medeni¬ naste pločevine, da jo lahko- lepo in nepredušno zacinimo. Sicer pa je možno napraviti takšen vodomet tudi iz primernih steklenic iz pla¬ stične mase, ki jih utrdimo na sto¬ jalo in povežemo s cevmi iz pla¬ stične mase, slednje pa nepredušno zlepimo s posebnimi lepili, kot je na primer domače lepilo »JUFIKS«. I Miloš Macarol tero zanimivost. Pri tem se sredi gozda večkrat težko orientiramo. Na pomoč nam pride kompas, koristen pa je tudi višinomer. Ne bomo opisovali različnih znamk in tipov aneroidov, zakaj sami ga tako in tako ne moremo narediti. Pove¬ mo naj le to, da je za običajne terenske pohode zadovoljiv višinomer, katerega skala kaže 10 ali 20 metrov natančno. Za ogled podrobnih profilov, teras ali do¬ ločanje manjših višin so potrebni instru¬ menti, ki imajo skalo razdeljeno na 5 m. Za geologe so zelo koristne lupe (po¬ večevalna stekla) z različnimi povečava¬ mi. Z njimi že na terenu pogledamo strukturo kamenin, natančneje vidimo lepe kristale, odkrijemo drobne okame- nine ali pregledamo zgradbo in obliko večjih fosilov. Med najvažnejšimi terenskimi potreb¬ ščinami je še solna kislina. Z njo dolo¬ čimo, ali imamo opraviti z apnencem (šumi v solni kislini), z dolomiti (šumi samo v topli solni kislini), ali ima pe¬ ščenjak apneno vezivo itd. Kislino raz¬ redčimo približno v razmerju 1 :3. Ven¬ dar je tudi tako razredčena solna kislina nevarna za različne materiale. Paziti je treba posebno na obleko, nahrbtnik, in¬ strumente in drugo. Zato moramo po¬ iskati stekleničko, ki, se dobro zapira. Če vzamemo stekleno, jo moramo zašči¬ titi pred poškodbami (oviti v polivinil, papir, postaviti v etui, ki ga lahko nosi¬ mo na pasu). Najboljše posodice so iz umetnih mas. Seveda moramo vsako preizkusiti, da res drži in je odporna proti kislini. Na terenu kapnemo na ka¬ menino samo nekaj kapljic. Zato mora biti vrat stekleničke ozek, lahko je v njem pipeta, kot pri nekaterih stekle¬ ničkah od zdravil itd. Za posodo s solno kislino najbrž ne bomo imeli prevelikih težav. Zopet po¬ kličimo na pomoč iznajdljivost. Se en¬ krat pa važno opozorilo: bolje preveč previdnosti kot razjedena obleka. 180 GEOLOGI Približno za 45 stopinj nagnjene Hišne plasti. Iz profila izstopajoči deli so peščenjaki, med njimi pa nastopajo mehkejši laporji. Slika je posneta ob cesti iz Dornberka proti Trstelju. Vidimo, da dobra fotografija lahko pove geologu mnogo več kot dolge strani popisanega papirja Nabiranje vzorcev na terenu Z vsemi pripravami, ki smo jih spo¬ znali v prejšnjih poglavjih, se v lepem, sončnem dnevu napotimo v naravo. Tu bomo šele prav začeli spoznavati geo¬ loške zanimivosti, o katerih smo se mnogo naučili že iz učbenika ali iz dru¬ gih strokovnih knjig. Osnovno naše delo bo v začetku prav gotovo nabiranje vzorcev. Doma jih bomo potem določili in si naredili majhno zbirko. Zato po¬ glejmo, kakšne kose naj prinesemo iz ekskurzije. Ce bomo hodili z odprtimi očmi, bo¬ mo kaj hit^o spoznali, kako različne ka¬ menine srečujemo v naravi. Ena nastopa v debelih skladih, druga v tankih pla¬ steh ali celo listom podobnih polah. Ta skala se bo pod udarcem kladiva hitro zdrobila, ona bo ostala trdna. Nekateri odbiti kosi imajo školjkast lom, drugi ostre robove itd. Ko se bomo odločili, da vzamemo kos kamenine s seboj, mo¬ ramo najprej paziti na res svež ma¬ terial. Na površini je skoraj vsaka plast nekoliko preperela. Takšna za nadaljnje preiskave ni uporabna. Preperela kame¬ nina se loči od sveže po barvi in na¬ vadno tudi po trdoti. Pri nekaterih ka¬ meninah vidimo v istem kosu ostro mejo med preperelim in nepreperelim delom. Kako velik kos bomo vzeli s seboj? Ce imamo namen doma sestaviti zbirko kamenin ali okamenin, so najbolj v na- Nadaljevanje na str. 184 181 TIMOV NAČRT MESECA »Svrk« — motorni čoln z elektromotorjem EMT-1 »BABY« Motorni čolni so nova vrsta mo¬ delarstva — vsaj pri nas je tako — vendar pa si . z neverjetno naglico utirajo pot še posebej med mlade modelarje. Doslej je bilo v raznih revijah objavljeno že nekaj načrtov raznih motornih čolnov, prirejenih za elektromotorček »Delfin«. Ker pa je tovarna »Mehanotehnika« pred kratkim dala .v prodajo novi elek¬ tromotorček' »Baby«, smo za TIM pripravili poseben načrt motornega čolna, ki je prirejen nalašč za ome¬ njeni motorček. »Švrk«, tako smo imenovali naš motorni čoln, je zelo enostavne gradnje. Zato se v nekaj vrsticah seznanimo z načinom njegove izde¬ lave. Najprej iz 3 mm debelega veza¬ nega lesa izrežemo vse narisane dele, jih lepo zgladimo, nato pa kar takoj začnemo z gradnjo. V okvir, ki obenem predstavlja palubo, vsta¬ vimo vsa. rebra in nanje pritrdimo glavni okvir s kobilico. Vse stične dele lahko zalepimo, ko se lepilo posuši, pa prilepimo dve letvici ob kobilici v utore, ki so na rebrih zato že pripravljeni. Dve letvici prile¬ pimo še ob boku in sicer na vsako stran po eno, od kljuna do rebra 4 pa prilepimo še zadnjo letvico in s tem je ogrodje zgrajeno, v njem pa je prostora za 4,5 voltno baterijo. Vse letvice merijo v preseku 3X5 milimetra. . Celotno ogrodje prekrijemo s furnirjem ali pa s tanko vezano plo¬ ščo. Pri tem se' ravnamo tako, kot smo prekrivali jadrnico »TIM«, ka¬ tere načrt smo objavili v prejšnji številki. -Še enkrat 'torej preberite ustrezna navodila v 7. številki TIM-a, kjer je tudi omenjeno, kako čoln lakiramo. Ko bo »Švrk« prelakiran in lak posušen, pritrdimo na palubo dva nosilca za steklo; Namesto stekla si seveda pomagamo z dvema koščko¬ ma celuloida. V pripravljeno ležišče rebra 4 namestimo ploščato baterijo in s priključki povežemo kontakte na motorček, ki ima stikalo že vgra¬ jeno. EMT-l »Baby« je izvenladijski elek¬ tromotorček, s katerim lahko opremimo model našega motornega čolna. Pred¬ stavlja nov izdelek »Mehanotehnike«, na¬ menjen pa je tistim modelarjem, ki ni¬ majo toliko denarja v hranilniku, da bi si kupili motorček vrste »Delfin«, ki ga prav tako že poznate. »Baby« stane nam¬ reč samo 700 dinarjev. Omenimo nekaj tehničnih podatkov. Motorček deluje pri napetosti 3 do 4,5 voltov, porabi 200 mA, prenosno razmerje je 1:1,2, višina 52 mm, potisna sila pa 25 g. ^ . I . . 184 | MAKETARJI Nadaljevanje s str. 180 Nabiranje vzorcev v naravi vadi kosi približno 6X9 cm, debeli okrog 3 cm. Velikost je precej odvisna od mož¬ nosti, koliko se da kos s kladivom ob¬ likovati. Če pa za zbirko nimamo mnogo prostora, bodo vzorci seveda manjši. Po¬ gosto bo treba precej truda, da bomo naredili lepo oblikovan vzorec. Toda do¬ ma bomo imeli z njim toliko večje ve¬ selje. Da pozneje ne bomo razbijali lepo oblikovanega kosa, odbijmo v naravi iz iste plasti ip iz istega mesta kot je vzo¬ rec, še majhen kos za analize. Večino kamenin bomo lahko primer¬ no oblikovali in take vzorce zavili v pa¬ pir ali dali v vrečko. Seveda zlasti peskov, mivke ali tudi nekaterih lapor¬ jev oziroma skrilavcev nikakor ne bomo mogli primerno oblikovati. Takšne se¬ dimente lahko shranimo v prozorne škatlice in te postavimo doma v zbirko. Za različne preperine ali nesprijete ka¬ menine nam bodo prišli prav tudi ste¬ kleni kozarci, epruvete in podobno. Poleg vzorca ne pozabimo zaviti list¬ ka s podatki, kje smo vzorec nabrali. Nikar se ne zanašajmo na spomin! V za¬ pisnik si podrobnejše podatke označimo pod zaporedno številko, ki mora biti tudi Sna listku, priloženem vzorcu. Če imamo š seboj zemljevid, višinomer in kompas, točno določimo kraj, kjer smo in tja vpišemo številko, pod katero imamo v zapisniku svoje pripombe. Podobno postopamo, če nabiramo okamenine. Vendar je tedaj pogosto zelo težko paziti na format. Prvenstveno moramo namreč misliti na nepoškodo¬ van fosilni ostanek,, ki nam že sam na¬ rekuje obliko vzorca. Zavite vzorce, material v platnenih, polivinilnih ali papirnatih vrečkah, v škatlicah, steklenih posodah itd., spravi¬ mo v nahrbtnik ali krušnjak. Geologi nosijo včasih vzorce v dolgih mrežah, ki vise čez ramo. Za začetek nabirajmo vzorce različnih kamenin, ki jih ločimo po zunanjih last¬ nostih. Ime jim bomo skušali dati doma, ko bomo imeli na voljo kemikalije in druge pripomočke. Na terenu kanimo na vsak kos nekaj kapljic solne kisline. Vsi DesauSt »Mirage IS!« Letalo MD 550 »Mirage I« so v Fran¬ ciji izdelali že 1955. leta in tehniki so bili prepričani, da bodo z njim dosegli lepe uspehe. Že takrat je namreč letalo doseglo hitrost 1200 km/h. Sledilo mu je letalo »Mirage II« in 1956. leta »Mira¬ ge III«. »Mirage III« je deltakrilec ter oprem¬ ljen z dvema turboreakcijskima motor¬ jema Snemca »Atar 101 G-l«. Oba mo¬ torja skupaj razvijeta 4500 kg potisne sile in zagotavljata letalu največjo hitrost 1600 km/h. Oborožitev je zanimiva in ob¬ sega dva 30 mm topa ter 32 raketnih iz¬ strelkov. Tehnični podatki: Razpetina kril — 7,58 m. Dolžina trupa — 12,65 m. Višina — 4,68 m. Največja hitrost — 1600 km/h na vi¬ šini 11 003 m. - Hitrost dviganja — 100 do 150 m/sek. Dolet — 1000 km. Nedvomno drži, da je »Mirage III« eno najmočnejših lovskih letal franco¬ skega letalstva. Zato bo v vaši zbirki maket prav gotovo dobrodošel. Letalo je svetle kovinske barve, le konica trupa je popolnoma črna in sicer zato, da se od nje ne odbijajo sončni žarki, ki bi sicer slepili pilota. takšni podatki, skrbno vpisani v zapis¬ nik, nam bodo doma pomagali pri dolo¬ čevanju kamenin, razglabljanju o geo¬ loški zgradbi terena itd. Seveda zapisnik ne sme vsebbvati samo opisoy kamenin, ampak tudi podatke o legi plasti, ki jo izmerimo z . geološkim kompasom, o gu¬ bah in prelomih, ki jih opazimo, o izvi¬ rih, ki prihajajo na dan na nepropust¬ nih kameninah, o kraških pojavih, o od¬ pornosti kamenin proti eroziji ali pre- perevanju itd. Zapomnimo si, da zapis¬ nik ni samo naše ogledalo, ampak nam je najboljši pripomoček v času, ko na posamezne zanimivosti že nekoliko poza¬ bimo. Seveda pa dobra fotografija ali vsaj preprosta skica povesta več kot dol¬ ge strani popisanega papirja. MAKET ATIJI 185 186 ELEKTROTEHNIKI Naprave z elektromagnetom Če okrog debelejšega železnega žeblja ali vijaka namotamo kakih 100 ovojev tanke izolirane žice ter njena konca priključimo na običajno baterijo, dobimo elektromagnet. Ta se v tem primeru obnaša prav tako ko vsak permanentni magnet, ne¬ koliko drugače pa, če ga namesto na baterijo priključimo na izmenični tok nizke napetosti, npr. na sekun¬ darno napetost transformatorja za električni zvonec. 2e beseda sama pove, da izmenični. tok 'ni isto kot baterijski oziroma istosmerni tok. Njegova smer ni stalna, temveč se neprestano menja, z njo vred pa tudi poli elektromagneta. To pa je tudi precejšnja prednost elektro¬ magnetov in zato so ti resda vse¬ stransko uporabni ter jih nenehno srečujemo v vsakdanjem življenju. Brez elektromagnetov si danes ne moremo zamisliti niti električ¬ nega zvonca, kaj šele številnih elek¬ tromotorjev, ki nam poganjajo ma¬ lone' vse industrijske stroje in . še vrsto praktičnih gospodinjskih in drugih pripomočkov. Brez njih si ne moremo zamisliti številnih relejev, ki nam vključujejo razne avtomate ter celo na številčno pozivanje vzpo¬ stavljajo telefonsko zvezo s celo vrsto telefonskih naročnikov. Elek¬ tromagneti so nepogrešljiv člen vsake naprave, ki jo krmilimo na daljavo bodisi žično ali brezžično. V mnogih primerih jih danes sicer že nadomestujejo občutljivi elektronski elementi, zato pa bodo drugod ostali še dolgo v uporabi. V naslednjem želimo podati ne¬ kaj eksperimentalnih primerov, s katerimi bomo na najbolj enostaven način ponazorili nekaj naprav z elektromagneti, kot so na primer električni zvonec, električni brnilec,' električni rele in elektromotor. Vse naše naprave so izdelane na isti osnovi, tako da lahko z izme¬ njavo dodatnih delov ponazorimo sleherno izmed njih. Osnovo vseh teh naprav pred¬ stavlja elektromagnet, ki je vgrajen v enostavno ohišje iz aluminijeve pločevine. Le-ta sestoji iz dveh že¬ leznih matičnih vijakov (s 4 mm na¬ vojem ter ravno, valjasto glavico). Obema vijakoma zaradi izolacije dodamo dva koluta iz pertinaksa ali juvidurja, vmes pa polivinilno cev¬ ko, na katero namotamo vsakokrat po 150 navojev lakirane bakrene žice (0,3 mm 0) in to v smeri, ki je nakazana na skici. Središči vijakov naj bosta odmaknjeni 40 mm drug od drugega. Spodaj vijaka povežemo z železnimi ploščicami. K tej osnovi bo potrebno izdelati za posamezne naprave še dodatne dele, ki jih na¬ vajamo za vsako napravo posebej. Električni zvonec oziroma elek¬ trično prekinjalo Zanj moramo izdelati še kotvo in kontaktni vijak prekinjala. Kotva sestoji iz ozkega traku prožne že¬ lezne pločevine, ki jo ukrivimo tako kot kaže skica in podložimo za to¬ liko, da se bo nahajala 2 mm nad glavico elektromagneta. Ker železna pločevina rada oksidira, je priporoč¬ ljivo, da na mestu, kjer se pločevine dotika kontaktni vijak, vdelamo malo zakovico iz medenine, ali še bolje primeren kontakt nekega re¬ leja, ki sestoji iz odpornejših kovin. Kontaktni vijak, je vdelan v nosilec iz medenine, ki ga moramo pritrditi, tako da bo izoliran od ohišja. (Glej skico spodaj levo!) Če hočemo, da bo zvonec deloval, priključimo prvi konec žice na vijak št. 1, drugega pa na vijak, s katerim je pritrjena kotvica. Medeninasti nosilec povežemo s priključnim vi¬ jakom št. 5. Le tako se bo električni tok ob vsakokratnem nagibu kotvice k poloma elektromagneta prekinil, kotvica pa se bo vsled prožnosti vr¬ nila v prvotni položaj ter znova sklenila tok. To se bo neprestano ELEKTROTEHNIKI 187 ponavljalo in kotvica bo prožno br¬ nela kot pri pravem električnem zvoncu. Električni rele Električni rele ne potrebuje no¬ benih dodatnih delov. Zadostuje, če drugi konec žice, ki je bil pri elek¬ tričnem zvoncu priključen ria vijak št. 2, odstranimo in ga priključimo naravnost na vijak št. 5. Brž ko pola baterije priključimo na vijak št. 1 in 5, bo elektromagnet kotvico pri¬ tegnil in ta bo odmaknjena • od vi¬ jaka št. 3 vse dotlej, dokler bo bate¬ rija priključena. Če na vijak št. 2 priključimo en pol druge dodatne baterije, drugega pa preko baterij¬ ske žarnice povežemo z vijakom št. 4, bo žarnica gorela le tedaj, kadar na vijaka št. 1 in 5 ne bo priklju¬ čena baterija. Brž ko pa bomo ba¬ terijo priključili, bo pritegnjena kotvica prekinila električni tok in žarnica bo ugasnila. Tako z eno ba¬ terijo lahko izključujemo in vklju¬ čujemo tok druge baterije. Takšna naprava je v bistvu pravi rele. Pravi releji so namreč grajeni, tako, da s šibkimi tokovi kot so baterijski, vključujemo mnogo močnejše to¬ kove. To pa je tudi glavni smisel relejev. Zelo občutljive releje je možno vklapljati celo z neznatnimi in dodatno ojačenimi impulzi, ki prihajajo iz sprejemne -antene. Prav to pa omogoča, da določene naprave krmilimo tudi brezžično na krajše ali večje razdalje. 188 i elektrotehniki Električni brnilec Električne zvonce običajno ne priključimo na baterije, pač pa na nizko izmenično napetost, ki nam jo dajejo mali omrežni transformatorji. V tem primeru pa niti ni potrebno, da so zvonci grajeni na principu električnega prekinjala, temveč za¬ dostuje, da nad poloma elektromag¬ neta vgradimo le prožno kotvico, kot je prikazano na skici. Takšnim na¬ pravam pravimo električni brnilec. Elektromotor Iz prejšnjih naprav si izdelamo elektromotor, če prožno kotvo za¬ menjamo z vrtljivo kotvo. Ta sestoji iz 45 mm dolge železne palice kva¬ dratnega profila s stranico 8 mm, ki jo na sredini prevrtamo in v izvr- tino tesno vdelamo primeren kos igle pletilke. Njen šilasti konec sega spodaj v primeren vijak s 5 do 8 mm globoko izvrtino, ki jo lahko izvrtamo s spiralnim svedrom za 1Z0LIRK A KOLUTA vez iz zeuezne ali trafo- PLOČev/NE VSAKEM VIJAKU PD 150 N/ 1- VODEV BAKRENE LAKIRANE ŽICE {DLBeuNA o-30 mm J PAZI NA 6M£R NAVIJANJA PO SKICI ! 25 mm DOLG ZELEZNI VIJAK 5 PLOSKO SLAVICO (NAVOJ Umni) MEDENINAST/ NOSILEC OHIŠJE IZ ALUMINIJA ALt PLASTIČNE MASE (150 x 70 mm) LEZADNJ VIJAK LEGA ŽICE ZA DOVOD TOKA IH SMER VRTENJA ROTORJA ^ 05/2 PLETILKE KOTOR IZ OKROGLE AH KVADRATNE ŽELEZNE PALICE (45 * 6 <8 mm) ELEKTROTEHNIKI 189 kovine. Gornji konec osi rotorja vodi skozi izvrtino v medeninastem nosilcu. En konec žice elektromagneta je tudi to pot priključen na poseben vijak, medtem ko drugi konec pri¬ ključimo na vijak spodnjega ležaja/ To se pravi, da bo elektromagnet priključen le, če drugi pol baterije izpeljemo preko žice, ki drsi po gornjem delu vrtljive kotve. Od lege te žice zavisi (kakor je raz¬ vidno iz priloženih skic), v katero smer se bo vrtela kotva. Pri tem je pomembno, da takšen elektromotor- ček deluje tako na istosmerni, t. j. baterijski, kot tudi na izmenični tok 3 do 8 voltov. 4. Izdelava tuljavnika Praviloma je moč tuljavnike za industrijska jedra, navedena v ta¬ beli 1, nabaviti v trgovini. Bojim se pa, da ne bomo imeli vedno prilike, da to možnost tudi izkoristimo. Tu- ljavnikov namreč vse prepogosto zmanjka. Zato si moramo znati v stiski pomagati z lastno pridnostjo in spretnostjo! Nabavimo si pertinaks, prespan, ali prešano svilo. Zadostovale nam bodo dimenzije 0,5 do 1,0 mm. Najprej izdelamo prirobnice. Pri izdelavi moramo biti natančni, paziti je treba tudi na prave mere! Če hočemo natakniti tulec tuljavnika na steber jedra, mora ta imeti no¬ tranje dimenzije enake a X b jedra. Ker je tulec iz materiala določene debeline, moramo to zajeti v račun, ko delamo luknjo v prirobnici. Za izolacijski material tulca .de¬ beline D, mora imeti prirobnica od¬ prtino v izmeri a + 2D X a + 2D, Sinhronski elektromotorček Kakor je naš elektromotorček enostaven, pa vendar lahko z njim ponazorimo tudi delovanje sinhron- skih elektromotorjev, t. j. motorjev, ki se vrte skladno z menjanjem smeri izmeničnega toka, V tem pri¬ meru ravnamo takole: en konec žice elektromagneta priključimo na pri¬ ključni vijak sekundarnega navit j a' omrežnega transformatorja, medtem ko drugi konec priključimo šele v hipu, ko smo os kotve močno zavr¬ teli s palcem in kazalcem v poljub¬ ni smeri. Če se nam to takoj ne po¬ sreči, poskusimo še nekajkrat in elektromotorček bo sigurno stekel. Tekel bo docela enakomerno, kot se pač menja smer električnega toka. Miloš Macarol oziroma a + 2D X b + 2D, če imamo opravka z jedrom tipa B. Dolžina tulca ne sme biti daljša od dolžine stebra, ker sicer ne mo¬ remo zložiti E in I listov. Iz tega vidimo, da si je treba želeti prirob¬ nice, ki bodo iz trdnega in tankega materiala, da nam bodo odžrle čim manj prostora v oknu! Zunanje mere prirobnice morajo biti za jedra tipa A enake 2a X 2a, za jedra tipa B pa 2a X (b + a). Raz¬ mere kaže slika 3. Ko tulec in prirobnici sestavimo, jih z dobrim lepilom zlepimo in po¬ čakamo, da se posuše. Najboljši je v ta namen UHU, OHO in druga le¬ pila, ki lepijo hitro. Paziti je treba, da lepilo ni v stiku z navitjem, izo¬ gibamo pa se vseh lepil, ki lak na žici poškodujejo. Tulec tuljavnika po sliki 3 zale¬ pimo in prevlečemo še s tenkim pa¬ pirjem, ki njegovo trdnost poveča in prekrije tudi vzdolžno razpoko. V prirofonico pa izrežemo utor širine 190 ELEKTROTEHNIKI Slika 3: Pregledna skica, ki nam pokaže, kako si sami izdelamo pri- robnice za tuljavnik ELEKTROTEHNIKI 191 § 2 mm, ki pričenja tik ob tulcu in konča ob zunanjem robu prirobnice. Utor služi zato, da skozenj poteg¬ nemo odcepe posameznih navitij. Če ne naredimo utora, si pomagamo' z luknjicami premera 2 mm, ki so vsak¬ sebi oddaljene po 3 mm. Za prirobnice bomo skoro vedno vzeli trden material. Tulec pa zelo lepo izdelamo- iz. pešpana 0,5 mm. Izdelamo trak, ali bolje rečeno pas, kakor kaže slika 4. Pas zvijemo v tulec, tako da vzamemo lesen kvader, dolg nekako 2a, v preseku pa glede na tip jedra a X b, oziroma a X a. Začnemo z odsekom 1, 2 in nadalju¬ jemo dokler ni navit celoten pas. Ko navijamo, pas. z lepilom utrjujemo, da se ne razvije. Zadnji štirje odseki imajo zavihke. Te preganemo, da gledajo pravokotno-na telo tulca. Ko smo izdelali še prirobnici, ju natak¬ nemo na tulec in prilepimo. Ker drže tulec na prirobnici po štirje Slika 4: Iz prespana si po zgornji risbi lahko izdelamo tulec tuljavnika «a——r mr-ruT-nr in—— zavihki na vsaki strani, je tuljavnik še posebno trden. Natančnost je tudi tu pogoj uspeha. S tem končujemo naše nasvete za gradnjo omrežnih transformator¬ jev. Upamo, da smo. z njimi ustregli vsem tistim amaterjem, ki so nas v pismih nemalokrat spraševali, kako naj si pomagajo pri gradnji ome¬ njenih naprav. Končno pa smo še prepričani, da bodo zgornja navodila prišla prav tudi marsikomu, ki se bo kdaj v bodoče lotil dela na tem pod¬ ročju. Pišite nam, ali smo z našimi sestavki dosegli namen, ki smo si ga zastavili. Sleherno pripombo bomo radi upoštevali ter vam posredovali vsa še bolj podrobna navodila. Ing. P. S. 192 BIOLOGI Naredimo planktonsko mrežico sami Zanimiva življenjska združba proste vodne gmote morij, jezer in mlak, ki jo je odkril Muller, Hensen pa imenoval plankton, je takoj ob odkritju vzbudila veliko zanimanje, ki še danes ni pone¬ halo. Ugotovitve, ki so jih prirodoslovci do danes zbrali o planktonu, obsegajo zajetne knjige. Dejavnost, ki je osnova vsemu delu s planktonom in seveda vsem spozna¬ njem, je zbiranje. S tem osnovnim de¬ lom se bomo pobliže seznanili. Naš na- l Slika 1. Plašč stožca (krožni izsek), 1 = lok krožnega izseka, r = polmer, a = = kot ob vrhu men niso znanstvena opazovanja, temveč ljubiteljsko zanimanje za prirodne poja¬ ve, ljubiteljska radovednost, ki ni brez¬ brižna za naravo in njene mikavnosti. Osnovna oprema je planktonska mreži¬ ca. Blago, iz katerega bomo izdelali mre¬ žico, mora biti primerno gosto in pri¬ merno propustno za vodo. Svilena in sintetična vlakna so najbolj gladka, zato je najbolj primerno blago, stkano iz takih vlaken. Kdor ima dovolj globok žep, si bo kupil mlinarsko svilo, ali pa blago iz sintetičnih vlaken, kdor pa ima bolj plitev žep, si bo pomagal z neupo¬ rabnimi ovratnimi rutami ali dolgimi ženskimi nogavicami iz sintetičnih vla¬ ken. Nas Bo zanimal le sestav planktona in se bomo zadovoljili s takim blagom, kjer bodo luknjice velike povprečno r, /io mm. Prav primerna je mlinarska svila št. 18. Mimo blaga potrebujemo za izdelavo planktonske mrežice še 5 cm širok trak močne kotenine ali platna, plutast ali gumijast zamašek, večji kovinski obroč, štiri majhne kovinske obročke, stekleno ali kovinsko cevko, zatič ali stišček, gu¬ mijasto cevko, vrvico in navijalo za vrvico. Na časopisni papir narišemo kroj za mrežico. Mrežica je stožec s prisekanim vrhom, zaradi enostavnosti pa bomo smatrali, da je mrežica cel stožec. Plašč Slika 2. Kroj plašča mrežice razrezan na dva dela BIOLOGI 193 Osnovna formula je _ nra 1— 180“ Lok 1 = obseg odprtine mrežice, torej 1 = 27Tri Slika 3. Shematski prikaz dvojnega šiva: a = je prvi šiv, b = drugi šiv stožca je krožni izsek (slika 1). Dolžino mrežice in odprtino si izberemo v skladu z razpoložljivim blagom. Poznati mora¬ mo le še kot a ob vrhu izseka, da lahko narišemo kroj. Kot a izračunamo iz for¬ mule za dolžino loka krožnega izseka, ki je: nra 1801 1 = l80“ B= irr Na primeru si oglejmo potek računa¬ nja. Želimo narediti mrežico z odprtino 12 cm in stransko višino 33 cm. Dane imamo tele podatke: n = 6 cm (polmer odprtine mrežice), r = 33 cm (stranska višina mrežice). namesto. 1 vstavimo v osnovno formulo ,2;r'ri in dobimo 2nri 180 ko enačbo uredimo dobimo, da je 360 TTi Vstavimo v enačbo vrednost za n in r in dobimo, da je a = 65,45°, zaokroženo 66°. Slika 5. Navijalo za vlečno vrvico. Desna izvedba ima držalo, ki olajšuje navijanje Kroj je sedaj kaj enostavno narisati. Z blagom moramo varčevati posebno, če imamo mlinarsko svilo. Zato razrežemo kroj na dva ali več delov, pri čemer se ravnamo po širini razpoložljivega blaga! Na sliki 2 je prikazano, kako položimo dele razrezanega kroja na blago. Ko re¬ žemo blago, odrežemo pri vsaki strani po lem več, da lahko dele sešijemo, ne da bi se zmanjšala odprtina mrežice. Konico ob vrhu odrežemo za približno 0,5 cm, da mrežico lažje sešijemo. Siv mora biti dvojen in ga napravimo kakor kaže slika 3. Dvojen šiv mora biti zato, da je mrežica po šivu res dobro zašita, ker bi nam sicer pri enojnem šivu uha- 194 BIOLOGI Slika 6. Shematski prikaz pritrditve zbi¬ ralnika na mrežico (razlaga v besedilu) jal plankton. Siv mora biti na zunanji strani mrežice, ker ovira zbiranje plank¬ tona v zbirni posodici. Delujoči del mrežice imamo narejen, na vrsto pridejo še ostali deli. Pripra¬ vimo si kovinski obroč, ki ima premer odprtine mrežice, izdelamo ga iz mede¬ ninaste žiee premera 2 mm. Preden za¬ varimo oba konca, nataknemo na žico tri majhne kovinske obročke, ki imajo premer okrog l em. Dobimo jih za mal denar v železnini, paziti moramo le, da so iz materiala, ki ne rjavi oziroma, da so ponikljani ali pokromani. Mrežico prišijemo na 5 cm širok trak iz močne kotenine ali platna in šele na ta trak prišijemo obroč. Tako zavaruje¬ mo mrežico, da se na kovini ne strga. Male kovinske obročke, ki so na veli¬ kem, enakomerno razdelimo, kakor kaže slika 4 in jih z nekaj šivi pritrdimo na platneni trak. Razumljivo je, da mora¬ mo na mestu, kjer bo obroček, narediti rez v kotenino ali platno. Na male ko¬ vinske obročke navežemo tri enako dol¬ ge vrvice. Dolžina vrvic naj bo 30 do 50 cm, kar zavisi od dolžine mrežice. Proste konce vrvic navežemo na četrti kovinski obroček, ki smo ga pripravili. Slika 7. Planktonska mrežica: p = platno ali kotenina, ms = mlinarska svila, z — zamašek, zb = zbiralnik, gc — gumijasta cevka, za = zatič TIMOVA POŠTA 195 Na ta obroček privežemo še močnejšo vlečno vrvico, s katero bomo vlekli mre¬ žico po vodi. Dolga naj bo najmanj 10 m, bolje pa, če je več. Vrvico navijemo na navijalo, ki si ga naredimo iz lesa in polivinila. Obliko navijala kaže slika 5. Planktonska mrežica dobiva svojo obliko. Manjka ji še zbiralnik. Zanj upo¬ rabimo kovinsko ali stekleno cevko. Vsaka ima svojo prednost, kovinska se ne razbije, v stekleni pa vidimo, če smo kaj ujeli. Zato naj se vsak odloči sam, kakšno cevko si bo izbral. Zelo primer¬ na je negraduirana kiveta za centrifugo. Previdno ji odpilimo vrh in na plinu zgladimo rob. Vrh mrežice prirežemo toliko, da gre cevka tesno v nastalo od¬ prtino. Cevko pritrdimo na mrežico z zamaškom. Izberemo tako velikega, da ostane ob izvrtini približno 0,5 cm debela stena, lahko pa tudi več. Da zamašek ni predolg, ga odrežemo, dolžina naj bo 1,5 do 2 cm. V zamašek, plutast ali gumi¬ jast zvrtamo tako veliko luknjo, da gre cevka tesno skozi. Ko imamo vse to pri¬ pravljeno, vtaknemo najprej vrh mre¬ žice v odprtino zamaška toliko, da seže vanjo dobre V* cm (slika 6 a), nato pa po¬ tisnemo cevko od zgoraj skozi odprtino zamaška (slika 6b, c). Tako smo pritrdili cevko na mrežico in dobro zatesnili. V primeru, da se mrežica ob stiku cevka- zamašek strga, lahko okvaro takoj po¬ pravimo. Odrežemo poškodovani del in ponovimo pravkar opisani postopek. Na konec cevke nataknemo kratko gumija¬ sto cevko, ki jo zamašimo z lesenim za- tičem ali kovinskim stiščkom. Zatič ali stišček privežemo z vrvico na zamašek, ker ga sicer zagotovo zgubimo. Slika 7 prikazuje izgotovljeno mrežico. Vsako orodje potrebuje ustrezno ne¬ go, če hočemo, da nam bo dolgo služilo. Tudi planktonska mrežica je orodje, ki je še posebej občutljivo. Ko pridemo z izleta domov, mrežico dobro splaknemo s čisto vodo, nakar jo obesimo, da se posuši. Najbolje je, da mrežica vedno visi. Kadar gremo na izlet pa jo spra¬ vimo v polivinilsko vrečko. Tako nego¬ vano mrežico lahko uporabljamo mno¬ go let. Dr. Marjan Rejic TIMOVA POŠTA Jože Troha iz Babnega polja spra¬ šuje, če bi lahko sam napravil tem¬ pera barve? Mislimo, da se domača izdelava tempera barv nikakor ne izplača. Še posebej pa ne za risanje plakatov. V ta namen lahko uspešno uporabiš »Juboflor« barve, ki niso drage. O uporabi Juboflor barv za papir, karton in platno boš dobil vse po¬ trebne nasvete v 4. številki TIM-a. Ivan Trošt iz Dolge poljane prosi, če mu po pošti pošljemo material za gradnjo transistorskega sprejem¬ nika, katerega načrt smo objavili v J. številki TIM-a. Ivana in vse ostale, ki nas prosijo za podobne usluge, moramo obvestiti, da ne posredujemo in ne prodajamo materiala za gradnjo raznih naprav, aparatov ipd., v kolikor tega posebej ne navedemo v članku. Gradivo za razne amaterske gradnje najlažje, pa tudi dokaj poceni dobite pri Centru za pospeševanje tehnične vzgoje »Mladi tehnik« v Ljubljani, Stari trg 5. Dragan Mladenovič iz Maribora se zanima za načrt vremenske hišice in kje bi lahko kupil črevesno struno. Navodilo za sestavo vremenske hišice boš našel v 2. številki TIM-a. Kako si sam izdelaš črevesno struno, pa prečrtaj TIM-ovo pošto v 6. šte¬ vilki. Janez Pavlin iz Kranja sprašuje, kaj so UKV in njih prednosti. Pod ultrakratkimi valovi razu¬ memo v radiotehniki elektrorria- 196 TIMOVA POSTA gnetna valovanja z valovno dolžino pod 10 m oziroma 5 frekvenco nad 30 kHz. . Osnovna značilnost ultra¬ kratkih valov ali kratko UKV je, da se širijo skoraj premočrtno; če se nahaja med oddajnikom in sprejem¬ nikom hrib, za hribom ni sprejema. Vendar to pravilo ne velja popol¬ noma, ker opazimo pri UKV podobne pojave, kot je uklon pri svetlobi. Zato gradijo UKV oddajnike na čim višjih mestih in opremljajo sprejem¬ nike s posebnimi antenami — dipoli, ki pa jih moramo obrniti v smer. oddajnika, če hočemo doseči dober sprejem. Kakšne so prednosti UKV? Pred¬ vsem na UKV ne uporabljamo obi¬ čajno amplitudno modulacijo, ampak frekvenčno. Motnje, ki jih je na srednjih valovih toliko, zato odpa¬ dejo. Poleg tega je na UKV mnogo več prostora kot na srednjih valovih in zato lahko oddajne postaje odda¬ jajo precej širok frekvenčni pas nizke frekvence. Srednjevalovni oddajniki prenašajo le nizke frekvence od 4,5 kHz, UKV oddajniki pa do 15 kHz. Res je sicer, da imajo osnovni toni večine normalnih glasbenih instru¬ mentov osnovno frekvenco pod 4,5 kHz, zato pa leže nad to frek¬ venco višje harmonične ter osnovne frekvence, ki dajejo vsakemu instru¬ mentu značilno barvo zvoka. Zato je reprodukcija glasbe na UKV mnogo boljša kot na srednjih valovih. Jože Bric iz Vologa, pošta Šmart¬ no ob Paki, želi načrte za izžaganje raznih predmetov, figur itd. Načrtov, ki bi jih pošiljali posa¬ meznikom po pošti, nimamo. Vendar upamo, da si v osmih številkah TIM-a našel vsaj nekaj, kar te za¬ nima in ti ustreza. In še nekaj! TIM ni tovarna, kot ti misliš, ampak le naslov revije za tehnično in znan¬ stveno izobrazbo mladine. Jure Bizovičar iz Ljubljane bi želel navodilo za izdelavo belega le¬ pila za lepljenje lesa, stekla, in le¬ penke z vsemi kovinami. Potrebuješ naslednje: 24 g svinčevega acetata, 24 g ga¬ luna, 39 g gumiarabike, 250 g pše¬ nične moke in 11 vode. Svinčev acetat in galun raztopimo v malo vode. Posebej raztopimo gu- miarabiko in ko je ta tekoča, zme¬ šamo vanjo moko. Zmes postavimo na ogenj in jo z leseno žlico dobro mešamo, da se vsa raztopi. Tej raz¬ topini dodamo raztopino svinčevega acetata in galuna. Posodo odstavimo z ognja preden lepilo zavre. Lepilo uporabljamo hladno. ^btasfi pioi*izji! Vsem tistim, ki žele graditi model avtomobila Ford Taunus, omogočamo nabavo materiala za izdelavo tčga modela in sicer: kompleten material za Ford Taunus z motorčkom za 1700 din, kompleten material brez motorčka za 550 din in vrečko z mehanizmom in sicer: kolesce, vijaki, osi, zobniki in žico za napeljavo za 150 din. Načrte za jadrnico TIM, ki smo jo objavili v prejšnji številki, lahko na željo pošljemo za ceno 100 din vsakemu, ki to želi. Hkrati lahko pri upravi TIM-a naročite jadro in flok za ceno 320 din, oboje skupaj, to je načrt v razmerju 1 : 1 ter jadro in flok pa za ceno 380 din. Uredništvo in uprava 1 Dragi naročniki TIM! Zelo nas veseli, da ste tako navdušeno sprejeli izhajanje revije TIM. Zadovoljni smo, ko dnevno prejemamo od Vas pohvale, predloge in želje. Kolikor je mogoče upoštevamo vse te vaše želje in predloge. Seveda \r začetku izhajanja morda ni ne vam ne nam vse tako všeč kot bi radi. Prepričani smo, da bomo vsi skupaj od številke do številke bolj zadovoljni s TIM. Vaš TIM bo boljši in tudi obsežnejši, če bo Vas naročnikov še več. Vsako zvišanje naročnikov zmanjšuje stroške izdajanja. Vsa prihranjena sredstva zaradi zvišanja naročnikov bomo vlo¬ žili v izboljšanje TIM. Kaj želi uprava in uredništvo TIM od svojih stalnih na¬ ročnikov? Naša želja je, da vsi pionirji in pionirke pomagajo širiti TIM. Svojim sošolcem, ki še nimajo TIM* istega priporočajte. Seznanite svoje sošolce in prijatelje, kaj prinaša TIM, kaj ste sami zgradili po načrtih objavljenih v TIM, kako vam TIM koristi pri rednem šolskem delu. Vsak razred, naj preko svoje razredne skupnosti prične z akcijo širjenja TIM. - Zbrane naročnike naj_ preko Pionirske organizacije in našega poverjenika na šoli pošiljajo upravi. Nove naročnike, ki jih boste pridobili vpisujte v sezname, katere boste oddali poverjeniku. Poverjenik bo upravi sporočil število tako pri¬ dobljenih naročnikov s pripombo, da so naročnike pridobili pionirji. Uprava bo prizadevanje pionirjev za razširitev naročnikov TIM nagradila. Za vsakih 10 novih naročnikov bomo pošiljali en izvod BREZPLAČNO! Kdo bo dobil brezplačen izvod boste sami odločili, toda prepričani smo, da boste kot dobri pionirji ta izvod dali tistemu, ki ga sam ne more naročiti. Pionirski odredi naj v letu pionirskih iger »Tehnična kultura mladim-« vnesejo v svoje delovne programe tudi šir¬ jenje revije, TIM.. TIM naj postane revija vseh in vsakega pionirja in mlaj¬ šega mladinca, saj samo za njih izhaja. V vsaki številki TIM bomo objavljali vse PO, ki nam b6do pošiljali nove naročnike po tem razpisu. UREDNIŠTVO IN UPRAVA