Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana
OBVESTILA
republiške matične službe
1990, št. 1-2
OBVESTILA republiške matične službe. 1990, št. 1-2 (50-51). Izdala in razmnožila Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1. Uredil Dare Balažič. Odgovarja Tomo Martelanc. Naklada 250 izvodov. YU ISSN 0350-3577.
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je zdaj že drugič pripravila razstavo literature s področja informatike, bibliotekarstva in dokumentalistike, ki je izšla v obdobju 1986-90 in to v svetovnem merilu. Gre za bogato zbirko knjig, ki so bile razstavljene v okviru lanskega frankfurtskega knjižnega sejma. Razstava zajema praktično vse, kar je pomembnega izšlo v zadnjih nekaj letih, ne samo na prej omenjenih strokovnih področjih, ampak vsebuje tudi publikacije s področij bibliotekarskega izobraževanja, zgodovine knjige in knjižnic, branja, knjižničnih stavb, avtomatske obdelave podatkov, računalniške tehnologije itn.
Pred nami se razprostira obsežna panorama najnovejšega znanja in dognanj, ki ne bo zanimiva le za strokovne in raziskovalne delavce, pač pa tudi za najširši krog uporabnikov knjižnic. Direkcija sejma je zbirko podarila Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Na tem mestu se jim zato najtopleje zahvaljujemo. Po končani razstavi bodo knjige kot izredno dragocen prispevek uvrščene v fonde NUK in na voljo našim uporabnikom za študij in raziskovalno delo. Večina teh knjig se bo nahajala v prostem pristopu v INDOK centru/knjižnici za bibliotekarstvo NUK.
Razstava bo odprta v času od 5. do 16. novembra 1990, vsak delavnik razen sobote, med
10.	in 16. uro v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Razstava je opremljena z izčrpnim katalogom, kjer so popisane vse razstavljene publikacije po tematskih področjih, skupaj s seznamom založb in avtorskim kazalom.
Dvakrat v tednu (torek in četrtek ob 10.00 in 12.30), za skupine pa tudi po dogovoru, bomo pripravili prezentacijo iskanja informacij v naslednjih sistemih oz. bazah podatkov: DIALOG, ATLASS, YUBIB, LISA, GLASBA in INSTRUCT.
Vljudno vabimo vse zainteresirane, da si jo ogledajo.
Kazalo
Pregled dela slovenskih knjižnic v letu 1989:
1.	Splošnoizobraževalne knjižnice.....................................3
2.	Visokošolske knjižnice............................................35
3.	Zapisnik seje Strokovnega sveta	za knjižničarstvo..............44
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1989
Pri pregledu dela splošnoizobraževalnih knjižnic v letu 1989, smo obdržali že znano metodologijo in v vprašalnike nismo vnašali večjih sprememb. Zato so dobljeni podatki dovolj primerljivi 7. rezultati dela prejšnjih let.
Kot novost naj omenim le-to, da sem tabelam znova dodala preglednico dela društvenih knjižnic, ki je v preteklih letih nismo objavijali.
Poleg običajnih, vsako leto ponavljajočih se težav pri zbiranju podatkov, so pomenili letos najtrši oreh podatki o finančnih sredstvih za nakup knjižničnega gradiva. Knjižnice so te podatke vpisovale v vprašalnik kar na tri načine (lanski dinarji, lanski tisoči dinarjev, letošnji dinarji) ne da bi navedle, katere dinarje imajo v mislih.
Zaradi večje preglednosti smo vse podatke spremenili v najnovejše dinarje v upanju, da smo podatke na vprašalnikih pravilno razumeli. Za morebitne napake se že v naprej opravičujem.
Ce pregledamo delo splošnoizobraževalnih knjižnic po posameznih področjih, se nam v letu 1989 kaže takle razvoj:
PROSTOR
V	letu '1989 so SIK pridobile dodatnih 1.961 m2 prostora, s čemer se je površina slovenskih SIK povečala za 4,9 %. 11 knjižnic je navedlo povečanje prostora, 4 knjižnice pa so navedle manj m2 kot v poročilu za leto 1988. Pri tem je zmanjšanje površine pri knjižnici Ormož za 52,6 % le navidezno, ker so bili podatki za leto 1988 napačni.
Ob koncu leta 1989 so imele slovenske splošnoizobraževalne knjižnice v povprečju 21 m2 na vsakih 1.000 prebivalcev, ali 8 m2 na vsakih 1.000 enot gradiva, kar nam kaže, da minimalni prostorski standard ni bil dosežen niti v republiškem povprečju.
KNJI2NIČNA MRE2A
V	letu 1989 se je število izposojevalnih mest zmanjšalo za 13 izposojevalnih mest ali za 1,7 %.
Poleg osrednjih občinskih knjižnic je v obravnavanem letu delovalo še 755 izposojevalnih ’nest od tega: 212 stalnih izposojev ališč, 204 kolekcije potujoče knjižnice in 339 bibliobusnih postajališč. V primerjavi s prejšnjim letom je knjižnična mreža pridobila 2 novi stalni izposojevališči, zmanjšala pa se je za 11 kolekcij in za 4 bibliobusna postajališča. Kljub zmanjšanju izposojevalnih mest so knjižnice za leto 1989 navedle manj "nepokritih" krajev, kot v prejšnjem letu (89>82,	8fl>79) kar priča,
da kriteriji za ta podatek še niso povsem ustaljeni.
SREDSTVA ZA NABAVO GRADIVA
V	letu 1989 so SIK porabile za nabavo gradiva 5.281.142,00 din. Spričo visoke inflacije v obravnavanem letu, so vse primerjave s prejšnjim letom nesmiselne, prav malo nam tudi pove povprečna cena kupljene publikacije 28,00 din, saj vemo. ia so se publikacije v tem letu podražile več kot desetkrat.
TEMELJNO KNJI2NIČN0 GRADIVO
Temeljno knjižnično gradivo v SIK je v Letu 1989 naraslo za 231.566 enot ali za 4,6 %, kar je nekoliko več kot leto poprej. Zanimivo je, da je največ, za 20.641 enot ali za 7,8	% naraslo
neknjižno gradivo, medtem ko se je število monografskih publikacij povečalo le za 0,7 %, število periodičnih publikacij pa le za 0,5 %.
LETNI PRIRAST KNJI2NIČNEGA GRADIVA
Tudi v obravnavanem letu se, kot v prejšnjih letih številke v posameznih tabelah nekoliko razlikujejo. Največ prirasta zajena tabela, ki prikazuje gradivo po zvrsteh in po jeziku:	256.818
enot, od tega 15.095 (5,9 %) neknjižnega gradiva. V tabeli, ki prikazuje prirast po načinu nabave je zajetih 241.731 enot; v tabeli, kjer je gradivo prikazano po UDK pa 234.082 enot (od teh 297 ni razvrščenih po UDK).
če primerjamo prirast med letom 1988 in 1989 po najbolj popolni tabeli, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bilo v preteklem letu zaustavljeno stalno upadanje nabave. V letu 1989 je nabava gradiva spet nekoliko narasla, knjižnice so nabavile 22.777 enot: ali 9,7 % več, kot v letu poprej.
Pri nabavi je bil še vedno zmanjšan dotok monografskih publikacij (- 5.892 enot ali - 2,8 %), povečalo se je število nabavljenih periodičnih publikacij (+688 enot ali 9,8 %), zlasti pa se je povečala nabava neknjižničnega gradiva (+3.277 enot ali 27,2 %) .
V letu 1989 se je delež nakupa v celotni nabavi nekoliko povečal, tako da predstavlja nakup sedaj 84,5 % nabave (lani 84,2 %). V primerjavi z letom 1988 se je nakup povečal za 5,9%, dar se je povečal za 4,2 %, obvezni izvod pa za 3,5 %; za 9,8	% pa se je zmanjšala zamena.
Podatke o prirastu po UDK so dale vse knjižnice, razen dveh, podatke o številu nabavljenih naslovov pa ni dalo sedem knjižnic .
V obravnavanem letu se je zopet nekoliko povečal odstotek nabavljene strokovne literature, ki je znašal 45,4 % od celotne nabave (1988 > 44,3 %), skoro nespremenjen je ostal delež leposlovja za odrasle 35,1 % (1988 > 35,4 %), še bolj, kot v preteklih letih pa se je zmanjšal delež leposlovja za otroke, saj je znašal v letu 1989 le še 18,3 % od nabave (1988 > 20,3 %) . Glede na velik delež mladih bralcev pri članstvu, obisku in izposoji v SIK bi bilo treba ta problem posebej raziskati in ugotoviti, kaj bralci do 15.leta berejo in v kakšni meri SIK sploh lahko zadovoljujejo njihove potrebe.
Izračunano po nepopolnih podatkih, ki jih imamo (brez 7 knjižnic) , je bilo v letu 1989 nabavljenih povprečno 2,4 enote na posamezen naslov. Podatek je zaskrbljujoč, saj iz njega lahko upravičeno sklepamo, da je bil velik del naslovov nabavljen v posamezni SIK le v enem izvodu.
Vprašujemo se, če je pri takšni nabavi sploh še možno kvalitetno dopolnjevanje občutljivih fondov malih izposojevališč in kako je z njihovo aktualnostjo?
NASLOVI TEKOČIH ČASNIKOV IN REVIJ
Število naročenih tekočih časnikov in revij se je v letu 1989 v slovenskih SIK zmanjšalo za 1.307 naslovov ali za 14,3 %. Kolikor se da sklepati iz precej pomanjkljivih podatkov, se je zmanjšalo predvsem število naslovov za odrasle bralce, nekoliko pa se je povečalo število naročenih časopisov za otroke.
ČLANI, OBISK, IZPOSOJA
V	letu 1989 se je, glede na prejšnje leto, nekoliko zmanjšalo število članov. Zmanjšanje ni veliko, le za 4.235 članov ali za
1,3	%, izvira pa od tod, da so nekatere knjižnice ob prehodu na računalniško obdelavo prenehale šteti tako imenovane "mrtve člane". Čeprav smo se s SIK že pred dvajsetimi leti dogovorili, da bomo vpisovali bralce vsako leto na novo. vse kaže, da se vse knjižnice tega dogovora niso držale.
Odstotek vključenosti prebivalstva v SIK je torej še manjši kot smo mislili lansko leto. V SIK je vključenih samo 15,7 % prebivalstva Slovenije.
Obisk in izposoja sta se v letu 1989 povečala. Obisk se je povečal za 6,S %, izposoja pa za 5,8 %. Doseženih 3.160.447 obiskov in 8.198.998 izposojenih enot v letu 1989 pomeni povprečno 1,6 obiska in 4 izposojene enote na prebivalca ali 26 izposojenih enot na člana knjižnice. Te številke kažejo, da so člani knjižnice zelo aktivni in navaja na sklepanje, da si izposojajo gradivo vsaj še za člane svoje družine.
V	letu 1989 se je nekoliko povečala tudi medknjižnična izposoja. Kljub relativno visokem rastu, za 44,9 %, sta 6.602 po medknjižnični izposoji izposojeni enoti še vedno preskromni. V primerjavi s celotno izposojo, predstavlja medknjižnična izposoja le
0,08 %. Iz tega je mogoče sklepati, da knjižnice še vedno poslujejo preveč izolirano, zanašajo se na lastne ?aloge in se le počasi vključujejo v slovenski knjižnično informacijski sistem.
Preko 100 enot je v letu 1989 izposodilo le 12 SIK, medtem, ko jih 15 tega podatka sploh ni poslalo.
STROKOVNI KNJI2NICNI DELAVCI
V	letu 1989 so SIK pridobile le 7,3 dodatnih strokovnih delavcev, s čimer se je število strokovnih delavcev povečalo za 1,5 %. (Izposoja se je povečala za 5,8 %). Največ, za 6,4	%	(14
delavcev) se je povečalo število višjih knjižničarjev, število bibliotekarjev se je povečalo za 2,4 % (2 delavca), zmanjšalo pa se je število knjižničarjev, za 1,5 %	(2 delavca) in število
knjižničnih manipulantov, za 8,8 % (5 delavcev). Kadrovska struktura se je v letu 1989 spet izboljšala in je bila sledeča:
2 dokumentalista	0,4	%	j
4 bibliotekarji s specializacijo 0,8 % VIŠJIl 64,2 %
(
86,8 bibliotekarjev	17	%
233,5 višjih knjižničarjev 46 % VISOKI
135 knjižničarjev	26	%	i
52 knjiž. manipulantov	10	%	j	OSTALI	36	%
511,3	VSEH STROKOVNIH DELAVCEV
Izobrazbena struktura v SIK je torej že precej presegla strukturo, ki jo priporočajo standardi.
Iz leta v leto se izboljšuje tudi strokovna usposobljenost delavcev SIK, v letu 1989 je imelo opravljen bibliotekarski strokovni izpit že 77,8 % vseh strokovnih delavcev. (1988 > 74,9 %). 2al pa se iz leta v leto povečuje tudi obredenjenost strokovnih delavcev, v letu 1989 je prišlo na strokovnega delavca v SIK povprečno 16.036 izposojenih enot (1988 > 15.394). Tako visoko preseganje standarda bo počasi že ogrozilo kvaliteto izposoje.
IZVAJANJE MATIČNE SLU2BE
Tudi za leto 1989 pri rubriki o izvajanju matične službe, od knjižnic nismo zahtevali numeričnih podatkov, pač pa smo jih prosili, naj to dejavnost na kratko opišejo.
Kratek opis svoje matične dejavnosti v obravnavanem obdobju ram je posredovalo 49 knjižnic, 3 knjižnice še niso imenovane kot matične (niti začasno), 2 knjižnici sta sporočili, da matične dejavnosti še nista opravljali, 6 knjižnic pa na to vprašanje ni odgovorilo.
Iz prejetih odgovorov (pri objavi smo nekatere nekoliko skrajšali) je mogoče povzeti, da se večina knjižnic matične dejavnosti kar resno loteva, čeprav so seveda še velike razlike v obsegu in intenzivnosti te dejavnosti v posameznih občinah.
OBLIKE INFORMACIJSKE DEJAVNOSTI
Tudi za informacijsko dejavnost za leto 1989 še nismo zahtevali numeričnih podatkov. Svojo informacijsko dejavnost je kratko opisalo 55 knjižnic, 5 knjižnic pa te rubrike ni izpolnilo. Iz odgovorov, ki smo jih nekoliko skrajšali, je razvidno, da večina knjižnic še vedno daje podatke predvsem iz lastnega gradiva in o njem. Večina informacij je bila namenjenih dijakom in študentom za pripravo seminarskih in diplomskih nalog, precej razvita pa je tudi domoznanska informacija. Nekaj knjižnic je navedlo tudi oblike informiranja okolja, okolje o delu knjižnice, nekatere knjižnice pa so že začele razvijati oblike tipične za informacijsko dejavnost (SDI, ON-LINE) povezava v vzajemni katalog, lastne baze podatkov itd). Za bolj natančen pregled te dejavnosti, bo seveda potrebno pripraviti tudi ustrezen vprašalnik, v katerem bo mogoče prikazati metode in obseg te dejavnosti v posamezni knjižnici.
PODATKI O PRIREDITVAH
Tudi v letu 1989 je bila prireditvena dejavnost SIK zelo živahna. Zvrstilo se je kar 5.995 različnih prireditev, ki jih je obiskalo 28.907 obiskovalcev (ta zadnji podatek ni povsem to^-en, ker kar 12 knjižnic ni beležilo števila obiskovalcev svojih razstav).
V	letu 1989 je bilo organiziranih največ ogledov knjižnic (1.803), pravljičnih ur (1.700) in drugih prireditev (1.112) in razstav (807). Pa tudi bera organizacijsko bolj zahtevnih prireditev ni bila majhna, saj je bilo izvedenih 298 srečanj z ustvarjalci, 276 kvizov in ugank in 135 predavanj.
DRUŠTVENE KNJI2NICE
Po večletni prekinitvi spet objavljamo podatke o društvenih knjižnicah splošnoizobraževalnega tipa. Po dobljenih podatkih je v letu 1989 delovalo 76 društvenih knjižnic v 11 občinah. Občinske knjižnice s temi knjižničar,i sodelujejo in zanje tudi opravljajo določena dela (nabava, obdelava). Res je, da so društvene knjižnice v krajih, ki niso pokriti z mrežo splošnoizobraževalnih knjžnic in so tako vsaj minimalne knjižnične oskrbe deležni tudi tisti prebivalci, ki bi bili sicer povsem brez knjižnice. Vendar pa je treba takoj opozoriti, da so te društvene knjižnice izredno šibke, da se razvijajo počasneje, kot redna knjižnična mreža in da te mreže ne morejo nadomestiti. Povprečno pride na eno društveno knjižnico 2.144 enot temeljnega gradiva, le 0,2 naslova tekoče periodike, 74 enot letnega prirasta. Povprečno ima ena društvena knjižnica 128 članov, 488 obiska in 1.177 izposojenih enot na leto.
76 društvenih knjižnic predstavlja 9,3 % splošno izobraževalne mreže (občinske SIK, izposojevališča, kolekcije in bibliobus), vendar imajo le 3,2 % gradiva, 0,2 % tekoče periodike, 2 % prirasta, 3 % članstva, 1,2 % obiska in le 1 % izposoje.
Spričo teh podatkov in ob upoštevanju dejstva, da gre za vzdrževanje teh knjižnic del sredstev in tudi določena količina delovnega časa občinskih SIK, bi morali v republiki resno premisliti, če so sredstva in delo, ki jih usmerjamo v te knjižnice sploh racionalno naložena in ugotoviti kolikšen delež sredstev in dela vlagajo v razvoj teh knjižnic njihovi ustanovitelji (društva)
V	letu 1989 slovenske SIK niso doživele posebnih pretresov, kot v prejšnjih letih opazujemo pri njih počasen napredek, pri prostoru, gradivu, kadrih in pri delu. V letu 1989 se je po dolgem času spet nekoliko zvečala nabava gradiva, največ na račun neknjižnih medijev. Povečala se je tudi medknjižnična izposoja,
čeprav je še vedno mnogo prešibka. Knjižnice tudi v tem niso bile uspešne pri pridobivanju novih članov, zaskrbljeni moramo biti zaradi upada nabave mladinskega leposlovja in večji obremenjenosti strokovnih delavcev z izposojo.
MISA SEPE
letu
pa V 3
SEZNAM SPIjOSNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC
NASLOV IN VODJA	TELEFON	ODPRTOST
1.	Lavričeva knjižnica	065	61-323	po-pe:	9-16
sr: 9-17
Gregorčičeva 18	so:	9-12
65270 Ajdovščina Janja Irgl
2.Zavod za kulturo	0608	61-977	po,	sr, pe: 7-17
Občinska matična knjižnica	to,	če: 7-15
so: druga v mes.: 8-12
Trg dr. Ivana Ribarja 12 b 68250 Brežice Mi i a Sebek
3.Knjižnica Edvarda Kardelja	063 26-753	po-pe:	7-18.30
so: 7-12
Muzejski trg la 63000 Celje Janko Germadnik
4.Družbeni center, Knjižnica	061 791-078	po-pe:	7-15
Jožeta Udoviča	(3x	do	18)
Partizanska 9 61380 Cerknica Helena Mele
5.Zavod za izobraževanje in kulturo - KNJIŽNICA
Ulica Otona Zupančiča 7 68340 Črnomelj Lea Grabrijan
068 51-364
po-pe: 10-13.30 in
15-18 če: 14-16 so: 2. in 4. v mes.
8-12
Ljubljanska 58 61230 Dar,žale Cveta Zalokar-Or až em
7.Matična knjižnica Dravograd	062	83-256	po-pe:	10-14.30
sr: 13-17.30
Trg 4. julija 29 62370 Dravograd Cveta čop
8.Občinska matična knjižnica	069 74-054	po-pe:	45	ur
Trg svobode 4 69250 Gornja Radgona Marija Sedivy
9	Splošnoizobraževalna knjižnica	061 771-433	po-pe:	61,	so:	2	ure
Adamičeva 15 61290 Grosuplje Lojzka Baranašič
10	.Kultairno-rekreacijski center	0601	41-820
14.	oktober Hrastnik - KNJI2NICA
Novi log 4 6143o Hrastnik Marija Vučetič
11.Mestna knjižnica in čitalnica
Ljubljaaska 5 65280 Idrija Ani ra Božič
12.Knjižnica Makse Samsa	067	81—088	po—pe: 41 ur
Titov trg 2
66250 Ilirska Bistrica
Manica Klemenc
13.Matična knjižnica Izola	066	63-412	po-pe:	8-12,
16-18.30
Oktobrske revolucije 1	so:	9-12.30
66310 Izola Damjana Ivančič
065 71-050	po,	pe: 11-20
to, če: 7-14 so: 7-13
po—ptj: 8--] 4 ali 13-19
so: 8-12
Trg Toneta Čufarja 4 64270 Jesenice Vida Hudnik
15.Kulturni center Kamnik	061	831-142
DE KNJIŽNICA
Kolodvorska 2 61240 Kamnik Saša Kos
16.KC - Knjižnica Kočevje	061	851-936
Ljubljanska c. 6 61330 Kočevje Ema S i; rumbe 1 j
17.Osrednja knjižnica Srečka Vilharja	066	22-091
23-866
Trg revolucije 1 66000 Koper Evgen Koštial
18.Osrednja knjižnica občine Kranj	064	27-471
Tavčarjeva 41 64000 Kranj Anatol Steni
19.Delavska univerza in knjižnica	0608	31-269
Cesta krških žrtev 26 68270 Krško Ida Merhar
Aškerčev trg 4 63270 Laško Metka Kovačič
po, so, sr: 9-19 če, pe: 9-15
po-pe: 9-19 so: 8-11
po-pe: 60 ur so: 5 ur
po-pe: 7.30-19.30 so: 7.30-13.30
po, pe: 9-19 to, če: 9-14, 16-19 sr: 9-14
po-pe: 3x 8-14 2x 12-19 lx 19-20
Nikova ulica 9 6223o Lenart Breda Zorko
22.Zavod za kulturo občine Lendava	069	75-353
DE KNJI2NICA
Partizanska 10 69220 Lendava 2užana 2oldoš
23.Matična knjižnica dr. Slavko Grum	061	881-102
Parmova 9 61270 Litija Joža Konjar
24.Knjižnica Bežigrad	061	322-955
Vodovodna 3 61000 Ljubljana Alenka Zupan
25.Knjižnica Oton Zupančič
Gosposka 3/1 61000 Ljubljana Damijana Hainz
26.Knjižnica Jožeta Mazovca	061	446-324
Zaloška c. 61
61110 Ljubljana
Mihaela Mohar (Janez Lah)
Tržaška 47 61000 Ljubljana Breda Bajuk
061 221-781
215-108
216-828
po-pe: 44 ur so: 10, ne: 6
po, pe: 11-18 to: 8-14
po-so: 62,30 + 63 izposojeval.
po-pe: 174 so: 16
po-pe: 8-20 so: 8-13
po-pe: 159 ur so: 9 ur
Celovška c. 161 61000 Ljubljana Silva Crnugelj
29.Občinska matična knjižnica	069	81-294
Glavni trg 1 69240 Ljutomer Jelka Godec
30.Matična knjižnica Logatec	061	741-722
Tržaška 44 61370 Logatec Marjan Geohelli
31.Mariborska knjižnica	062	26—391
26-367
Rotovški trg 2 62000 Maribor
Darja Kramberger (mag. Marjan 2nidarič)
32.Matična knjižnica Metlika	068	58-325
CBE 23
68330 Metlika Marta Strahinič
33.Občinska matična knjižnica	063	831-292
pri ZKO Mozirje
Hribernikova 1 63330 Mozirje Ana Lamut
Grajska 2
69000 Murska Sobota Jože Vugrinec
po-pe: 130 ur so: 5.30 ure
po,sr,če: 8-17 to, pe: 8-15
po-če: 9-12, 15-19 pe: 15-19
po-pe: 323 ur so: 31 ur
po-pe: 19 ur
pc,sr,pe: 10 14 to: 10-18 če: 17-19
pcr-pe: 55 ur so: 5
35.Goriška knjižnica Franceta Bevka	065	22-498	po-pe: 211,5 vir
so: 8 ur,, ne: 2
Kidričeva 20 65000 Nova Gorica Rajko Slokar
36.Studijska knjižnica Mirana Jarca	068	21-496	po-pe:	60	ur
28-044	so:	7	ur
Cesta komandanta Staneta 26/28	27-167
68000 Novo mesto	21-118
Janez Mežan
37.Delavska univerza - knjižnica	062	700-509	po:	8-15, to: 12-17
sr: 11-5, če: 8-15
Vrazova 12	pe:	12-19
62270 Ormož
38.Matična knjižnica Piran	066	73-870	po-pe:	8-12	in	14-19
so: 8-12
Tartinijev trg 1 66330 Piran Slavko Gaberc
39.Knjižnica Bena Zupančiča	067	21-052	po-pe:	7.30-19
Trg Padlih borcev 5 66230 Postojna Maksimilijana Burger
40.Ljudska in študijska knjižnica	062	771-480	po-pe:	8-19
so: 8-12
Trg svobode l/II 62250 Ptuj Lidija Majnik
41.Delavska univerza - enota knjižnica 0602 71-170	po-pe:66
ne: 3
Koroška cesta 2 62360 Radlje ob Dravi Ivanka Kus
42.Knjižnica A.T. Linharta	064	74-534	po-pe:	55+64
so: 4+2
Gorenjska 27 64240 Radovljica Rezka Šubic
43.Koroška osrednja knjižnica
Dr. Franc Sušnik
0602 21-467 22-294
Na gradi) 1
62390 Ravne na Koroškem Janez Mrdavšič
44.Ljudska knjižnica Ribnica	-	po-pe:	47
Doni JLA 61310 Ribnica Vesna Poštrak
45.Kulturna skupnost - Knjižnica	0608	81-304	po-pe:	30	ur
Glavni trg 19a 68290 Sevnica Zinka Fenos
46.Kosovelova knjižnica Sežana	067	73-478
Mirka Pirca 1 66210 Sežana Lučka Čehovin
47.Knjižnica Josipa Vošnjaka	062	811-287	po-pe:	67	ur
Trg svobode 16 62310 Slov.Bistrica Metka Pristovnik
48.Zavod za kulturo	0602	41-159	po-pe:	51
KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA
Glavni trg 1 62380 Slovenj Gradec Marija Vončina
Titov trg 4 63210 Slov.Konjice Janja Korošec
po-pe: 7-18 so: 8-12
Dušana Kvedra 16 63230 Šentjur pri Celju Tatjana Cmok
po, pe: 7-19 sr: 7-17
51.Knjižnica Tvana Tavčarja
Šolska 6
64220 Škofja Loka Ludvik Kaluža
064 620-200 620-631
po-pe: 116 ur
52.Občinska matična knjižnica
Šmarje 112
63240 Šmarje pri Jelšah Jože Čakš
063 821-352
po,sr,pe: 12-18 to,če: 8-14
53.Knjižnica Cirila Kosmača
065 81-048
po-pe: 66 ur
Tumov drevored 6 65220 Tolmin Ivan Jermol
54.Knjižnica Toneta Seliškarja
Ul.. 1. junija 19 C1420 Trbovlje Marija Sedej
061 21-748
po-pe: 44 ur so: 4 ure
55.CIK - KNJI2NICA PAVLA GCUE
Kidričeva 2 68210 Trebnje Stanka Pungartnik
068 44-104
po-pe: 55 ur
so: 2 ne: 4
56.ZKI - Tržiška knjižnica
064 50-361
po-pe: 9-18
Bračičeva 4 64290 Tržič Dani Kunšič
57.Splošnoizobraževalna knjižnica
Titov trg 5 63320 Velenje Tinka Podjavoršek
063 853-265
po-pe: 9-19 so: 8-13
Tržaška 9b 61360 Vrhnika Marija Isrenovič
59.KC Delavski dom - KNJIŽNICA	0601	61-281	po-pe:	42
so: 4
Cesta 9. avgusta 1 61410 Zagorje ob Savi Milena Garantini
60.Občinska matična knjižnica	063	713-245	po-pe:	47	ur
so: 4
Aškerčeva 9a 63310 2alec Anka Krčmar
	Prostor v	štev.stalnih	Izpos.kol.	Bibliobus	Nepokriti	Bibl.v	Izdatki za
občina						drugih	nabavljanje
	m2	izpoeojeval.	potuj.knj.	postajal.	kraji	občinah	kn j iž.gradiva
1. AJDOVŠČINA	196	3	1	28*	3		46.587,00
2. BREŽICE	439,25	1	1	-	4	9	94.172,00
3. CELJE	3.045	3	2	-	5	-	168.191,00
4. CERKNICA	190	2	-	-	1	-	52.100,00
5. ČRNCMELJ	212,60	3	1	-	2	-	44.764,00
6. DCMŽALE	1.050	2	5	-	2	-	140.622,00
7. DRAVOGRAD	46	-	-	-	-	-	17.535,00
8. GCRNJA RADGONA	140	3	-	-	-	-	28.713,00
9. GROSUPLJE	290	5	1	-	2	-	'95.979,00
10. HRASTNIK	282	2	-	-	-	-	32.602,00
11. IDRIJA	880	2	4	-	1	-	47.075,00
12. IL. BISTKICA	206	-	-	4**	-	-	56.236,00
13. IZOLA	218	-	-	3**	-	-	43.800,00
14. JESENICE	505	6	-	-	2	-	86.749,00
15. KAMNIK	320	6	-	-	-	-	68.024,00
16. KOČEVJE	300	1	3	-	-	-	56.755,00
17. KOPER	1.328	2	1	36**	6	31	145.892,00
18. KRANJ	2.069	4	19	-	-	-	139.755,00
19. KRŠKO	1.053	1	4	-	1	-	103.153,00
20. LAŠKO	300	2	3	-	-	-	32.290,20
21. LENART	215	1	1	7***	-	-	17.555,00
22. LENDAVA	443	12	0	-	-	-	15.811,00
23. LITIJA	250	1	9	-	3	-	46.083,00
24. LJ. BEŽIGRAD	898,29	4	2		-	-	130.721,00
25. LJ. CENTER	2.316	1	10	-	1	-	231.753,00
26. LJ. MC6TE	1.391	3	-	4* * * *	4	-	191.989,00
27. LJ. ŠIŠKA	724	4	-	7****	7	-	231.293,00
28. U. VIČ	1.335,84	6	-		-	-	273.248,00
29. LJUTOMER	343	3	6	-	-	-	51.409,00
30. LOGATEC	550	3	-	-	-	-	34.752,00
31. MARIBCR	2.046	13	34	19	2	12	518.734,00
32. METLIKA	142	-	-	-	-	-	20.447,00
33. MOZIRJE	602	10	-	-	-	1	43.545,00
34. MJRSKA SOBOTA	870	16	30	-	-	-	148.831,00
35. NCVA GORICA	1.442	7	-	56*	5	65	254.430,00
36. NCVO MESTO	1.511,9	-	-	45	-	-	106.948,00
37. ORMOŽ	360	-	6	-	1	-	31.259,00
38. PIRAN	247	-	-	4**	-	-	40.359,00
39. POSTOJNA	798	2	-	55	-	-	91.173,00
40. PTUJ	1.030	-	39	-	-	-	103.925,00
41. RADLJE	199	2	3	-	2	-	28.750,00
42. RADOVLJICA	890	14	-	-	6	-	49.578,00
43. RAVNE	1.435	10	2	-	-	-	74.864,00
44. RIBNICA	289	2	-	-	-	-	70.479,00
45. SEVNICA	144	3	-	-	-	-	6.754JOO
46. SEŽANA	288	3	-	-	-	-	85.110,80
47. SLOV. BISTRICA	958	3	2	6***	3	-	59.890,00
48. SLCV. GRADEC	320	2	-	-	2	-	52.400,00
49. SLCV. KONJICE	245	4	-	-	-	-	34.5o7,00
50. ŠENTJUR	646	4	1	-	3	-	55.157,00
51. ŠKCFJA LOKA	789	6	2	-	3	-	90.912,00
52. ŠMARJE	634	6	3	-	-	-	185.526,00
53. VELENJE	1.108	2	-	-	-	-	55.012,00
54. TOLMIN	1.170	1	-	37*	-	-	41.365,00
55. TRBOVLJE	479	-	-	-	-	-	25.326,00
56. TREBNJE	280	4	-	-	-	-	44.586,00
57. TRŽIČ	259	2	-	11	-	-	42.000,00
58. VTWNIKA	603	1	1	-	1	-	104.000,00
59. ZAGORJE	199	3	-	-	5	-	34.683,00
60. ŽALEC	826,55	g *****	8		5		55.983,00
SKUPAJ :	42.345,62	212	204	339	82	117	5.282.142,00
*	Bibliobus Nova Gorica 56 + 65
** Koper - 31 izpoe. v drugih občinah
*** Maribor 19 + 12
**** Ljubljana 33 v Lj. obč. razen Centra
***** Izposojevališča so le delno priključena SIK
(ta oskrbi vso nabavo ki jo tudi prikazuje v	21
okviru SIK, izposoja se Šteje posebej
Knjige	Časopisje	Roko"	Neknjižno
cbžina	 ,	____________ t , dip.d.	gradivo	SKUPAJ
slov.	drug.jez.	slov.	drug.	jez.	v	nag.d.
1. AJDOVŠČINA	45.800	_	88
2. BREŽICE	38.289	5.023	855
3. CELJE	292.859	41.472	21.554
4. CERKNICA	30.134	396	12
5. ČRNCMELJ	26.655	1.204	61
6. DCMŽALE	68.837	3.890	106
7. DRAVOGRAD	9.148	121	19
8. GCRNJA RADGCNA	20.935	116	31
9. GROSUPLJE	44.273	1.314	496
10. HRASTNIK	27.136	1.503	40
11. IDRIJA	59.588	3.200	955
12. IL. BISTRICA	28.553	1.455	-
13. IZOIA	32.	.790	-
14. JESENICE	64.418	5.463	1.045
15. KAMNIK	-	-	-
16. KOČEVJE	41.019	2.201	492
17. KOPER	147.524	61.975	9.838
18. KRANJ	257.463	29.888	18.229
19. KRŠKO	34.209	4.640	489
20. LAŠKO	29.382	673	225
21. LENART	28.876	342	1.383
22. LENDAVA	41.237	24.075	41
23. LITIJA	39.814	2.249	122
24. U. BEŽIGRAD	81.340	6.532	-
25. LJ. CENTER + BIB1.	- 355,	.534	9.829
26. LJ. MOSTE	88.790	13.278	_
27. LJ. ŠIŠKA	62.190	38.953	101
28. LJ. VIČ	114.496	3.058	239
29. LJUTOMER	33.289	483	_
30. LOGATEC	25.929	775	220
31. MARIBOR	250.184	36.324	1.695
32. METLIKA	13.579	575	36
33. MDZIRJE	31.449	850	34
34. MURSKA SOBOTA	116.345	23.606	1.516
35. NCVA GORICA	167.610	42.206	8.880
36. NCVO MESTO	160.837	46.500	15.106
37. CRMOŽ	25.	.840	67
38. PIRAN	35.623	7.811	-
39. POSTOJNA	58.653	4.434	273
40. PTUJ	112.714	38.156	3.404
41. RADLJE	25.420	231	323
42. RADOVLJICA	82.671	3.000	všteto pri
43. RAVNE	160.885	11.187	11.974
44. RIBNICA	24.420	80	_
45. SEVNICA	15.024	-	13
46. SEŽANA	50.693	1.598	929
47. SLOT. GRADEC	29.960	1.823	559
48. SLOJ. BISTRICA	53.270	2.354	19
49. SLO/. KCNJICE	21.961	446	-
50. ŠENTJUR	25.483	101	290
51. ŠKCFJA LOKA	83.252	2.606	813
52. ŠMARJE	37.540	1.329	513
53.	TOLMIN 54.	IRBCVLJE	44.409	2.661	1.477
55. TREBNJE	29.508	372	501
56. TRŽIČ	35.020	940	670
57. VELENJE	-	-	-
58. VRHNIKA	54.343	2.241	528
59. ZAGORJE	32.473	738	-
60. ŽALEC	32.773	-	48
2	-	-	134	46.022
35	-	-	401	44.612
3.790	728	120	23.970	384.493
2	-	-	456	31.000
3	-	1	238	28.162
41	-	200	2.163	75.237
-	-	-	36	9.324
3	-	-	153	21.288
44	-	-	379	46.506
-	-	-	285	28.964
60	-	-	124	63.927
-	-	-	243	30.251
-	-	-	170	32.960
32	-	-	-	70.958
-	-	-	15	66.077
70	-	-	1.733	45.515
9.148	13	-	9.408	237.906
3.354	-	-	477	307.411
16	-	-	523	39.877
-	-	-	276	30.556
22	-	-	-	30.623
-	1	-	674	66.030
2	-	-	729	42.916
-	-	-	4.503	92.375
	-	-	6.025	371.388
-	-	-	9.919	lil.987
25	-	-	2.497	103.766
9	-	-	761	118.563
-	-	-	133	33.905
23	-	-	118	27.065
381	-	-	3.426	292.010
1	-	-	80	14.271
7	-	-	82	32.422
1.017	35	2	1.838	144.359
1.140	225	5	5.596	225.662
-	-	-	161.830	384.273
	-	-	67	25.974
-	-	-	60	43.494
-	-	-	325	63.685
1.586	25	21	1.511	157.417
13	-	-	209	26.196
knjigah	-	-	-	85.671
1.466	260	151	16.670	202.593
-	-		_	24.500
-	-	-	-	15.037
26	-	-	364	53.610
-	-	-	434	32.776
-	-	2	380	56.020
-	-	-	250	22.657
	6	2	118	26.000
23	-	-	217	86.911
30	-	-	685	40.097
20	1	2	776	49.346 37.152
21	-	-	811	31.213
30	-	-	213	36.660
-	-	-	1.120	74.871
43	-	-	125	57.280
-	-	-	-	33.211
5	-	-	318	33.144
SKUPAJ i	3.568.282	486.448	105.952	22.490	1.294	506	264.048	5.048	176
414.164	10.186
*	Ljubljanski bibliobus ima 49.717 enot knjižnega in 2 2	1.926	enot	neknjižnega gradiva
Ob&ina	K n j i g e	časopisje	Disertacije	Neknjižno
			magist.naloge	gradivo Skupaj
				
	slov. drugi j.	slov. drugi j.	diplom, dela	
1. AJDCVŠČINA	1.732	33	88	2	_	134	1.989
2. BREŽICE	2.542	518	53	-	_	113	3.226
3. CELJE	6.783	1.615	409	222	12	869	9.902
4. CERKNICA	1.335	118	44	2	-	356	1.855
5. ČRNOMELJ	1.609	198	-	-	-	14	1.821
6. DCMŽAUE	5.729	887	106	41	200	1.265	8.228
7. DRAVOGRAD	605	15	19	-		32	671
8. GOR. RADGONA	1.025	42	31	3	_	33	1.134
9. GROSUPLJE	2.548	250	80	2	_	283	3.167
10. HRASTOIK	1.485		40	-	-	105	1.630
11. IDRIJA	1.929	214	99	6	-	120	2.368
12. IL. BisraiCA	1.372	291	-	-	_	61	1.724
13. IZOLA	1.672	248	56	10	_	70	2.056
14. JESENICE	1.315	68	52	3	-		1.438
15. KAMNIK	2.446	131	_		1	_	2.578 2.289
16. KOČEVJE	1.841	59	71	16		302	
17. KOPER	5.852	1.843	407	167	_	346	8.615
18. KRANJ	8.718	1.204	885	115	-	60	10.982
19. KRŠKO	2.590	708	49	5	-	267	3.619
20. LAŠKO	2.238	86	29	1	-	204	2.558
21. I£NAHT	743	25	50	2	_	_	820
22. LENDAVA	1.485	957	-	-	_	56	2.498
23. LITIJA	2.047	218	50	1	_	170	2.485
24. LJ. BEŽIGRAD	6.611	583	_		_	612	7.806
25. LJ. CENTER *	11.148	3.265	216	_	_	521	15.150
26. LJ. MOSTE	5.278	882	309	157	-	1.858	8.484
27. LJ. ŠIŠKA	7.644	1.449	126	20	_	1.254	10.493
28. LJ. VIČ	5.436	241	21	1	_	346	6.059
29. LJUTCMER	2.166	206	32	4	_	70	2.478
30. LOGATEC	1.851	191	43	3	_	28	2.116
31. MARIBOR	18.393	3.233	602	94	_	658	22.980
32. METLIKA	617	17	36	1	-	36	707
33. MOZIRJE	1.740	47	41	-	.	16	1.844
34. MURSKA SOBOTA	6.340	1.344	154	59	_	50	7.947
35. NCVA GORICA	10.979		362	105	-	658	12.104
36. NOVO MESTO	6.386	1.847	486	69	_	70	8.858
37. ORMOŽ	1.805	615	49	18	1	53	2.540
38. PIRAN	1.663	200	-	_	-	17	1.880
39. POSTOJNA	2.689	300	35	-	_	167	3.191
40. FTOJ	6.472	1.089	15	-	1	111	7.687
41. RADLJE	1.489	64	57	2	-	106	1.718
42. RADOVLJICA	2.967	309	-	-	-	-	3.276
43. RAVNE	4.616	765	507	93	10	1.312	7.303
44. RIBNICA	1.265	8	-				1.273
45. SEVNICA	446	-	13	_	_	_	459
4G. SEŽANA	3.031	108	64	8	_	25	3.236
47. SLOV. GRADEC	1.804	113	202	-	-	60	2.179
48. SLOV: BISTRICA	3.603	214	-	-	-	105	3.708
49. SLOV. KCKJICE	1.683	31	29	1	-		1.744
50. ŠENTJUR	1.446	79	48	49	4	30	1.656
51. ŠKOFJA LOKA	4.112	480	6	-	_	217	4.815
52. ŠMARJE	3.302	104	35	5	_	335	3.781
53. TMMIN	2.249	101	72	-	1		2.423
54. TRBCVLJE	996	189	33	2		_	1.220
55. TREBNJE	1.280	54	41	3	_	36	1.414
56. TRŽIČ	1.511	391	59	2	.	62	2.025
57. VEU5NJE	-	-			_	1.207	6.890
58. VRHNIKA	2.569	115	10	i	_	70	2.765
59. ZAGORJE	1.303	71	-	-	_		1.374
60. ŽALEC	3.175	187	69	6	“	145	3.582
SKUPAJ :	187.242	12.464	8.620	6.390	1.301	230	15.095	256.818
*	prištet je tudi ljubljanski bibliobus (2.936 enot knjižnega + 326 neknjižnega gradiva)
LETNI PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA PO NAČINU NABAVE (večinoma samo knjižno gradivo)
Od tega:	0bve2ni
Občina	Nakup	0DRUp	KS£.	izvo<J	Zamena	Dar	SKUPAJ
1. AJDOVŠČINA	1.838	-	_	5	12	1.855
2. BREŽICE	2.615	-	-	1	497	3.113
3. CELJE	5.517	3.400	2.934	24	566	9.041
4. CERKNICA	1.499	295	-	-	_	1.499
5. ČRNCMEU	1.696	-	-	2	109	1.807
6. DCMŽALE	5.564	3.758	-	-	1.399	6.963
7. DRAVOGRAD	621	-	-	2	16	639
8. GOR. RADGONA	1.101	1.101	-	_	_	1.101
9. GRC6UPLJE	2.830	1.135	-	7	47	2.884
10. HRASTNIK	1.465	593	-	19	41	1.525
11. IDRUA	2.148	-	-	-	100	2.248
12. IL. BISTRICA	1.632	-	-	-	31	1.663
13. IZOLA	1.926	-	-	5	55	1.986
14. JESENICE	1.438	-	-	-	-	1.438
15. KAMNIK	2.450	812	-	-	128	2.578
16. KOČEVJE	1.980	-	-	4	7	1.987
17. KOPER	5.294	-	2.401	32	542	8.269
18. KRANJ	7.581	5.688	3.041	69	231	10.922
19. KRŠKO	3.147	1.235	-	15	190	3.352
20. IAŠKO	2.327	-	-	-	27	2.354
21. LENART	811	759	-	9	-	820
22. LEJCAVA	2.161	-	-	-	281	2.442
23. LITIJA	2.309	-	-	-	6	2.315
24. LJ. BEŽIGRAD	5.123	-	-	13	2.058	7.194
25. U. CENTER *	13.481	-	-	359	789	14.629
26. U. M3STE	6.376	2.820	-	-	250	6.626
27. U. ŠIŠKA	8. 965	-	-	24	250	9.239
28. U. VIČ	5.692	-	-	3	18	5.713
29. LJOTCMER	2.228	1.030	-	7	173	2.408
30. LOGATEC	2.046	-	-	7	35	2.088
31. MARIBOR	21.926	7.646	-	-	396	22.322
32. MEOTJKA	668	307	-	-	3	671
33. MOZIRJE	1.777	-	-	-	51	1.828
34. MURSKA SOBOTA	5.793	1.545	2.008	70	26	7.897
35. NCVA GORICA	7.078	-	2.700	46	1.622	11.446
36. NCVO MESTO	3.876	-	4.419	34	459	8.788
37. CRMOŽ	2.384	1	-	-	120	2.487
38. PIRAN	1.863	-	-	-	-	1.863
39. POSTOJNA	3.002	-	-	11	11	3.024
40. PTUJ	5.031	2.032	2.020	43	482	7.576
41. RADLJE	1.275	476	-	1	336	1.612
42. RADOVLJICA	3.132	-	-	-	144	3.276
43. RAVNE	2.741	1.318	2.941	4	305	5.991
44. RIBNICA	1.273	-	-	-	-	1.273
45. SEVNICA	459	-	-	-	-	459
46. SEŽANA	3.184	-	-	-	27	3.211
47. SLCV. GRADEC	2.109	-	-	-	10	2.119
48. SLOV. BISTRICA	3.447	-	-	-	156	3.603
49. SLCV. KONJICE	1.732	-	-	-	12	1.744
50. ŠENTJUR	1.608	-	-	-	16	1.626
51. ŠKOFJA LOKA	4.392	2.179	-	-	206	4.598
52. ŠMARJE	3.400	-	-	-	46	3.446
53. TOLMIN	2.375	-	-	10	38	2.423
54. TKBCVUE	1.175	-	-	-	45	1.220
55. TREBNJE	1.370	-	-	-	8	1.378
56. TRŽIČ	1.681	760	-	9	273	1.963
57. VELENJE	-	-	-	-	-	j. 683
58. VRHNIKA	2.684	-	-	-	11	2.695
59. ZAQORJE	1.374	672	-	10	27	1.374
bO. ŽALEC	2.894	21		3	522	3.437
SKUPAJ:	199.564	39.583	22.464	848	13.210	241.731
*	Skupaj z ljubljanskim bibliobuscm (nakup 2.864, zamena 6 in dar 66)
Občina	0	1	2	3	5	6	7	80	82 01/09	82 L	82 CFM	9	SKUPAJ enot naslovov	
1. AJDOTŠ&NA	18	93	22	96	20	71	31	36		221	824	66	1.174	
2. BREŽICE	65	89	21	198	145	267	124	46	40	699	1.301	231	3.226	1.738
3. CELJE	577	267	151	1.374	533	1.210	456	141	97	987	2.575	652	9.029	4.887
4. CERKNICA	22	29	22	82	68	91	71	19	29	386	565	62	1.453	846
5. ČRNCMELJ	67	25	26	137	62	259	72	35	9	402	579	134	1.807	977
6. DOMŽALE	'95	215	66	465	216	552	282	123	141	1.440	2.132	410	6.137	4.269
7. DRAVOGRAD	36	15	4	36	18	55	27	17	5	145	241	40	639	540
8. GOR. RADGONA	26	24	13	99	25	111	67	9	3	195	511	84	1.067	745
9. GROSUPLJE	49	52	22	211	110	254	95	29	25	811	1.355	154	3.167	1.412
10. HRASTNIK	81	46	13	85	48	144	67	20	18	345	507	111	1.485	
11. IDRIJA	82	78	20	105	88	172	76	31	23	479	831	158	2.143	977
12. IL. BISTRICA	31	41	22	100	57	153	79	63	17	487	522	91	1.663	1.048
13. IZOLA	43	57	5	119	157	145	92	20	31	494	638	119	1.920	1.435
14. JESENICE	26	26	12	50	20	61	16	10	6	318	771	67	1.383	595
15. KAMNIK	50	81	22	283	60	236	97	54	4	256	1.139	164	2.446	956
16. KOČEVJE	53	71	7	152	73	194	64	31	10	393	743	109	1.900	893
17. KOPER *	164	190	55	685	314	861	479	184	37	1.109	1.954	406	6.735	3 .294
18. KRANJ	225	240	97	651	654	1.399	666	214	114	1.163	3.653	846	9.922	2.873
19. KRŠKO	174	92	28	309	147	410	219	50	70	471	1.425	278	3.619	2.110
20. LAŠKO	58	83	31	135	75	208	103	39	21	496	975	130	2.354	1.110
21. LENART	51	29	5	85	37	128	33	25	38	167	193	29	820	553
22. LENDAVA	47	9	5	112	56	301	19	13	35	705	1.067	73	2.442	884
23. LITIJA	74	39	21	70	65	157	72	56	20	778	720	188	2.259	873
24. LJ. BEŽIGRAD	331	268	86	489	252	629	452	104	353	890	2.456	884	7.194	5.265
25. U. CEMTER **	284	684	284	1.267	583	1.615	357	274	204	1.808	4.755	1.502	14.413	1.084
26. LJ. MOS1E	251	283	132	665	327	770	2.317	159	202	890	1.998	490	8.484	2.919
27. U. ŠIŠKA	190	221	186	605	513	1.090	447	141	123	2.984	1.529	936	8.965	4.987
28. LJ. VIČ	103	162	41	255	207	459	155	77	195	1.060	2.598	401	5.713	1.013
29. LJUTOMER	61	36	30	137	116	150	175	131	49	576	712	144	2.408	1.320
30. LOGATEC	102	74	65	186	56	179	148	31	28	313	699	235	2.116	1.427
31. MARIBOR***	673	551	220	1.393	1.268	2.262	1.213	478**	*	4.868	6.920	1.780	21.626	2.919
32. METLIKA	8	11	5	35	20	48	32	9	11	154	230	71	634	546
33. MOZIRJE	49	19	22	105	57	129	71	8	17	353	867	131	1.828	859
34. M. SOBOTA	101	173	33	501	579	866	229	97	381	2.336	2.338	313	7.947	2.641
35. NOTA GORICA	264	581	333	905	236	1.236	498	136	170	1.805	3.695	1.120	10.979	6.029
36. NOTO MESTO	976	168	112	1.032	351	996	703	88	175	1.054	2.636	527	8.788	4.538
37. ORMOŽ	70	102	34	219	89	292	156	43	45	475	808	140	2.473	2.073
38. PIRAN	-	-	-	-	-	-	_	_	_	_	-	_	1.863	1.433
39. POSTOJNA	39	56	18	189	115	219	61	38	24	601	1.551	113	3.024	1.406
40. PTUJ ****	314	161	130	621	535	907	332	227			3.822**** 527		7.576	3.983
41. RADLJE	87	39	16	197	74	121	108	56	56	296	570	96	1.718	
42. RADOTLJICA	26	116	14	180	146	330	71	16	34	553	1.620	170	3.276	1.544
43. RAVNE	1.058	115	101	554	229	574	345	102	49	790	1.686	388	5.991	3.425
44. RIBNICA														
45. SEVNICA	ni podatkov													
46. SEŽANA	152	41	13	245	186	396	63	11	9	1.372	448	75	3.211	1.141
47. SL. GRADEC	135	32	16	92	127	115	92	21	12	624	761	92	2.119	840
48. SL. BISTRICA	75	49	30	135	96	290	191	39	52	277	2.216	153	3.603	1.561
49. SLOT. KONJICE	44	14	3	57	41	64	28	_	6	464	912	81	1.714	728
50. ŠENTJUR	37	31	10	91	70	147	65	17	5	316	603	133	1.525	869
51. ŠKOFJA LCKA	134	113	68	277	241	350	261	39	67	979	1.917	369	4.815	1.955
52. ŠMARJE	107	49	7	108	57	213 .	121	36	33	919	1.675	12 L	3.446	797
53. TOLMIN	102	73	41	171	76	236	109	36	23	358	1.202	17 o	2.423	1.055
54. TRBOTLJE *****	51	33	7	90	45	81	51	12	12	'	v	6931.			1.140	853
55. TREBNJE	6	18	9	27	11	86	32	21	32	620	405	67	1.334	795
56. TRŽIČ	60	52	24	136	45	142	95	35	38	385	851	100	1.963	1.351
57. VELENJE	97	76	25	127	265	420	456	271	736	339	981	204	3.997	591
58. VRHNIKA	86	56	35	170	115	282	101	40	36	606	1.045	123	2.695	942
59. ZAGORJE	16	23	5	69	35	87	28	31	-	397	527	85	1.374	
60. ŽALEC	59	86	21	195	80	208	111	52	26	420	1.118	244	2.620	—
SKUPAJ:	8.262	6.457	2.866	17.164	10.291	23.428	12.981	4.141	3.996	42.829	82.065	16.660	233.785	95.904
*	+ 297 enot brez UDK
**	KOŽ + bibliobus
***	80+82 01/09
**** vsa 82
***«* leposlovje za mlad.+odrasle
V	SIXVENŠČINI	V	DRUGIH	JUG.	V	TUJIH	SKUPAJ
CbCina	odr.	mladina skupaj ^	_	J®™	_	.	^
_______________________________________________________odr. mladina skupaj odr. mladina skupaj odr. mladina _______________________________
1. AJDOVŠČINA	88	11	99	1	_	1	1	_	1	90	11	101
2. BREŽICE	59	8	67	2	-	2		_		61	8	69
3. CELJE	356	7	363	142	1	143	47	-	47	545	8	553
4. CERKNICA	36	8	44	2	_	2	_	_	_	38	8	46
5. ČRNCMEU	28	1	29	3	-	3	1	_	1	32	1	33
6. DCMŽAI£	99	7	106	15	1	16	25	_	25	139	8	147
7. DRAVOGRAD	16	3	19	-	_	-	„	_	_	16	3	19
8. GOR. RADGONA	31	-	31	-	-	_	3	-	3	34		34
9. GRQGUPI.JE	63	17	80	2	-	2		.		65	17	82
10. HRASTNIK	26	14	40	-	-	_	_	_	_	26	14	40
11. IDRIJA	52	17	69	5	-	5	2	-	2	59	17	76
12. IL. BISTRICA	32	-	32	1	-	1	1	_	1	34		34
13. IZOLA	48	8	56	4	-	4	4	2	6	56	10	66
14. JESENICE	50	2	52	1	-	1	2		2	53	2	55
15. KAMNIK	61	2	63	1	_	1	2	_	2	64	2	66
16. KOČEVJE	65	11	76	10	1	11	7	-	7	82	11	93
17. KCPER	392	15	407	100	2	102	63	2	65	555	19	574
118. KRANJ	633	26	659	84	1	85	65	4	69	782	31	813
19. KRŠKO	94	8	102	4	-	4	6	1	7	104	9	113
20. IAŠKO	41	6	47	3	-	3	2		2	46	6	52
21. LENART	40	10	50	2	-	2	_	-	_	42	10	52
22. I^NDAVA	35	7	42	3	-	3	20	5	25	58	12	70
23. LITIJA	60	5	65	4	1	5	5	_	5	69	6	75
24. LJ. BEŽIGRAD	89	12	101	5	-	5	9	-	9	103	12	115
25. LJ. CENTER	136	13	149	42	-	42	62	.	62	240	13	253
26. LJ. MOSTE	133	8	141	46	1	47	42	_	42	221	9	230
27. U. ŠIŠKA	106	20	126	14	-	14	20	_	20	140	20	160
28. LJ. VIČ	120	6	126	15	1	16	1	2	3	136	9	145
29. LJUTCMER	29	4	33	6	-	6	-	_		35	4	39
30. LOGATEC	45*	6	51	1	-	1	3	_	3	49	6	55
31. MARIBOR	113	34	147	37	4	41	25	2	27	175	40	215
32. METLIKA	24	12	36	-	1	1	-	-		24	13	37
33. MOZIRJE	28	6	34	-	-	-	7	_	7	35	6	41
34. MJRSKA SCBOTA	171	77	248	16	2	18	31	16	47	218	95	313
35. NCVA GORICA	351	14	365	54	2	56	48	2	50	453	14	467
36. NOVO MESTO	348	65	413	49	1	50	28	1	29	406	67	473
37. ORMDŽ	43	6	49	17	1	18	-	_	_	60	7	67
38. PIRAN	25	10	35	12	1	13	10	-	10	47	21	68
39. PC6TOJNA	89	5	94	34	-	34	2	_	2	125	5	130
40. PTUJ	68	12	80	33	-	33	5	_	5	106	12	118
41. RADLJE	47	9	56	2	-	2	-	_	-	49	9	58
42. RADOVLJICA	62	5	67	3	-	3	3	-	3	68	5	73
43.	RAVNE 44.	RIBNICA	451	26	477	61	2	63	32	-	32	544	28	572
45. SEVNICA	8	5	13	-	-	_	_		_	8	5	13
46. SEŽANA	55	7	62	4	1	5	5	--	5	64	8	72
47. SUN: GRADEC	72	8	80	7	-	7	2	-	2	81	8	89
48. SLCV. BISTRICA	51	7	58	1	-	1	2	-	2	54	7	61
49. SLCV. KONJICE	29	-	29	-	-	_	1	-	1	30		30
50. ŠENTJUR	34	6	40	5	-	5	3	_	3	42	6	48
51. ŠKCFJA LOKA	113	7	120	5	_	5	_	-		118		125
52. ŠMARJE	60	6	66	5	_	5	3	-	3	68	6	74
53. TOIMIN	68	6	74	3	-	3	2	-	2	73	6	79
54. TRBOTUE	33	-	33	2	_	2	-	_		35		35
55. TREBNJE	35	5	40	1	1	2	_	_	_	36	6	42
56.	TRŽIČ 57.	VEUNJE	51	8	59	1	-	1	1	-	1	53	e	61 64
58. VRHNIKA	91	10	101	8	-	8	5	_	5	104	10	114
59. ZAGORJE	22	-	22	-	-	_	_			22		22
60. ŽAUE	26	8	34	3	*	3	3	“	3	32	8	40
SKUPAJ	5.631	626	6.257	881	25	906	611	37	648	104	693	7.861
*	brez obveznega primerka 26
Občina	članov	Obisk	Izposoja	Medbj-bliotečna
 ________________________________________________________________________________________________________________________  izposoja
1. AJDOVŠČINA	2.194	31.455	77.401	175
2. BREŽICE	2.986	32.460	93.235	118
3. CELJE	8.228	170.345	486.621	341
4. CERKNICA	2.321	18.149	44.795	73
5. ČRNCMELJ	1.020	9.913	29.571	2
6. DCMŽAIE	12.604	63.000	137.644	-
7. DRAVOGRAD	684	6.923	12.053	21
8. GOR. RADGONA	2.068	9.500	22.830	-
9. GROSUPLJE	7.973	54.486	124.697	640
10. HRASTNIK	1.086	17.203	43.883	46
11. IDRIJA	3.028	40.842	86.200	54
12. IL. BISTRICA	2.635	35.260	94.822	64
13. IZOLA	1.979	26.405	46.623	-
14. JESENICE	6.613	26.726	73.620	-
15. KAMNIK	10.715	27.497	60.844	-
16. KOČEVJE	3.130	54.625	160.280	75
17. KCPER	8.533	97.297	210.392	493
18. KRANJ	13.236	157.873	428.940	71
19. KRŠKO	3.128	31.916	79.722	64
20. IAŠKO	1.937	20.683	50.042	58
21. I£NART	4.607	17.033	45.156	84
22. LENDAVA	3.508	26.063	47.419	57
23. LITUA	2.900	30.833	71.934	720
24. U. BEŽIGRAD	10.973	98.718	264.600	190
25. U. CENTER »*	22.486	297.433	852.490	145
26. U. MOSTE	14.130	162.404	418.964	1.143
27. U. ŠIŠKA	12.549	123.021	387,210	-
28. U. VIČ	‘ 9.842	140.165	364.176	-
29. UUTCMER	3.290	21.371	41.318	759
30. LOGATEC	1.743	23.724	56.436	58
31. MARIBOR	22.192	256.796	597.149	187
32. METLIKA	764	5.487	13.167	3
33. MOZIRJE	3.795	16.419	38.495	30
34. MURSKA SOBOTA	5.121	61.140	108.311	96
35. NCVA GORICA	9.698	117.432	335.556	136
36. NCWO MESTO	6.048	91.838	279.544	43
37. ORMOŽ	1.000	9.075	19.941	-
38. PIRAN	2.226	40.528	88.879	-
39. POSTOMA	4.009	56.405	170.515	7
40. PTOJ	5.552	60.145	141.890	9
41. RADIJE	2.380	12.522	25.565	76
42. RADOVLJICA	3.920	49.130	133.549	66
43. RAVNE	4.177	-	163.933	15
44. RIBNICA	2.154	4.306	13.817	~
45. SEVNICA	755	13.525	16.651	-
46. SEŽANA	3.786	44.594	80.461	53
47. SLO/. GRADEC	1.953	21.456	50.659	22
48. SLCV. BISTRICA	7.075	31.814	36.028	-
49. SLCV. KONJICE	2.884	12.709	32.171	-
50. ŠENTJUR	1.364	15.892	32.579	3
51. ŠKOFJA LOKA	10.052	69.219	179.464	11
52. ŠMARJE	3.318	24.401	64.701	26
53. TOLMIN	3.058	22.882	73.039	84
54. TRBCVUE	2.701	34.778	76.053	-
55. TOESftJE	1.803	16.991	30.637	141
56. TRŽIČ	1.989***	26.912	74.276	48
57. VELENJE	7.119	67.272	143.510	24
58. VRHNIKA	6.972	67.267	162.304	42
59. ZAGORJE	1.911	16.597	49.891	-
60. ŽALEC	2.027	19.592	52.345	29
SKUPAJ :	313.929	3.160.447	8.198.998	6.602
** skupno z ljubljanskim bibliobusom
*** od oktobra 1989
		Znan. del.	Speci-	BIBLIOTEKAR	VIŠJI KNJIŽNIČAR		KNJIŽNIČAR	KNJIŽ.MANIP.	
Občina	Dokum.		aliza- cija	•t brez	z	brez	z brez	z	brez S™
				izp. izp.	izp.	izp.	izp. izp.	izp.	izp.
l. ajdcvščina	-		_		_	_	1	_	3		_	_	4
2. BREŽICE	-		-	-	_	_	1	_	1	3	_	_	4
3. CELJE	-		-	1	2	3	4	4	5	7	6	2	34
4. CERKNICA	-		-	-	_	_	2		1	_	_		3
5. ČRNOMELJ	-		-	_	-	_		1		1	_	_	2
6. DOMŽALE	-		-	-	3	-	1	1	_	5	_		10
7. DRAVOGRAD	-		-	-	-	-	-	_	_	1	-		1
8. QORTUA RADGONA	-		-	-	-	-		1	_	1	_	_	2
9. GROSUPLJE	-		-	-	-	1	1	1	1	1	_	1	6
10. HRASTNIK	-		-	-	.	_	1	1	_	_ •		1	3
11. IDRUA	-		-	-	-	-	2	3	1	.	_		6
12. ILIRSKA BISTRICA	-		-	-	_		_	3	_	_	_	_	3
13. IZOLA	-		-	-	-	-	2	_	_	_	2	_	4
14. JESENICE	-		-	-	-	-	1	1	1	_		_	3
15. KAMNIK	-		-	-	1	_	3	_	1	_	1	_	6
16. KOČEVJE	-		-	-	-	-	1	2	1	_		1	5
17. KOPER	1		-	-	5	-	6	-	6	-	3		21
18. KRANJ	-		-	-	2	1	8	5	7	_	1	2	26
19. KRŠKO	-		-	-	-	-	2,5	1	-	_		1,5	5
20. IAŠKO	-		-	-	1	-	1	-	1	_	_		3
21. LENART	-		-	-	-	-	-	_	_	1	-	1	2
22. LENDAVA	-		-	-	-	-	-	4,5	_				4,5
23. LITUA	-		-	-	_	-	1	1	_	1	_	1	4
24. U. BEŽIGRAD	-		-	-	4	1	6	2	4	1	_		18
25. LJ. CENTER *			-	2	22	-	15	-	9	-	6	1	52
26. LJ. MOSTE	-		-	1	7,5	1	7	1	4	2	_	-	23,5
27. LJ. ŠIŠKA	-		-	-	5	_	8	1	4	1	-	-	19
28. LJ. VIČ	-		-	-	1	3	7	2	2	1	-	_	16
29. UUTCMEB	-		-	-	-	-	3	-	-	.	-	_	3
30. LOGATEC	-		-	-	-	.	1	1	-	0,5	-	_	2,5
31. MARIBOR	-		-	-	5	1	23	-	10	-	3,5	1	45,5
32. METTLIKA			-	-	-	-	-	1	-	-	-	-	1
33. MOZIRJE			-	-	-	-	-	-	2	0,5	-	-	2,5
34. MURSKA SOBOTA	-		-	-	1	-	8	1	2		-	_	12
35. NOVA GORICA	1		-	-	5	-	8	-	4	-	2	-	20
36. NCVO MESTO	-		-	-	6	-	8	1	3	-	2	_	20
37. ORMOŽ	-		-	-	-	-	2	-	-	-	-	-	2
38. PIRAN	-		-	-	1	-	2	-	2	-	-	_	5
39. POSTOJNA	-		-	-	1	-	2	-	5	-	-	1	9
40. PTUJ	-		-	-	1	-	7	-	1	-	1	2	12
41. RADLJE OB DRAVI	-		-	-	-	-	-	-	1	_	-	_	1
42. RADOVLJICA	-		-	-	-	-	3	-	4	_	_	-	7
43. RAVNE	-		-	-	-	-	4	-	2	-	1	1	8
44. RIBNICA	-		-	-	-	-	-	1	-	_	_	_	_
45. SEVNICA	-		-	-	-	.	-		-	_	1	_	1
46. SEŽANA	-		-	-	-	.	3	-	2	-		_	r
47. SLOVENJ GRADEC	-		-	-	-	-	2	_	1	_	-	1	4
48. SDCV. BISTRICA	-		-	-	-	-	2	-	2	_	1		5
49. SLOV. KONJICE	-		-	-	_	-	1	_	1	_	-	-	2
50. ŠENTJUR	-		-	-	.	_	-	_	2	1	_	_	3
51. ŠKOFJA LOKA	-		-	-	_	1	6	1		1	_	_	9
52. ŠMARJE PRI JELŠAH	-		-	-	-		2	1	_	1	-	-	4
53. TITOVO VELENJE	-		-	-	1	_	5	2	_	_	_	_	8
54. TOIMIN	-		-	-	-	-	1	3	_	_	•		4
55. TRBOVLJE	-		-	-	-	-	2	.	2	_	_	1	5
56. TREBNJE	-		-	-	-	-	1/2	2	-	_	-		2,5
57. TRŽIČ	-		. -	-	-	1/3		-	3	-	1	_	4,3
58. VRHNIKA	-		-	-	-		3	-	1	1	1	_	6
59. ZAGORJE OB SAVI	-		-	-		_	1	_	_	1		_	2
60. ŽALEC			“	•	—	”	2	1	~		1	-	4
SKUPAJ :	2		-	4	74,5	12,3	183	50,5	102	32	33,5	185	509,3
*	skupaj z lj. biblidbuscri
1'. AJDCVŠČINA
2. BREŽICE
3. CELJE
4. CERKNICA
5. ČRNCMELJ
6. DCMŽALE
7. DRAVOGRAD
8. GOR. RADGONA
9. GROSUPLJE 10. HRASTNIK U. IDRIJA
12. IL. BISTRICA
13. IZOIA
14. JESENICE
15. KAMNIK
16. KOČEVJE
17. KOPER
18. KRANJ
19. KRŠKO
20. IAŠKO
21. LfNART
22. LENDAVA
23. LITIJA
24. U. BEŽIGRAD
25. U. CENTER
26. LJ. MOSTE
27. U. ŠIŠKA
28. LJ. VIČ
29. LJUTCMER
30. LOGATEC
31. MARIBOR
32. METLIKA
33. MOZIRJE
34. MURSKA SOBOTA
35. NOTA GORICA
36. NCVO MESTO
37. ORMOŽ
38. PIRAN
39. POSTOJNA
40. PTUJ
41. RADLJE
42. RADOVLJICA
43. RAVNE
44. RIBNICA
45. SEVNICA
46. SEŽANA
47. SLOV. GRADEC
48. SLCV. BISTRICA
49. SLOV. KCNJICE
50. ŠENTJUR
51. ŠKCFJA LOKA
52. ŠMARJE
53. TOLMIN
54. TRBOVLJE
55. TREBNJE
56. TRŽIČ
57. VELENJE
58. VRHNIKA
59. ZAGORJE
60. ŽALEC
Za bralce skušajo dobiti vse informacije na vse možne načine
Informacije o knjigah, pomoč pri iskanju literature in podatkov za sem. naloge, informacije o knjižnici v lokalnem tisku, razstave ncvitet
Informacije ob izposoji (iz domačega in tujih knjižnih fondo/, tematski izpiti), popularizacija knjiž. gradiva (razstave, vodstva, učne ure)
Informacije o knjižničnem gradivu, izbor gradiva za semin. naloge, obvestila o novostih, o gradivu v drugih knjižnicah
Informacije o knjižnem fondu in iz priročne knjižnice, gradivo za seminarske naloge, o knjigah na tržišču, krajevne in turistične informacije, informacije o občini, referalne informacije
Gradivo za seminarske naloge, informacije o gradivu v knjižnici in v regiji, informacije ob izposoji Pismena obvestila, plakati, obvestila v tovarniških glasilih
Informacije o ncvostih, gradivu in dogajanju v knjižnici; informacije za referate in diplcm.naloge (preko 100 Ustne in telefonske, v lokalnem časopisju in radiu, o novitetah v IX), podatki za sem.naloge, referate i.dr. Obvestila o novitetah preko radia, gradivo za diplom, in semin. naloge, posredovanje gradiva iz drugih knjižnic, predavanja o knjigi za starše
Posredujejo pisno, ustno in telefonsko, v občini in izven nje. Strokovna literatura za diplanske in
seminarske naloge, posreduje tudi časopisne članke in zbirajo gradivo za referate
Ustne
Pomoč pri reševanju križank do diplanskih nalog in literarnih večerov
Bilten novitet; informacije ob izposoji in po telefonu; informacije za skupine; pomoč pri diplomskih in seminarskih nalogah, priložnostne razstave
O knjigah, avtorjih, ilustratorjih, izdajah; literatura za seminarske naloge; pcmoč pri iskanju podatkov v leksikonih, slovarjih in katalogih Pisne in ustne
Tekoče informacije, informacije v dcviru knjižnične in knjižne vzgoje, razstave ncvitet; glasila O gradivu in iz gradiva, tudi o gradivih drugih knjižnic v sistema
Podatki za referate, seninarje in diplanske naloge; informacije o gradivu; prireditve, razstava novitet; novosti na knjižnem trgu
O knjižnem gradivu; informacije iz priročnikov, informacije iz dnevnega tiska Ustne, telefonske, pisne Informacije za seminarske naloge
Informacije o knjižničnem gradivu; seznam za bralno značko; navodila za bralce; predavanja Informacije iz gradiva; področje mladinske književnosti in knjižničarstva; strokovne knjižnič.informacije 4053 faktografskih in bibliografskih informacij (SDI), 31 raznih bibliografij, vodičev, razstavnih katalogov, seznamov novitet (236 izvodov)
Posredovanje (ustno in pisno) o knjiž.fondu in o gradivu v sistemu. Zbiranje informacij na dol.teme (gesla). Telefonske, ustne in pisne; za seminarje, referate, prevajanje, o ilustratorjih, turistične informacije, o delu knjižnice, predstavitev posameznih ustvarjalcev
0 gradivu, za seminarske naloge, o krajevnih kulturnih prireditvah; za posameznike in ustanove O gradivu, o kulturnih prireditvah, seznam novosti; na RTV, v tisku, v lokalnem tisku Organizirana informacijska služba v čitalnici, geselski katalog, ON-line povezava z vzajemnim katalogcm in nanj priključenimi bazami; vse enote so z informacijskim središčem telefonsko pcvezane Informacije o gradivu, za referate, seminarske naloge idr.
Ustne in pisne
Pcroi pri diplomskih in saninarskih nalogah in za znanstveno raziskovalno delo, donoznanske infomacije /
Lastne baze podatkov: katalogi in kartoteke, tekoča bibliografija člankov o Dolenjski, bibliografija aktualnih člankov, register javnih delavcev Dolenjske, Imenik dolenjskih krajev; priprava osebnih in tematskih bibliografij, seznamov; informacije iz priročne knjižnice Plakati, informacijski listki, objave po lokalnem radiu /
Informacije o gradivu, pcmoč pri seminarskih nalogah; dokumentiranje časopisja
Informacije ob izposoji, pedagoške ure za skupine; medbibliotečna izposoja (9), razstave, idr. obveščanje v lokalnem tisku
Informacije o gradivu v knjižnici in v KIS; informacije o dogajanju v občni, o novitetah Informacije o gradivu, tematske informacije, navajanje uporabnikov na rabo priročnikov Razstava novitet; priložnostne razstave; objave v lokalnem tisku, lastna lokalna bibliografija (stalna uporaba), sodelovanje s podatki pri publikaciji "Mežiška dolina v sredstvih javnega obveščanja".
Pcmoč pri seminarskih nalogah in referatih. Zbiranje gradiva o občini in na aktualne teme.
Informacije cb izposoji, o novostih po lokalnem radiu
Bilten novosti, domoznanska zbirka, zbiranje člankov; pomoč pri nalogah, obveščanje preko radia, IV in pisno Pcmoč pri seminarskih nalogah in referatih Informacije o gradivu
Informacije o gradivu; mesečni izpis knjižnih novosti (računalnik), mesečne radijske oddaje o novostih; ciklostirane objave (mesečne) o prireditvah; napovedi kulturnih dogodkov v knjiž., katalogi razstav;
Knjižne novosti (razstava), informacije iz bibliografij, o gradivu
Informacije o prireditvah, gradivo za referate, seminarje, diplanske naloge in proslave Informacije o gradivu, knjižne novosti (DO)
0 gradivu v knjižnici in v KIS
O dejavnosti v knjižnici in novitetah: lokalni radio in tisk, plakatiranje, informacije o gradivu 0 gradivu, ON-line pcvezava v KIS
O novitetah v lokalnem tisku. Informacije o gradivu. Informacije za seminarske in diplanske naloge Informacije o gradivu, o novitetah v lokalnem tisku
V	lokalnem in širšem tisku, na radiu in RTV, in cb neposrednem tisku
IZVAJANJE MATIČNE SLUŽBE
1. ATOCVŠČm
2. BREŽICE
3. CELJE
4. CERKNICA
5. ČRNCMELJ
6. DCMŽAI£
7. DRAVOGRAD
8. GORNJA RADGONA
9. GROSUPLJE
10. HRASTNIK
11. IDRUA
12. IL. BISTRICA
13. IZOLA
14. JESENICE
15. KAMNIK
16. KOČEVJE
17. KCPER
18. KRANJ
19. KRŠKO
20. LAŠKO
21. LENART
22. I£NDAVA
23. LITIJA
24. U. BEŽIGRAD
25. LJ. CEUTER
26. LJ. MOSTE
27. LJ. ŠIŠKA
28. LJ. VIČ
29. LJUTOMER
30. LOGATEC
Sodeluje s Šolskimi in specialnimi knjižnicami - paroč pri strokovnem urejanju gradiva, svetovanje Svetovanje 1 specialni ln 2 Šolskima knjižnicama z obiskana
V	letu 1989 so izvajali dejavnost vsi oddelki, v decanbru se je zaposlila posebna delavka za to dejav.
Sodelovanje s šolami, panoč pri ureditvi knjižnic, obveščanje o dogajanjih v stroki
Posredovanje obvestil republiške matične knjižnice knjižnicam v občini, usklajevanje nabavne politike, svetovanje pri urejanju knjižnic
Razvid knjižnic, usklajevanje s šolskimi knjižnicami, panoč pri strokovnih izpitih, saninar za volonterje
/ ni mtična
Šolske knjižnice: knjižni programi, nabavna politika, obveSčanje o seminarjih in izpitih, sodelovanje z aktivom šolskih knjižničarjev
Sodelovanje s šolskimi knjižnicami in z aktivom šolskih knjižničarjev, obveščanje knjižnic o dogajanju v stroki
Usklajevanje nabave z šolskimi knjižnicami, sodelovanje pri aktivu šolskih knjižničarjev, obveščanje
o	dogajanju v stroki
Vodenje razvida knjižnic v občini, sodelovanje na aktivih šolskih knjižnic, svetovanje 2 specialnima knjlž., akcija za vsklajevanje nakupa tuje literature (začetek)
Nimajo delavca (kljub obljubam) - še ne izvajajo
Ni izvajala
/
Sodelovanje pri aktivu šolskih knjižničarjev, panoč pri pripravah na strokovne izpite, razvid knjižnic, obiski v knjižnicah, prevzem odvečnega knjižničnega gradiva
Obveščanje o tečajih in izpitih, sodelovanje s šolskimi knjižnicami, sodelovanje s sindikati v 28 kolektivih
Izvaja matično službo v občini in na obali. Sodelovanje z aktivom šolskih knjižničarjev, obisk vseh osnovnih in srednjih Sol, poročilo, svetovanje pri računalniškem programu za šole, sodelovanje z 2 specialnima knjižnicama, koncept računalniške povezave knjižnic in obalnega KIS (uvajanje avtomatizacije), urejena zbirka strokovne bib. literature, ki služi tudi za pripravo na strok, izpite. Posebna delavka skrbi za knjižnično dejavnost italijanske narodnosti (šolske knjižnice, nabava literature, stiki z Italijo)
/
Razvid knjižnic, panoč pri obdelavi v društvenih in specialnih knjiž., nakup in obdelava za 2 društveni knjižnici
Posredovanje obvestil RMS, obisk vseh šolskih knjižnic, analiza zbranih podatkov, sestanki s šolskimi knjižničarji, strokovni nasveti
Sodelovanje in svetovanje šolskim knjižnicam, širjenje lastne mreže (?)
/
Seminar za izposojevalce potujoče knjižnice, usklajevanje nabave s šolami in W0, dopolnjevanje razvida, pomoč pri inventuri v šolskih knjižnicah
Informiranje o strokovnih izpitih, paroč kardidatcm, mentorstvo, svetovanje šolskim knjižnicam, usnerjanje knjiž. gradiva
Zelo obsežno delo, med drugim: zbrani in obdelani podatki o delu vseh knjižnic v oblini, svetcvanje pri ustanavljanju oz. preureditvi 3 knjižnic, panoč pri strokovnih izpitih (točen pregled kandidatov, praktične vaje), strokovna bibliotekarska zbirka (izpos. 260 enot), 141 obiskov v KOŽ in 36 obiskov na terenu, koordiniranje dela ljubljanskih SIK, več strokovnih nalog oz. člankov, prijava raziskovalne naloge. Enota Pionirske knjižnice: vzorčna knjižnica za knjižnice za otroke ln mladino (8 sestankov, 5 predavanj z zunanjimi sodelavci, 11 predavanj domačih delavcev, strokovno svetovanje - 91 informacij, prevodi pravljic, priporočilni seznami, sodelo/anje v mnogih kanisijah in z mnogimi ustanovami
Razvid knjižnic, panoč pri strokovnih izpitih, seminarji in predavanja za knjižničarje, vzorčno uvajanje avtanatizacije v SIK (za Slovenijo)
Pregled knjižnic v občini (obisk, anketa), analiza šol.knjiž., obveščanje, sodelovanje v aktivu knjiž.
Vedenje razvida, obveščanje o izpitih in seminarjih, sodelov. s knjižničarji društvenih knjižnic, posvetovanje, panoč pri nabavi, strokovni nasveti)
Obdelava za društvene knjižnice, sodelovanje z šol. knjiž. (bralna značka), panoč pri razstavah
Sodelovanje in usklajevanje nabave s šolskimi knjiž., sodelov. z vrtci, srečanje knjižničarjev v občini
31. MAHI DOR *
32. METLIKA
33. MOZIRJE
34. MJRSKA SCBOTA
35. NCVA GORICA
36. NCVO MESTO
37. ORMOŽ
38. PIRAN
39. POSTOJNA
40. PTUJ
41. RADLJE
42. RADCVLJICA
43. RAVNE
44. RIBNICA
45. SEVNICA
46. SEŽANA
47. SLCV. GRADEC
48. S DO/. BISTRICA
49. SLCV. KONJICE
50. ŠENTJUR
51. ŠKCFJA LOKA
52. ŠMARJE
53. TOLMIN
54. TRBCVLJE
55. TREBHJE
56. TRŽIČ
57. VELENJE
58. VRHNIKA
59. ZAGORJE
60. ŽALEC
Sodelovanje s šolskimi knjižnicami: sestanki aktiva Sol. knjiž., zbrano in obdelano stanje teh knjižnic, aktiv ravnateljev osnovnih in sred. šol, društvene knjižnice pregled fonda 2 knjižnic, kolekcija v 14 knjižnicah; svetovanje v šolskih in društvenih knjižnicah
Obveščanje ostalih knjižnic o dogajanju v strdki
Sodelovanje s šolskimi knjižnicami, pcmoč pri urejanju specialnih knjižnic v DO
Svetovalno delo, izbira, nakup in strokovna obdelava	knjig	(za društva), pcmoč	pri strokovni
ureditvi šolskih in specialnih knjižnic
šolske knjižnice: svetovanje pri Izpopolnitvi računalniškega programa za šolske knjižnice, sodelovanje s specialnimi knjižnicami (z eno uspešno), pcmoč slovenskim knjižnicam v Italiji
Zbrani in cbdelani podatki o vseh knjižnicah v občini. Analiza dela. Obisk 10 društvenih knjižnic. Sodelovanje z aktivcm šolskih knjižnic in občinskimi dejavniki. Sodelovanje s specialnimi knjižnicami (izločanje gradiva, strok, ureditev). Nabava gradiva za društvene knjižnice.
Skrb za šolske knjižnice. Sestanek šolskih knjižničarjev. Skrb za lastno mrežo (?)
/
Potoč šolskim knjižnicam (2), specialnim	knjižnicam	(1), knjižnicam v WZ (1);	vodenje razvida
knjižnic, obiski v knj. in svetovanje; 2	posveta knjižnic;	zbiranje in analiza	podatkov za vse knjiž.
83 obiskov (24 v knj. PD, 37 v knj. OŠ, 21 v knj. DO (?) in 1 v specialni knjižnici, urejanje
1	knjižnice, kolekcije za knjižnice na terenu, statistika
Usklajevanje nabave v občini, razvid knjižnic, pcmoč pri bralni znački, seznanjenje šolskih knjižnic z novostmi v stroki
Nabava, obdelava, urejanje gradiva, skrb za prostore, skrb za	izposojevalce	(lastna	mreža	?)
Delo za lastno mrežo izposojevališč. Razvid knjižnic v občini /
/
Sodelovanje s šolskimi knjižnicami in pri bralnih značkah.
šolske knjižnice: svetovanje knjižničarjem. Urejanje Meškove knjižnice (v župnišču)
Pcmoč knjižničarjem pri strokovnih izpitih (3), popis šolskih	knjižnic,	seminar	za	šolske	knjiž.,
svetovanje pri urejanju šolskih in vojaške knjižnice
1
/
Cbveščanje knjižnic. Vodenje razvida knjižnic. Raziskovalna naloga o stanju knjižnic v občini (1989 zaključena)
Nasveti šolskim in strokovnim knjižnicam. Izpopolnjevanje razvida knjižnic. Nasvet o prostorski ureditvi 1 šolske knjižnice. Seminar za šol. knjižnice
Obveščanje šolskih knjižnic o dogajanju v stroki. Strokovna panoč in nasveti Razvid knjižnic
Sodelovanje s šolskimi knjižničarji in slovisti Sodelovanje s šolskimi knjižničarji Računalniški tečaj »demonstracije (za koga ?)
Delo z amaterskimi knjižničarji v DO; pcmoč knjiž. v dcnu upokojencev in 1 društveni knjižnici; uskladitev nabave z društvenimi knjižnicami. Razvid knjižnic
Razvid knjižnic
Ureditev 2 krajevnih knjižnic; povezava s krajevnimi knjižnicami
*	v Mariboru izvaja matično službo za visokošolske in specialne knjižnice Univerzitetna knjižnica Maribor
Razstave	Ure pravljic	Kvizi-uganke	SreCanja z ustvarjalci	Preda- vanja	Ogledi	 knjižnic	Drugo	Skupaj
St. obisko-prir. valci	št. obisko-prir.valci	št. obisko-prir. valci	št. obisko-prir. valci	št. obisko-prir. valci	št. obisko-prir. valci	št. obisko-prtr. valci	št. cbisko-prir. valci
1. AJDOVŠČINA	—				12	360	4	640			6				22	1.000
2. BREŽICE	1	140	26	390	-	-	4	240	1	30	1	30	20	836	53	1.666
3. CELJE	11	-	27	827	40	600	1	28	1	40	62	1.811	-	-	142	3.306
4. CERKNICA	5	642	15	187	12	984	3	118	-	-	26	647	17	480	78	3.058
5. ČRtOffilJ	4	2.045	5	76	1	12	1	64	-	-	2	44	1	20	14	2.261
6. DCMŽALE	66	-	86	1.060	8	240	3	45	9	213	78	2.210'	70	3.730	320	10.000
7. DRAVOGRAD	-	-	-	-	6	-	-	-	-	-	5	120	-	-	11	120
8. GCR.RADGONA	2	520	10	375	1	19	-	-	-	-	5	151	-	-	18	1.065
9. GROSUPLJE	9	250	43	645	-	-	4	200	-	-	8	160	4	200	68	1.455
10. HRASTNIK	12	-	20	-	-	-	2	-	-	-	18	-	16	-	68	-
11. IDRIJA	3	789	37	781	2	46	6	284	2	64	37	1.061	11	2.386	98	5.411
12. IL. BISTRICA	4	650	31	517	-	-	13	1.800	-	-	15	600	-	-	63	3.567
13. IZOLA	2	450	13	208	-	-	110	500	-	-	22	404	-	-	48	1.662
14. JESENICE	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
15. KAMNIK	27	-	10	150	-	-	1	150	-	-	13	390	-	-	51	690
16. KOČEVJE	8	240	28	440	1	150	1	25	-	-	6	180	10	532	54	1.567
17. KOPER	15	-	18	120	-	-	8	300	1	40	108	3.455	-	-	150	3.925
18. KRANJ	26	1.400	95	2.457	14	914	2	136	-	-	19	590	1	35	157	5.532
19. KRŠKO	5	1.410	11	175	-	-	2	180	-	40	47	586	-	-	66	2.391
20. LAŠKO	-	-	14	103	5	234	2	80	-	-	21	335	-	-	42	756
21. UNART	3	350	7	175	-	-	-	-	-	-	18	540	-	-	28	1.065
22. LENDAVA	4	508	33	552	-	-	4	388	5	217	6	288	-	-	52	1.953
23. LITIJA	2	632	32	-	-	-	4	188	-	-	28	716	-	-	66	1.536
24. U. BEŽIGRAD	23	-	22	181	17	108	1	60	1	25	49	1.150	38	75	151	1.599
25. LJ. CENTER	108	19.440	56	965	12	239	11	519	13	374	241	2.944	93	1.251	534	25.732
26.	U. M06TE 27.	U. ŠIŠKA	167	“	158	3.065	44	4.930	3	85	7	450	200	5.383	565	5.751	1.144	19.664
28. LJ. VIČ	12	4.529	13	212	18	768	2	166	7	117	94	1.629	20	312	166	7.733
29. UUTCMER	4	2.000	20	300	-	-	-	-	2	40	13	350	6	250	45	5.700
30. DDGATEC	4	1.630	25	126	-	-	4	312	5	180	10	185	8	679	56	3.112
31. MARIBCR	73	3.23Q	162	2,809	9	1,312	26	1.34Q	1	20	129	3.092	80	1.774	480	13.577
32. NETLIKA	2	-	14	286	-	-	-	-	-	-	3	200	11	289	30	775
33. MOZIRJE	4	1.439	8	98	10	830	2	87	-	-	5	136	-	-	29	2.790
34. M.SC80IA	10	13.133	-	-	7	148	2	30	1	15	40	1.512	-	-	60	14.838
35. N. GORICA	18	16.800	84	1.030	16	2.682	14	786	-	-	56	1.423	26	924	214	23.645
36. NCVO MESTO	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
37. CFMOŽ	20	200	-	-	5	500	1	-	-	-	15	360	-	-	41	1.060
38. PIRAN *	4	500	59	732	24*	144	11	140	1	-	5	50	-	-	104	1.592
39. POSTOJNA	2	940	43	799	-	-	2	95	-	-	-	643	-	-	-	2.477
40. PTUJ	10	-	-	-	-	-	4	500	-	-	46	1.283	1	100	61	1.883
41. RADIJE	2	-	24	264	1	16	1	320	-	-	15	392	55	140	98	1.132
42. RADCVLJICA	3	-	27	290	-	-	2	50	-	-	10	260	-	-	42	600
43.	RAVNE 44.	RIBNICA	35	7.137	3	311	1	114	3	239	1	140	59	2.800	"		101	10.741
45.	SEVNICA 46.	SEŽANA	“	”	**	“	—	—	2	83							2	83
47. SL. GRADEC	2	130	32	844	-	-	2	125	1	20	3	158	4	141	44	1.418
48. SL.BISTRICA	22	1.114	16	245	2	165	5	290	1	50	4	490	8	230	58	2.584
49. SL.KONJICE	12	-	75	1.575	-	-	-	-	42	882	20	420		-	149	2.877
50. ŠENTJUR	-	-	6	48	-	-	4	180	-	-	7	175	-	-	17	403
51. ŠK.UDKA	15	2.027	9	59	2	68	3	602	25	1.055	37	987	10	246	101	5.044
52. ŠMARJE	6	3.000	18	310	-	-	-	-	-	-	12	400	-	-	46	3.710
53. TOIMIN **	11	6.800	16	320	4**	340	3	120	2	90	23	920	7	410	66	9.000
54. TRBCVUE	14	-	20	-	-	-	-	-	-	-	36	-	-	-	70	1.120
55. TREBNJE	-	-	46	504	-	-	1	48	-	-	7	189	4	-	58	741
56. TRŽIČ	-	-	10	142	-	-	4	230	-	-	16	318	14	807	44	1.497
57. VELENJE	10	300	59	1.480	-	-	4	200	-	-	61	1.492	-	-	134	3.606
58. VRHNIKA ***	1	200	87	1.392	1	100	1	80	-	-	14	420	***.	500	104	2.692
59. ZAGORJE	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	14	420	-	-	14	420
60. ŽALEC	4	500	27	997	1	94	5	663	6	392	8	324	12	344	63	3.264
SKUPAJ:	807	95.075	1.700	28.622	276	16.117	298	12.716	135	4.494	1.803	44.823	1.112	22.442	5.995	231.095
*	pogovori o knjigah
** predstavitve knjig
*** počitniSki program
DRUŠTVENE KNJIŽNICE SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNEGA TIPA
Občina	Štev. knjiž.	Temeljno Tekoča gradivo period.		Prirast	Člani	Obisk	Izposoja
1. KRŠKO	1	2.168	4	39	72	514	1.013
2. U. MOSTE POLJE	1	4.077	1	10	-	-	-
3. LJ. VIČ - FUDNIK	9	-	-	1.734	1.085	8.063	23.303
4. MARIBOR	12	18.212	2	119	816	5.158	10.413
5. MURSKA SOBOTA	16	30.019	-	1.297	2.831	6.385	16.139
6. NOVO MESTO	10	27.128	1	480	581	1.580	4.292
7. PTUJ	15	23.393	5	65	992	4.920	8.039
8. SL. BISTRICA	3	10.917	-	994	-	2.176	6.360
9. TRBOVLJE	1	6.086	-	89	2.369	3.055	6.519
10. VRHNIKA	1	1.830	-	-	43	165	532
11. ŽALEC *	7	39.094	3	769	963	5.054	12.874
SKUPAJ :	76	162.924	16	5.596	9.752	37.070	89.484
* Temeljna knjižna zaloga in prirast, sta že všteta pri občinski knjižnici Žalec, člani, obisk in izposoja se vodijo posebej. Izposojevališča niso povsem priključena SIK, niti povsem samostojna
POROČILO O DELU VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC
V	REPUBLIKI SLOVENIJI ZA LETO 1989
Pri prikazu dela visokošolskih knjižnic zasledimo skoraj vsako leto nekatere spremembe, bodisi pri skupnem številu Vrnjižnic ali pa pti statusu in nazivu ustanov, v okviru katerih delujejo knjižnice. Zato tudi letos ugotavljamo, da je prišlo do nekaterih sprememb. Na Višji šoli za notranje zadeva so ustanovili knjižnico, ki pa je letos še ne prikazujejo v tabeli, ker še ne deluje polno leto. Na Fakulteti za biotehniko pa je oddelek za veterino postal samostojna fakulteta.
Na Univerzi v Mariboru je število knjižnic še vedno nespremenjeno, so pa spremembe v statusu in nazivu dveh ustanov. Visoka šola za organizacijo dela v Kranju je postala Fakulteta za organizacijske vede; Visoka ekonomsko-komercialna šola v Mariboru se je preimenovala v Ekonomsko-poslovno fakulteto.
Frimerjava podatkov o delu knjižnic v letu 1988 in 1989 kaže, da sc knjižnice v letu 1989 kupile več knjižnega gradiva in periodike, imele nekoliko večji obisk in povečale izposojo na dom in v čitalnico. Ta trend lahko zasledimo na obeh univerzah.
Kar zadeva število zaposlenih delavcev v knjižnicah visokih šol je število strokovnih delavcev ostalo nespremenjeno na obfh univerzah. Skupno število zaposlenih delavcev, ki vključuje tudi upravne in tehnične delavce, se je na Univerzi v Ljubljani povečalo za 5 oseb, medtem pa se je število teh delavcev na Univerzi v Mariboru zmanjšalo za 2 delavca.
Podatek o porabljenih sredstvih za nakup gradiva je letos težko interpretirati, t.j. težko je ugotoviti, ali gre za porast ali padec finančnih sredstev, ker se je vrednost dinarja spreminjala zaradi visoke inflacije in tudi zaradi tega, ker so knjižnice navajale te podatke zelo različno (v starih ali v konvertibilnih dinarjih) in zato obstaja tudi možnost napak pri sestavi tabel-*.
Podrobnejši podatki delu visokošolskih knjižnic so vam na voljo v enoti za razvoj knjižničarstva pri Narodni in univerzitetni knjižnici.
V	zaključku bi še radi omenili, da bomo v naslednjem letu obdelali podatke s pomočjo računalnika, kar bo imelo za posledico obsežnejši prikaz podatkov in seveda tudi spremembo oblike že ustaljenega vprašalnika.
Podatke zbrala Ana Martelanc
Centralna teniška knjižnica
Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo j.n geodezijo
Fakulteta za elektrotehniko iii računalništvo
Fakulteta za strojništvo
Fakulteta za naravoslovje in
tehnologijo
Tomšičeva 7, tel.: 214-080, informacije: ?14-o47 ponedeljek - petek: 7 3o-2o, sobota: "7.30—1 ^.30
- VTO arhitektura, Knjižnica, Cojzova 5, tel.: 221-551 ponedeljek - petek: 9-13, sreda 14-18
- VTOZD gradbeništvo in geodezija, Knjižnica, Janova 2 tel.: 268-741,
ponedeljek: 8-16, torek - petek: 8-14
Knjižnica, Tržaška 25, tel.: 261-342 ponedeljek - petek: 8-14, četrtek: 3-16
Knjižnica, Murnikova 2, tel.: 223-133 ponedeljek - četrtek: 7-17, petek: 7-15
- Astronomsko-geofizikalna knjižni ra, Pot na Golovec 25, tel.: 211-729,
ponedeljek - petek: 8-13.30
- VTOZD Fizika, Knjižnica, Jadranska 19, tel.: 265-061 ponedeljek - petek: 10-14,
- Knjižnica geološkega odseka, Aškerčeva 20, tel .: 2i2-l ponedeljek - petek: 8-12
- VTOZD Kemija in kemijska tehnologija, Knjižnica Snežniška 5, tel.: 212-431,
ponedeljek - petek: 9-12, torek, četrtek tudi: 14-16
- Matematična knjižnica, Jadranska 19, tel.: 265-061 ponedeljek - petek: 7-14.30, prva sobota v mesecu: 7-12
- Knjižnica za mehaniko, Lepi pot 11, tel.: 332-639 ponedeljek - petek: 9-13
- Knjižnica katedre za meteorologijo, Aškerčeva 12, tel.: 332-611,
ponedeljek - petek: 9-13
- VTOZD Montanistika, Knjižnica, Aškerčeva 20, tel.: 212-121
ponedeljek: 7-18, f^rek - četrtek: 7 14
-	VTO Tekstilna tehnologija, Knjižnica, Snežniška 5, tel.: 212-431,
ponedeljek - petek: 9-12, sreda: 9-1-
Biotehniška fakulteta
Centralna knjižnica, Krekov trg 1, tel.: 315-844 ponedeljek - petek: 7-15, torek, sreda: 7-18
Veterinarska fakulteta
Medicinska fakulteta
Fakulteta za telesno kulturo
višja šola za zdravstvene delavce
Inštitut za biologijo
Inštitut Jožef Stefan
V:'.*ja pomorska in prometna šola Piran
- VTOZD za agronomijo, Knjižnica, Krekov trg 1, tel.: 315-844
ponedeljek - petek: 7-15, sreda: 7-17
- Gozdarska knjižnica, Večna pot 2, tel.: 268-963 ponedeljek - petek: 8-14, sreda: 8-12 in 14-16
- VTOZD za lesarstvo, Knjižnica, Rožna dolina cesta VIII/34, tel.: 272-172
ponedeljek - petek: 9-14, torek: 9-12 in 14-16
- VTOZD za živilsko tehnologijo, Knjižnica, Jamnikarjeva 101, tel.: 264-761, ponedeljek - petek: 7.30-14
- '.'TOZD za živinorejo, Knjižnica, Domžale, Groblje 3, tel.: 721-703,
ponedeljek - petek: 7-15, sreda: 7-17
Knjižnica, Cesta v Mestni log 47, tel.: 332-642,
ponedeljek - petek: 6-14.30, sreda: 6.30-16.30 prva sobota v mesecu: 8-12
Centralna medicinska knjižnica, Vrazov trg 2, tel..: 317-492 ponedeljek - četrtek: 7-19, petek: 7-14
Knjižnica, Gortanova 22, tel.: 441-577
ponedeljek in petek: 9-13, torek, sreda, četrtek: 9-16
Knjižnica, Poljanska 26 a, tel.: 322-277 ponedeljek - četrtek: 8-16, petek: 8-14
Knjižnica, Aškerčeva 12, tel.: 332-611 ponedeljek - petek: 8-14, sreda tudi.: 15-17
Knjižnica, Jamova ?Ci, Ul.: 214-399 ponedeljek - petek: 7-20
Knjižnica, Portorož, Pot pomorščakov 4, tel.: (066) 73-390 ponedeljek - petek: 8-13
Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, tel.: 332-854, informacije: 33?-847
čitalnica: ponedeljek - petek: 8-20, sobota: 3—14 izposoja: ponedeljek - sobota: 8-13, sreda: 8-18
Filozofska fakulteta	Aškerčeva	12,	tel.: 332-611
- Knjižnica oddelka za arheologijo ponedeljek - petek: 10-14
- Knjižnica oddelka za etnologijo ponedeljek - petek: 9-12, torek tudi: 15-17
-	Knjižnica oddelka za geografijo ponedeljek in petek: 6.30-14, sreda: 6.30-16,30 torek, četrtek: 6.30-18
- Knjižnica oddelka za germanska jezike in književnost priročna knjižnica: ponedeljek - petek: 9-13,
sreda tudi: 14-18, izposoja: ponedeljek - petek: 9-13, torek tudi: 14-18
- Knjižnica oddelka za filozofijo ponedeljek - petek: S. 30—1.3.30
- Knjižnica oddelka za klasično filologijo ponedeljek, torek, četrtek: 10-12, sreda: 15-17, petek: 15-18
Knjižnica oddelka za muzikologijo ponedeljek, torek, četrtek, petek: 10-13, sreda: 14-18
- Knjižnica oddelka za pedagogiko ponedeljek - petek: 10-12
- Knjižnica oddelka za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko
torek: 13-15, sr-.^a, četrtek: 11-13
- Knjižnica oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo
ponedeljek - petek: 9-13
- Knjižnica oddelka za psihologijo
priročna knjižnica: ponedeljek - petek: 9-13, izposoja: ponedeljek, sreda, petek: 10-12, četrtek: 16-18
- Knjižnica oddelka za romanske jezike in književnost ponedeljek - petek: 10-13, ponedeljek, torek, četrtek tudi: 15-17
- Knjižnica oddelka za slovanske jezike in književnost ponedeljek - petek: 7-14, sreda tudi: 14-18, sobota: 7-12
- Knjižnica oddelka za sociologijo ponedeljek - petek: 10 13
- Knjižnica oddelka za umetnostno zgodovino ponedeljek - četrtek: 9-12 in 14-18, petek: 9-12
- Knjižnica oddelka za zgodovino ponedeljek - petek: 9—13, torek tudi 14-19, sobota: enkrat mesečno 9-12
Pedagoška Akademija	Knjižnica,	Kardeljeva	ploščad	16,	tel.:	340-561
ponedeljek - petek: 7-19, sobota: 7-14
Ekonomska fakulteta Borisa	Centralna ekonomska knjižnica, Kardeljeva ploščad 17,
Kidriča	tel.: 345-161,
ponedeljek - petek: 7-19, sobota: 7-11
Fravna fakulteta	Knjižnica	pravne	fakultete:	Trg	osvoboditve	11,
tel.: 331-611,
ponedeljek - petek: 8-13.30 in 15.30 18
- Inštitut za delo, Knjižnica, tol.: 213-471 ponedeljek - petek: 6.30-14.30
- Inštitut za javno upravo, Knjižnica, tel.: 331-855 ponedeljek - petek: 10-14
- Inštitut za kriminologijo, Knjižnica, tel.: 331~8?0 ponedeljek - petek: 10-14
-- Inštitut za mednarodno pravo in mednarodne odnose Knjižnica tel.: 331-611 ponedeljek-petek: 10-12, sred? tudi: 15-17
Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja.. Kardeljeva ploščad 5, tel.: 341-564 ponedeljek: 9.30 14.30, torek - petek: 9.30-17, sobota: 8-13, čitalnica: ponedeljek - petek: 8-17
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
Akademija za glasbo
Akademija zn gledališče, radio, film in televizijo
Akademija za likovno umttnost
Višji šola -& notranje zadeve
•/i;5ja šola za soeialiv. delavce
Inštitut za geogiafijo
1'dagoški inštitut
Center za razvoj univerze
Knjižnica, Stari trg 34, tel.: 221-^42 ponedeljek - petek: 9-12 in 13.30-14.30
Knji;niča, Nazorjeva 3, tel : 210-450 izposoja: ponedeljek - petek: 11-13, sroda: 10-13 čitalnica: p°n^eljek - petek: 9-13 dokumentacija: tel.: 210-316, ponedeljek - petek: 7-14
Knjižnica, Erjavčeva 23, t-el.: 212-726 ponedeljek - petek: 10-14, sreda tudi: 14-1 f.
Knjižnica, Kotnikova Z, tel.: 32?-6r4 ponedeljek - petek: 9.30-11.30, četrtek tudi: 13.30-15.30
Knjižnica, Saranovičeva 5, tel.: 313-257 ponedeljek: 11-13, torek: 9-15, sreda: ^-13, petek: 9 15
Knjižnica, Trg francoske revolucije 7, tel.: 213-458 ponedeljek - petek: S—1.4
Knjižnica, Gerbičeva 62, tel.: 331-625 torek, sreda, četrtek: 9-1.3
Knjižnica, Trg osvoboditve 15, tel.: 213-31.6 ponedeljek - petek: 9-13
KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU
Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna 10, tel.: 062 25-851,
ponedeljek - petek: 3-20, robota: 8-13
■’.kononsko poslovna fakulteti,	Knjižnica,	Razlagova	20,	tel.:	062	28-261
ponedeljek, sreda, petek: 8-14, torek, četrtek: 8-16
'‘akulteta za organizacijske vede, Knjižnica, Tomšičeva 7, tel.: 064 21-560
ponedeljek - petek: P.-18
Pedagoška fakulteta,	Knjižnica,	Koroška	c. 160, tel.: 062 27-961
ponedeljek, torek, četrtek: 7-16, srbela: 7-17, petek: 7-15
Tehniška fakulteta,	Knjižnica,	Smetanova	17, tel.: 062 25-461
ponedeljek - četrtek: 7.30-18.30, petek: 7,j0-14.30
’išja agronomska šola,	Knjižnica,	Vrbanska	30,	tel.:	062	212-641
ponedeljek - petek: 8-12,- sr,'da in petek tudi: 13-15
Višja pravna šola,	Knjižnica,	Mladinska	'*.•	tel.:	062	.24-851
ponedeljek - petek: 13-14, torek tudi: 14.30-15.30
KNJIŽNICE	Temeljna knjižnična		Letni prirast kniižneqa qrad. nakup skupaj		Tekoča perio- dika	Cbisk		Delavci			Sredstva za knjiž. gradivo
	knjige,časop rokop. itd.	drugo gradivo					izposoja reano zaposleni strokov.vsi			delno zaposl.	
1.	NUK 2.	CTK 3.	Akad. za glasbo 4.	Akad. za AGRTF 5.	Akad. za likovno umet.	1.145.165* 171.948 11.171 24.657 7.688	718.487 1.333 1.898 83.147 3.745	5.573 3.419 330 627 165	59.500 4.255 330 819 221	6.441 1.368 4 111 45	166.251 83.864 2.259 3.258 4.240	146.923 223.393 3.598 3.566' 16.138	81 44 1 4 1	116 59 1 4 1	2 1	740.176 2.136.854 13.359 30.136 15.100
6. Centralna biot. knjiž.	9.596	-	109	480	137	2.91o	5.162	2	2	_	34.153
7. Agronomija	46.421	125	774	1.290	287	3.573	14.986	3	3	1	108.730
8. Gozdarska knjiž.	28.849	96	331	786	348	-	13.185	4	4	-	138.347
9. lesarstvo	9.801	8	600	860	120	2.627	6.686	2	2	-	65.830
10. Veterinarstvo	42.294	-	720	720	180	-	6.822	1	1	-	49.936
11. Živil, tehnologija	12.936	65	931	2.190	118	4.100	15.050	2	2	-	50.700
12. Živinoreja	27.761	6	840	1.166	330	16.600	17.895	3	3	2	123.400
Skupaj	177.658	300	4.305	7.492	1.520	29.810	79.786	17	17	3	571.0yb
13. Ekoncmska fakulteta	163.630	558	1.873	3.280	753	45.541	138.077	14	14	-	231.500
14. FAGG - Arhitektura	14.859	-	227	230	54	4.711	3.218	1	1		13.715
15. FAGG - Gradb. geod.	40.000	-	855	1.040	196	11.860	10.885	3	3	1	90.796
Skupaj FAGG	54.859	-	1.082	1.270	250	16.571	14.103	4	4	1	104.511
16. Fakul.za elektroteh. in rač.	42.424	-	544	857	266	11.935	17.127	3	3	-	71.850
17. Astroncm. geofizikal.	20.187	116	202	233	65	194	1.061	-	_	_	24.878
18. Fizika	6.981	-	94	154	40	780	2.267	1	1	-	13.617
19. Geologija	34.799	15.331	662	886	148	2.150	10.110	1	1	1	51.000
20. Kemija in kem.tehnologija	40.881	-	330	753	181	5.512	7.237	2	2	-	132.315
21. Matematika	33.752	823	623	899	321	9.614	10.306	3	3	-	275.421
22. Mehanika	10.413	-	91	114	29	236	379	1	1	-	12.923
23. Metereologija	2.780	-	38	45	21	-	-	-	-	1	4.617
24. Montanistika	46.609	249	194	287	121	1.865	3.276	1	1	-	1.844
25. Tekst.tehnologija	11.646	-	208	268	75	5.339	6.040	1	1	-	32.714
FNT Skupaj:	208.048	16.519	2.442	3.639	1.001	25.690	40.676	lu	10	2	542.329
26. FSPN	- 146.237	21	936	2.001	399	26.839	50.000	12	12	-	91.037
27. Fakulteta za strojništvo	36.597	-	1.188	1.254	352	9.775	23.527	3	3	-	219.200
28. Fakulteta za telesno kul.	16.985	465	189	560	69	6.328	13.818	2	3	-	8.012
29. Arheologija	13.566	_	102	321	163	4.560	10.325	1	1	-	6.007
30. etnologija	13.282	3.638	223	444	94	1.459	2.083	1	1	-	29.086
31. Geografija	31.940	34.439	300	850	236	19.746	26.112	4	4	-	15.934
32. Germanistika	43.323	10	288	957	147	9.611	25.625	3	3	1	18.749
33. Filozofija	13.633	-	184	224	26	3.700	5.466	1	1	-	2.751
34. Klasična filologija	11.114	-	55	151	28	711	1.237	1	1	-	2.780
35. Muzikologija	5.418	5.907	86	146	25	500	1.500	1	1	-	9.120
36. Pedagogika	16.867	19	482	551	49	2.749	2.831	1	1	-	22.827
37. Primer, jezikoslov.in orient.	6.228	15	57	70	16	637	855	1	1	-	7.120
38. Prim.knjiž. in lit. teorija	11.503	37	180	249	38	1.964	3.830	1	1	-	8.401
39. Psihologija	15.260	7	292	389	72	4.414	5.957	2	2	-	121.471
40. Rcmanski jeziki in knjiž.	19.794	16	142	495	80	2.434	6.661	3	3	-	6.305
41. Slavistika	83.553	766	912	1.947	244	10.138	29.106	4	4	-	13.418
42. Sociologija	12.446	7	459	495	22	5.765	5.085	1	1	-	10.247
43. Umetnostna zgodovina	16.528	-	162	345	41	1.909	5.215	2	2	-	24.427
44. Zgodovina	42.770	430	493	900	96	5.069	14.553	3	3	-	26.434
FF Skupaj:	357.225	45.291	4.417	8.534	1.377	75.366	146.441	30	30	1	325 .'til
45. Centralna irodicinska knjiž.	167.058	-	4.768	4.768	1.506	9.349	245.766	14	20	-	1.657.832
46. Pravna fakulteta	94.157	_	503	881	195	21.016	15.911	3	3	-	11.795
47. Inšt. za delo	3.098	-	81	81	35	-	1.158	-	-	6	6.762
48. Inštitut za javno upravo	5.817	-	45	127	57	1.300	2.480	2	4	6	14.600
49. Inšt. za kriminologijo	16.667	-	241	479	102	3.316	9.099	2	2	-	102.897
50. Inšt. za mednarodno pravo	15.138	-	10.525	10.525	26	1.531	6.796	1	1	-	-
PF Skupaj	134.877	-	11.395	12.093	415	27.163	35.444	B	10	12	136.054
51. Pedagaška akademija	64.133	927	1.538	2.292	207	26.059	30.955	4	4	-	27.143
52. Višja pomorska šola Piran	10.719	-	387	387	42	2.623	4.001	1	1	-	18.332
53. Višja šola za socialne del.	18.181	-	424	595	98	3.910	4.440	1	1	-	4.060
54. Višja šola za zdrav.del.	12.218	-	492	571	85	8.967	24.935	2	2	-	18.90U
55. Inštitut za biologijo	51.697	730	427	1.016	514	5.500	8.240	3	4	-	111.957
56. Inštitut za geografijo	3.513	3.975	52	165	279	-	1.318	1	1	-	6.668
57. Inštitut Jožef Stefan	69.374	3.040	2.197	3.238	448	6.880	26.230	6	6	-	876.158
58. Pedagoški inštitut	5.440	43	214	248	105	-	-	2	2	-	29.600
59. 'enter za razvoj univerze	6.440	10	98	324	104	280	240	1	1	-	106.000
241.715	8.725
SKUPAJ UNIVERZA V LJUBLJANI:	3.107.942	880.489
5.829	8.836	1.882	54.219	100.359	21	22	-
49.082	119.709	17.759	598.458	1.298.742	269	329	22
1.198.318
8.099.941
Temeljna knjižnična Letni prirast Tekoča	Izpo-_______Delavci_____________ Sredstva	za
Knjižnica	  HnjAŽltfga	grad^.	perio-	Obisk	soja	redno	delno
knjige, čas. drugo	,	,	,	  zaposleni___
rokop. itd. gradivo "“’“P Skupaj	strokov,	vsi	Za^!os	ta3iz'	gradiva
1. UKM	442.011	128.858	5.012	15.830	1.596	29.818	249.399	38	53	5	498.420
2. Pedagoška fakulteta	52.177	17.723	1.915	2.420	249	33.995	62.183	6	6	-	49.960
3. Tehniška fakulteta	49.971	-	1.886	2.706	524	32.332	41.360	5	5	-	353.973
4. Elkoncmska poslovna fakul.	45.897	-	1.139	1.980	300	14.937	25.304	4	4	1	57.850
5. Fak. za organ.vede Kranj	36.527	12	571	831	242	13.500	5.030	4	4	-	147.000
6. Višja agronomska šola	14.343	9	187	349	125	1.153	1.072	1	1	-	15.500
7. Višja pravna šola	19.998	1	290	606	36	7.736	8.275	1	1	-	7.791
Skupaj Univerza Maribor 660.924	146.603	11.000	24.722	3.072	133.471	392.623	59	74	6	1.130.494
SKUPAJ UNIVERZA V U. SKUPAJ UNIVERZA V MB:
3.107.942	880.489	49.082	119.709	17.759	598.458	1.298.742	269	329	22	fc.099.941
660.924	146.603	11.000	24.722	3.072	133.471	392.623	59	74	6	1.130.494
SKUPAJ RS:
3.768.866	1.027.092	60.082	144.431	20.831
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA LJUBLJANA, Turjaška 1
Datum: 2.7.1990 Štev.: 014-113/1
A P I S N
2.	seje Strokovnega sveta za knjižničarstvo RS, ki je bila dne 22.6.1990 v prostorih NUK
Prisotni člani: Nada Cešnovar, Melita Ambrožič, mag. Bernard
Rajh, Breda Filo, Ančka Korže-Strajnar, Tomo Martelanc, Stane Čehovin
Odsotni člani: Silvo Fatur, Martina Šircelj
Drugi prisotni: Nada Cučnik-Majcen, Mara Žlajpah, Nada Tržan
Herman, Miša Sepe, Ana Martelanc
Sejo je vodil predsednik Stane Čehovin.
DNEVNI RED:
1. Potrditev zapisnikov 5. seje prejšnjega sklica z dne 27.12.1989 in 1. seje z dne 25.1.1990
2. Program dela Strokovnega sveta za knjižničarstvo za leto 1990
3. Informacija o predlogu za izvedbo investicij na področju knjižničarstva (gradnja NUK in CTK)
4. Sprejem standardov za specialne knjižnice
5. Problematika visokošolskih knjižnic
6. Informacija o priznanju matičnosti knjižnicam
7. Finančni plan Strokovnega sveta za knjižničarstvo RS za leto 1990
8. Razno
AD 1/
Nada Cučnik-Majcen, (ki na sejo sicer ni bila povabljena) je postavila vprašanje zakonitosti delovanja sedanjega strokovnega sveta za knjižničarstvo ter ponovno menila, da strokovni svet ni pravilno sestavljen, ker v njem nimajo delegata dokumentalisti. Predlagala je tudi dopolnitev poslovnika strokovnega sveta ter očitala, da za točke 3, 6, in 7 ni gradiva.
Stane Čehovin je pojasnil, da gradivo za sejo prejemajo le člani strokovnega sveta, da pa gradivo za omenjene točke ni bilo poslano iz objektivnih razlogov. Poudaril je, da člani na seji ne predstavljajo stališča ustanove, v kateri so zaposleni, ker svet ni oblikovan po delegatskem načelu, temveč ad personam.
Problem, da v svetu niso zastopani strokovnjaki iz vseh vrst knjižnic, strokovni svet rešuje z imenovanjem ekspertnih skupin za posamezne probleme in stalne komisije.
Pri pregledu sklepov iz zapisnikov 5. seje z dne 27.12.1989 in 1. seje z dne 25.1.1990 so člani ugotovili, da so bili vsi sklepi realizirani ali pa so v teku realizacije. Le odnos Računalniškega centra univerze v Mariboru do računalniškega povezovanja splošnoizobraževalnih knjižnic (glej zapisnik 5. seje,
10. sklep) bo potrebno še obravnavati na eni izmed naslednjih sej. Sprejeta sta bila sklepa:
1. SKLEP: Oba zapisnika se potrdita.
2. SKLEP: Problematiko sodelovanja splošnoizobraževalnih knjiž-
nic z RCUM bo strokovni svet obravnaval na naslednji seji. Izhodišče za razpravo bo gradivo, ki ga je g. Kobe pripravil za Kulturno skupnost Slovenije.
AD 2/
V	uvodu je Stane Čehovin poudaril, da je priloženi program dela sveta za leto 1990 predvsem seznam problemov, ki jih je potrebno rešiti v slovenskem knjižničarstvu.
Člani sveta so predlagali naslednje dopolnitve programa:
Mag. Bernard Rajh je menil, da je potrebno razmejiti kompetence med knjižničarstvom in arhivarstvom ter ustrezno temu dopolniti tudi zakon o kulturni in naravni dediščini ter zakon o obveznem izvodu. Obenem je predlagal, naj strokovni svet podpre sklepe, ki jih je sprejel iniciativni odbor poslovnega združenja splošnoizobraževalnih knjižnic, predvsem pa tiste sklepe, ki zadevajo problematiko računalništva. Prizadevati si je tudi treba, da bo Republiški sekretariat za kulturo te sklepe tudi realiziral. Predlagal je tudi naj knjižničarstvo dobi ustrezno mesto v novem zakonu o univerzi. Knjižničarstvo naj dejansko postane del infrastrukture na univerzi. Ta dejavnost bi morala biti zato tudi ustrezno financirana.
Breda Filo je opozorila, da so težave pri hranjenju in posojanju avdiovizualnega gradiva. Predlagala je, naj se imenuje interdisciplinarna komisija, ki naj najde rešitve za ta problem.
Ančka Korže je dejala, da je predlagani program dela strokovnega sveta za leto 1990 zelo obsežen in da bo potrebno določiti prioritetne naloge. Opozorila je še na neustrezno zakonodajo na področju knjižničarstva ter predlagala spremembo naslednjih zakonov: Zakona o knjižničarstvu, Zakona o obveznem tisku, Pravilnika o medknjižnični izposoji ter Pravilnika o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic. Dejala je tudi, da bi bilo potrebno razmisliti o samostojnem zakonu o slovenski nacionalni knjižnici.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
3. SKLEP: Breda Filo in mag. Rajh naj oblikujeta osnovo za
dopis na Republiški sekretariat za kulturo, v katerem se sprožita pobuda za spremembo zakonodaje, ki določa okvire knjižnične dejavnosti v odnosu do arhivske.
4. SKLEP: Delovna skupina v sestavi: mag. Bernard Rajh, Mihael
Glavan, Ivan Pintarič in Martina Šircelj naj nadaljujejo z delom na problematiki pisne kulturne dediščine .
5.	SKLEP: Predloge za spremembo zakonodaje s področja knjižničarstva naj pripravi oddelek za razvoj knjižničarstva pri NUK v sodelovanju z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. Cimprej pa je treba oblikovati predloge za dopolnitev novega zakona o univerzi.
Stane Čehovin je člane seznanil z vsebino gradiva, ki ga je napisala delovna skupina pri Izvršnem svetu v sestavi: mag. Bernard Rajh, Stane Čehovin in Janko Kravos. Delovna skupina je predlagala, da se NUK II in CTK investicijsko razrešita v skupni investiciji in da se oblikuje koncept sodobne univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Tudi stališče strokovnega sveta je bilo, da je združitev obeh knjižnic utemeljena tako z vidika stroke, uporabnikov kot tudi s finančnega stališča.
Izvršni svet pa je ne glede na take strokovne predloge sprejel sklep, ki je v nasprotju s predlogom delovne skupine in sicer o ločeni gradnji obeh knjižnic.
Po razpravi, v kateri so sodelovali: Ančka-Korže Strajnar, mag. Bernard Rajh, Breda Filo, Tomo Martelanc, so člani sveta
sprejeli
6.	SKLEP: Strokovni svet za knjižničarstvo vztraja na sklepu,
ki je bil sprejet na 1. seji dne 25.1.1990 in podpira predloge delovne skupine.
Za sklep je glasovalo 6 članov, 1 član je bil proti.
AD 4/
Ga. Nada Tržan-Herman, predsednica sekcije za specialne knjižnice je poročala o sestanku, ki je bil dne 21.6.1990 v matični službi NUK, na katerem so obravnavali zadnjo verzijo standardov za specialne knjižnice ter pripombe NUK-a na te standarde. Povedala je, da so dosegli soglasje v vseh točkah, razen pri točki 2.5., to je poglavje o matični službi.
Ga. Koržetova je pojasnila, da predlagana verzija te točke ni v skladu z Zakonom o knjižničarstvu in je zato ni možno ohraniti v tej obliki.
Na seji sveta je bila pri tej točki prisotna tudi prof. Mara Šlajpah, ki je standarde za specialne knjižnice dodatno pojasnila ter utemeljevala predlagano formulacijo.
Ker so člani sveta pretežni del razprave posvetili razlagi terminov in funkcije matičnosti in osrednjosti, je tov. Tomo Martelanc podal razlago teh terminov, ki jo je posredoval Republiški komite za kulturo.
Po	daljši	razpravi	so člani	sprejeli:
7.	SKLEP:	Strokovni svet za	knjižničarstvo soglaša s standardi
za specialne knjižnice razen s točko 2.5. na strani
6,	ki se	spremeni	tako, da se	glasi: Matična služba
se ureja	v skladu	z zakonom o	knjižničarstvu. Stro-
kovni svet predlaga specialnim knjižnicam, da začnejo standarde uporabljati.
Za ta sklep je glasovalo 6 članov, 1 član pa se je glasovanja vzdržal.
AD 5/
Ana Martelanc je člane sveta seznanila z vsebino dopisa, ki ga je sekcija za univerzne knjižnice pri ZBDS naslovila na strokovni svet. Obrazložila je tudi pereče probleme, s katerimi se srečujejo visokošolske knjižnice. Ker na univerzi Edvarda Kardelja niso pokazali pripravljenosti za reševanje teh problemov, so se člani sekcije obrnili na strokovni svet.
člani strokovnega sveta so vzeli na znanje dopis Sekcije za univerzne knjižnice ter sprejeli naslednje sklepe:
8. SKLEP: Strokovni svet predlaga, da se knjižnicam in drugim
nosilcem informacijske dejavnosti na univerzi prizna ustrezno mesto pri izvajanju visokošolskega izobraževanja in raziskovalnega dela.
9. SKLEP: Visokošolske knjižnice in INDOK centri naj se povežejo
v integralni knjižnični informacijski sistem univerze.
10.SKLEP: Komisija v sestavi: Melita Ambrožič, Nada Cešnovar, Snežana Bahor, Tomaž Kobe in Ana Martelanc pripravi analizo stanja visokošolskih knjižnic in predloge za izboljšanje stanja.
11.SKLEP: Uveljavijo naj se in začnejo izvajati "Strokovni kriteriji in merila za visokošolske knjižnice".
12.SKLEP: Univerzitetne in visokošolske knjižnice ter INDOK
centri naj dobijo ustrezno mesto v novem republiškem zakonu o univerzi.
13.SKLEP: Narodna in univerzitetna knjižnica naj se tudi formalno in organizacijsko vključi v UEKL.
Ga. Miša Sepe je poročala o poteku akcije o priznavanju matič-nosti občinskim knjižnicam. Povedala je, da štiri knjižnice že ustrezajo pogojem za matičnost in so tudi že imenovane, da pa je 50 knjižnic pogojno imenovanih za matične in sicer do leta 1990. Sest knjižnic pa ne dosega niti delnih pogojev.
Po razpravi so člani sprejeli naslednje sklepe:
14. SKLEP: Izvršnim svetom občin, katerih knjižnice ne dosegajo pogojev ali jih samo delno dosegajo, je potrebno ponovno poslati dopis, v katerem jih opozorimo, da v tem letu poteče njihovim občinskim knjižnicam pogojno imenovanje matičnosti. V kolikor njihova knjižnica ne bo dosegla pogojev, bodo morale občine finančna sredstva za opravljanje matičnosti dodeliti knjižnicam, ki imajo svoj sedež v drugi občini in ki dosegajo pogoje.
15. SKLEP: O poteku akcije imenovanja matičnih knjižnic je po-
trebno seznaniti Republiški sekretariat za kulturo.
16. SKLEP: Štirim knjižnicam, ki že dosegajo pogoje in jim je
matičnost potrjena, bodo slovesno podeljene diplome v njihovih občinah.
17. SKLEP: Ob zaključku akcije bo ga. Miša Sepe napisala anali-
zo o podeljevanju naziva in o delovanju matičnih knjižnic.
AD 7/
Tomo Martelanc je podal obrazložitev finančnega načrta strokovnega sveta za leto 1990.
Stane Cehovibn je menil, da bi celotno dejavnost strokovnega sveta moral financirati le en sekretariat in ne trije kot doslej.
Ančka Korže je predlagala, da bi zaradi obilice dela tajniška dela opravljal profesionalni tajnik.
Člani so sprejeli:
18.	SKLEP: Predlagani finančni načrt se sprejme. Pri prihodkih je potrebno dodati še prihodek Republiškega sekretariata za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
a)	Amalija Petronio iz matične službe Osrednje knjižnice Srečka Vilharja iz Kopra je na strokovni svet naslovila prošnjo za zagotovitev sredstev za enega celega knjižničarja v šolskih knjižnicah šol z italijanskim učnim jezikom.
Ančka Korže-Strajnar je v razpravi pojasnila, da financiranje knjižnic v Sloveniji poteka po načelu enakopravnosti. Predlagala je, da bi za dodatno financiranje knjižničarjev v šolah z italijanskim učnim jezikom lahko prispevala Republika Italija.
Člani so sprejeli:
19.	SKLEP: Reševanje te vloge spada v pristojnost Republiškega Sekretariata za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
b)	Nada Cešnovar je predlagala spremembo zakona o knjižničarstvu iz leta 1982 in sicer, naj se zakon dopolni še s členom, ki bi urejal razvojno službo v knjižnicah.
Stane Čehovin je predlagal, naj Nada češnovar pripombo v pismeni obliki izroči komisiji strokovnega sveta, ki je zadolžena za spremembo zakonodaje.
c)	Mag. Bernard Rajh je člane seznanil, da so v reviji Knjižnica 34 (1990) 1-2 izšla priporočila terminološke komisije za uporabo slovenske bibliotekarske strokovne terminologije. Prisotne člane je prosil, naj se predlagana priporočila upoštevajo in tudi izvajajo.
Zapisala:	Predsednik:
Ana Martelanc	Stane	Čehovin