« } I r I ' i- 4 • I i;- ^ - v, ; s ^ v , ^ v ; / » V J I - / r List 50. . M I • f:' Te ca j I I izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. ir leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskar po četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani plača na Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako sto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 2 ki za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic 9 V Ljubljani 15. decembra 1893 ♦ * A «e «e - Politiški oddelek. ....... ^ ................ ft. Strašenje z nemškopoljsko zvezo. V zadnji naši številki smo objavili izjavo slovenskih so pač tisti, poslanci le slepili narod z izjavo. Pomenljivo je pa, da ta južnoštajarski list v poslednji številki svojih trditev ne prekliče, temveč se pritožuje, da ga niso prav razumeli, in da nikakor ni mislil, da slovenski poslanci v Hohenwartovem klubu popuste vse svoje prizadevanje, da za Slovence kaj dosegli. Pripor da naj se poslancev ostalih v Hohenwartovem klubu. tej izjavi vsa) konservativni slovenski listi ne prenaglijo ker je pravijo, da izstopijo iz tega kluba, ako vlada ne izpolni pred vsem potreba ohraniti mirno kri. Sedaj pa ne gre nekaterih slovenskih teženj. Natančneje se tiste težnje v za to, ali si slovenski poslanci v Hohenwartovem klubu dotični izjavi ne navajajo, iz nje niti ne izvemo, so li tisti še < prizadevajo, kaj za Slovence doseči ali ne, temveč poslanci stavili vladi kake določne zahteve in so le v obče za to, ali možje mislijo držati dano besedo v svoji izjavi. kaj zahtevali za Slovence od vlade. Vsekako smo pa bili ce ničesar ne dosežejo od vlade ali pa klubu obrnejo prepričani, da gospodje poslanci imajo trdno voljo izsto- hrbet piti iz kluba, ako vlada ničesa ne stori. je to jedr tem se pa „Südsteirische Post" ne bavi, da si o vsega vprašanja in so vse drugo le postranske Močno smo se začudili, ko je predzadnja „Slidstei- stvari. To storiti, je „Südsteir Post dolžna poslancem rische Post" prinesla članek, v katerem naravnost trdi, samim, ker je indirektno bila vender izrazila, da to ni da slovenski konservativni poslanci niso ostali v Hohen- resno, kar pravijo v svoji izjavi. Dolžni so pa tudi po • wartovem klubu zaradi tega, ker se nadejajo, da'bi od slanci sami svoji časti, pa tudi svojim volilcem stvar po- vlade kaj dose temveč samo zaradi tega, da prepre- jasniti v • • eno nemškoliberalnopoljsko zvezo. takim postopanjem pa je južnoštajarski list v nekako posebno otežil delovanje poslancem, ako zares že nimajo kacih do zaslugo se gospodoma Klunu in Vošnjaku pripisuje njiju ločnih poročil, da bode njih prizadevanje brezvspešno postopanje, da sta pripravljena vlado podpirati, ne da Dokler ni „Südsteirische Post" tega pisala je pač vlada za to od vlade kaj zahtevala. Nesebičnost je pač lepa morala misliti, da gospodje poslanci nepremaklj stvar ali tedaj interese narodove ivo stoje kadar se tiče koga samega ali na na svojih terjatvah, da če se jim ne izpolnijo, izstopijo iz biti nesebičen, je pa mnenji neodpustljivo, kakor koli hoče. naj južnoštajarski pač po našem kluba, naj se tudi potem razruši. Sedaj se bode pa pač vlada mislila, da pretenja slovenskih poslancev ni zma- list zavija n trati za resno in zatorej tudi jim ni treba ničesa dovoliti Südsteirische Post" ima zveze s poslanci in torej ker v klubu ostanejo tako ali tako, čemu bi torej z ozi- 7 ni čuda, če je vsakdo mislil, da je od njih naravnost do- ranjem na Slovence dražili liberalne in nemškonarodne bila kak migljej, kako naj piše -in tako pripravlja javno Nemce. Prevelike odločnosti vlada pač že poprej od slo-mnenje na to, da slovenski poslanci ostanejo v Hohen- venskih konservativnih poslancev ni pričakovala, sedaj jo wartovem klubu, ako tudi ničesa ne dosežejo. V poslednji bode še manj. številki sicer stvar nekoliko oblažuje in trdi, da ni od Kakor nekateri drugi vladi prijazni listi, tako tudi nikoder dobila kakega* migljeja. Nam se pač čudno zdi, «Südsteirische Post" straši Slovence in konservativce z ako se razruši Hohen da je tako odločno pisala, če ni imela zares nobenih po- nemškoliberalnopoljsko zvezo, datkov od poslancev samih. Kako je pač mogla kaj ta- wartov klub. Nam se pač dozdeva, da je to strašenje od cega kar trditi, ko izjava poslancev samih, ki pač temu več ker taka zveza je že sedaj gotova. Nemški nacijo-listu ni mogla ostati neznana, baš nasprotno trdi. Vedeti nalci jej , sicer še niso pristopili ali vlada jih danes ali pa ' i ; je morala, da poslance pred svetom postavi v kaj .slabo luč... jutri pritegne Če je to res, kar „Südsteirische Post" trdi če t bodo potrebni proti Slovanom. » potem Hohenwartov klub jej ne more delati najmanjših 413 •ovir v tej stvari. Zahteve Slovencev so pač tako neznatne, poslanci, ki sedaj sede v H )henwartoveaa da jih vlada lahko izpolni, ako jej je na Hohenwartovem proste roke. klubu ) dobe klubu kaj ležeče. Ce pa vladi na tem klubu nič ležeče ni, potem se pa nanj nič ozii Z razrušenjem Hohenwartovega kluba se nemško- ala ne bode in ne bode mogel omaje. se- najmanj vplivati na vladno politiko. Poljakom pa tudi najbrž na Hohenwartovem klubu ni dosti ležeče. e pa poljska večina nikakor ne utrdi, temveč danjim vodstvom mnogi levičarji niso zadovoljni, so največ zaradi tega, da delajo nekako protivesju kon Jedini Jim ležeče, bodeta pa Poljaka, ki sta v ministerstvu, servativcem. Ko tega ne bode več treba, pa bode mej že skrbela, da vlada izpolni želje slovenskih poslancev, njimi se pokazal razkol, posebno demokratični elementi ker je od njih odvisen obstanek kluba, kar konserva- bodo začeli odpovedovati svojo pomoč. Nemški nacijonalci tivni pa tudi liberalni listi priznavajo. Konservativni klub bodo tudi pripomogli, da se bode to razrušenje hitreje je že za liberalce in Poljake naredil svojo dolžnost, ko vršilo. Posebno volilna reforma se potem ne bode dala je Taaffejevo volilno reformo pokopal, sedaj ga pa ne po- izvršiti. levičarsko volilno reformo bode pa tudi po trebujejo. če se ne razbije, ga bodo pa po sili odrinili, kopana nemškopoljska večina in nevarnost bode odstranjena da narede tako prostor za nemške nacijonalce, če poslednji bas drugače ne podpirajo vlade. Mi sami bili zoper razrušenje kluba, ko klub Politični pregled. Državni zbor je nekoliko razširil zavarovanje proti imel zares še kako moč, kako svobodno odločilno besedo, pred vsem, ko bi bilo od njega pričakovati, da proti Win-dischgrätzu nastopi z isto odločnostjo, ko bode šlo za Slovane, kakor je proti Taaffeju, ko je glede spremembe ker bodo ložje dobili kako odškodnino, če se poškodujejo, uego nezgodam Zlasti bodo morali biti zavarovani službujoči pri železnicah. Nova poslava bode zaradi tega v korist službujočim, volilne reforme šlo zoper Slovane, da je klub tak, da je od se jo dosedaj. Dosedaj je to bilo zdraženo z velikimi težavami, » njega pričakovati, da ob odločilnem trenutju kakor jjeden mož pojde v opozicijo* da prepreči kake nam škodljive vladne nakane. Klub pa nima tega svojstva, ker mnogi kajti če se ie le nekoliko moglo dokazati, da sam kriv svoje nesreče, pa se mu ni nič dalo. To običajno, da so krivdo izvračali na ponesrečenca. Po • novi je ponesrečenec bilo je že podpi- njegovi člani zmatrajo za svojo glavno nalogo rati vlado. Da se sedaj kmalu klub razbije, bi še vladi napravil morda kake neprijetnosti, ker zveza z nemškimi nacijonalci še postavi bo to nekoliko drugače. Zbor je pa dovolil tudi grajenje več železnic. Posebno se je mnogo govorilo o grajenju valsuganske železnice na Tirolskem. Tej železnici ugovarjali dovršena in bi morda vlada zadela na kake težave. če jo bode pa le podpiral, jej bode pa so nekateri poslanci, ker bodo na škodo Trstu, Benetkam pa v prid. Minister je pri tem tolažil tržaške poslance, da se zgradi nova železnica, ki bode Trst vezala z notranjimi deželami, ki bode v državnih rokah, da se bode vedno lahko oziralo . na interese tega primorskega mesta. V torek se je pa v zbor- s tem le omogočil bolje utrditi svoje pozicije. Politično težišče je sedaj v naši državi volilna reforma. In bas v tej stvari se je pa Hohenwartov klub niči poslancev začelo posvetovanje o izjemnem stanji na češkem. Poročevalec manjšine je v dolgem govoru dokazoval, da je iz- jemno stanje neopravičeno, ker se bi bilo izhajalo tudi z navadnimi zakoni. Konec tega tedna se pa dovoli še vladi za- njegovi poslanci le na to mislili, kake so razmere v njih bil postavil na nam škodljivo stališče, ker so nekateri časno' pobirati davke, ker državni proračun ni rešen. Deželni zbori so sklicani. Dolenjeavstrijski, štajarski, okrajih, ne pa na občne razmere, ozirali se le ha koristi moravski in goriški se snidejo dne 19. t. m., kranjski in sleški nekaterih stanov, ne pa na koristi ljudstva sploh. Jednako ^^^ t. m , isterski in tržaški dne 3. januvarja, dalma- škodljivo bode delovanje tega kluba v volilni reformi tudi v bodoče, ker bodo ravno tisti elementi, ki so pripomogli vreči Taaffeja zopet imeli prvo besedo. tinski, gališki,. solnograški, koroški, bukovinski in predarelski pa dne 10. januvarja, zborovali bodo nekateri deželni zbori do srede februvarja, še žavni zbor. koncu februvarja se zopet snide dr- pa zdaj kmalu klub razbil, predno pri Slovanska koalicija. Poljaki na vso moč odganjajo Eusine, da se ne pridružijo slovanski koaliciji in se baš sedaj pogajajo ž njimi. Kakor se govori, da poljski trud ne bode zastonj. Rusini baje niso popolnoma zadovoljni z mladočeškim vodstvom in upajo več doseči, ako ostanejo v tesni zvezi s Če se bi prave za volilno reformo dosti ne napredujejo, bi pa demokratični elementi raznih strank utegnili močno vplivati na preustroj državnozborskega volilnega reda. Vlada se bode tembolj ozirala na te demokratične elemente, ako Poljaki. Dalmatinski poslanec Klaic si baje prizadeva slovansko ne bode imela zanesljive opore v Hohenwartovem klubu koalicijo pregovoriti k zmernemu postopanju, da se omogoči, za vse slučaje. Za Slovane pa more volilna reforma le ^ f '' ^ bojimo, da bodo Mladocehi jo spridili s svojim pretiranim ru- sofilstvom, in ker bodo vsekako hoteli biti vodje. Mladočeškemu vodstvu se pa Poljaki ne bodo marali podvreči. Nemškonarodni poslanci sedaj cincajo in ne vedo, pa tudi mnogi konservativci zbere vsaj tretjino kaj bi storili. Vladi se nečejo pridružiti, v opoziciji pa tudi ne gle na demokratični podlagi biti koristna. Pred vsem je našim zastopnikom na Dunaji dati na to, da proti volilni reformi, kakeršne žele levi- v • • carji. zbornice. Tudi jim ni treba gledati, iz kacih elementov, da bode sestavljena ta tretjina, da bode le. Ko bode ta tretjina vkupe, potem se pa nam ni bati več nemško- marajo biti. čakajo menda tega, da nemški konservativci obr nejo vladi hrbet, potem se pa bodo oni koaliciji pridružili, ko v se bodo potrebnejši postali. Nam se pač dozdeva, da bodo dolgo čakali. Nemški konservativci, kolikor jih je sedaj v Ho- poljske večine, ker ob volilni reformi se bode zrušila, henwartovem klubu, se preveč v narodnem pa tudi v gospo Taka večina je pa vsekako mogoča, ako tudi mnogi darskem oziru strinjajo z liberalci, da jih sedaj popustili. 413 Kako Daudušeni so mnogi konservativni listi za zvezo z libe- ralci, ce tudi so nedavno trdili, da liberalizem je seme satanovo, ločitev cerkve od države amreč poudarja novo ministerstvo da bo vedno zoper Razširjenje volilne pravice. Yp da ga bodo vodila demokratična na-0 razširjenji cela in da se bode z vso odločnostjo bojevalo proti socijalis volilne pravice bode še dolgo vznemirjalo politične kroge. Stvar ticnim zahtevam. Glede vnanje politike se bode po izjavi novo pa postaja precej nevarna in je precej verojetoo, da nemški ministerstvo držalo mirovne politike. Nov ministerstvo ozi- liberalci dosežejo svoj namen. Gotovo, da jih bodo podpirali nemški konservativci, ker se boje, da zgube vse svoje man- Franciji, tembolj pa vsem drugim roma tega mišljenje ni nič po godu radikalnim elementom v date, ako bi tudi višji stanovi v kmetski skupini Do in srečo Francij Minolo soboto se so zares vneti za blagor sedaj so res navadno zatrjevali, da imajo narod na svoji strani, poslanski zbornici francoski nečuv mej sejo zgodil v v resnici je pa bilo to le pesek v oči. Večina naroda zanje ^rgel je namreč nekdo iz druge galerije bombo atentat. Izmf^j poslušalcev ker jim vedno prav nič ne mara. Sedanji volilci jih pač obetajo, da bodo dosegli cenejšo šolo, drugi stanov cenejšo šolo ne dajo vjeti. Sedanji nemški konservativ se pa na se zraku razletela je razletela sednik zboi ki se je v tleh ranila do 100 ljudij več ali manj. Da se prouzročila bi bila še večjo nesrečo Pred ravno tako vzdižuj umetno, kak v njih i o čeških poslancih se ne mški liberalci in je v zbornici velik strah Dupuy je pri tem dogodku, da si je zavladal zmešnjava, ostal miren, pozval po kupnem mteresu, da podpirajo drug druzega. Pa tudi slance, da naj ostanejo na svojih sedežih, je zaukazal rediteljem in Moravskem kako bodo glasovali. Na Češktm da naj izhodna vrata zapro. Pričela neka gitacija mej kmeti proti temu, da delavci volili v kmetski skupini k bi potem večkrat kmete poslušalcem obvezali in je preiskava proti vsem ranjence so odnesM v postranske prostore in jih majorizovali. Te dni se je neko Češko^ društvo izreklo da naj sterski me tem se spja nadalj Po sej se mini predsednik Casimir Perier zahvali poslancem, da so se za delavce osnuje posebna skupina, torej prav v zmislu ostali mirni in vstrajni pri seji, vkljub nemških liberalcev Pi tacih razmerah lahko mogoče, da Preisk na lici mesta je dognala, da slišanemu dogodku, prouzročitelj atentata volilna reforma utrdi gospodstvo Nemcev in Slovani se bodemo anarhist Avgust Vaillant, katerega je samega močno ranilo. kesali, ko bode že prepozno Italij a Kralj ni potrdil ministerstva, kakor je je Vsled tega atentata je zbornica sklenila jako ostre zakone anarhiste. S temi zakoni se ima zadušiti Zanardelli sestavil Govori se, da eč zaradi tega ne, ker pisje so se določile trde kazni za tiste bi bil imel v ministerstvu biti neki strasten irendentov velik nasprotnik laške zaveznice Avstrije, kralj Crispiju sestaviti nov kabinet. Crispi naloge. torej Sedaj je naročil ie lotil dane mu spise in hujskajo izdelovaiija lazsti zoper č?iso- arhistično širijo anarhistične anarhističnim hudodelstvom Tudi glede so se izdali jako ostri zakoni Bolgarija Zadnje čase prinesle so razne vest da so v Sofiji zaprli nekega Ivanova, ki je nameraval atentat na kneza Ferdinanda. Ivanov rodom Bolgar je utekel iz bol- garske vojske in stopil v rusko ko Tam so ga menda gotove osebe nagov da naj umori Koburžana Ta se je temu nasvetu udal in se podal pred 14 dnevi, ko se je vršil Sofij slovesni pogreb Aleksandra Batenberžana ondi se mudi\šega kneza Ferdinanda umoriti. Ta naklep se Petrolej kot kurilo. Petrolej je na razstavi v Čikagu zaslovel kot kurilo, tja z namenom Vse stroje so kurili Je s petrolejem, katerega so dobivali je pa na pristojnem mestu pravočasno zvedel * in Ivanova spoznali so na železnični postaji in ga prijeli Z zatrj da na tem ni stranij se pa tudi po ceveh naravnost iz vrelca v Indiji razstavi je petrolej cenejši za kurjav Po skušnjah na pičice resnice in da je cela bajka daje večjo ivo nego premog Vročina je mnogo jednakomerneja in raznih nepoštenih ozirov izmišlj so se nekatere premembe. Portfelj naučnega ministerstv prevzel predsednik Stambolov. V ministerstvu zvršile tudi ne ostaje nobenega pepela ter nobenega dima ]e Ker treba odpravljati pepela je tudi manj ljudij treba Srbija Gruič je sestavil novo ministerstvo tako le: pri strojih Zjedinjenih državah pripisujejo skušnjam predsedstvo, vnanja dela in vojno ministerstvo: Gruič; finančno ministerstvo: VujiČ; notranja dela: Milosavljevič; pravosodje: Maksimovič; trgovino: Miloševič; javne zgradbe: Stankovič; v Cikagu velik pomen, ker je tukaj bila priložnost za raznovrstnejše poskušnje, ki so se vse dobro obnesle naj ▼ Cikagu so za vse kotle, elevatorje nauk: Vesnič. Novo ministerstvo se je zbornici že predstavilo, rilne priprave kurili le petrolej izimši ribiško parne vladnem programu se naznanja, da misli vlada nadaljevati politični sistem prejšnega ministerstva in vladati v smislu zmernega radikalizma Dokičevega. Glede vnanje politike se bode nova vlada trudila, ostati v korektnem prijateljskem razmerji vrtnar sko razstavo. 52 parnih kotlov z 21675 konjskimi silami pride v poštev. Sozidali so dvanajst velikih napajališč, katere drže 12500 galon petroleja. Pod temi 52 kotli z vsemi državami. Radikalna stranka, vedno želi, da Pašič postal ministerski "predsednik, ni nič kaj zadovoljna z novim ministerstvom, vender pa je sklenila za zdaj novi kabinet podpirati, da se prepriča o njegovem delovanji. Sodi se, da novo ministerstvo ne bode dolgo na krmilu. je v 210 ogenj pršil za petrolej, katera prše sama petrolej kakor iz kake škropilnice. Zaradi tega je bilo pa potrebno za oskrbovanje kotlov na vsaki straži 15 mož, dočim bi jih bilo potrebno najmanj 50, da so Francija obotavlj sprejel Ministerska kriza je rešena. Po daljšem sejedno Casimir Perier nalogo sestaviti kurili s premogom. 133 Va galone petroleja ravno toliko izda kakor tona premoga. Na dan se je porabilo 60.000 slanske zbornice. Govori se celo da bo prihodnjih volitvah novo ministerstvo in je isto tudi srečno izvršil. Casimir Perier galon petroleja, kar je toliko izdalo, kakor 450 ton najbolj- Franciji vehko zaupanje. Doslej je bil predsednik po- šega premoga. Vsak dan bi torej bilo treba 30 vagonov u 1 Ul i 1 , I. XT . , premoga, da niso rabili petroleja, in bi bili morali potem kandidoval za republikanskega predsednika. Novi ministerski f T j j i- / . , . predsednik sam zmeren v vseh zadevah je oddal tudi druge odpeljati deset vagonov pepela m žlindre. ministerske portfelje samim zmernim možem. Kar se tiče vna- Asekurančne družbe so se v Čikagu tudi prepričale, da nje politike, bo novo ministerstvo sledilo pota prejšnjega mi- nevarnost za ogenj ni baš prevelika, ako se rabi petrolej nisterstva, notranje pa bode njegovo postopanje zmerno. V svoji če vse prav narejeno 414 Sicer pa petroleja za kurjavo ne rabijo le v Ameriki, Lani se je ta teden iz teh pristanišč izvozilo 48.779 ton. prei po- temveč tudi v Rusiji in na Angleškem. Povsod so se skusi dobro obnesli. Posebno pripravno na čikaški razstavi je bilo, da so aparati imeli električne zaklopnice, da je nadzorujoči lanskim pa 49 028 ton. inžener vsak čas malo pritisnil z nogo, pa so se za- Kmetijstvo. I» klopnice zaprle in petrolej ni več prihajal na ogenj. Ve- liko v tovarn v Cikagu tudi že začelo kuriti s petrolejem in vse so z vspehi zadovoljne. Tudi v opekarnah že rabijo petrolej in zatrjujejo, da je opeka s petrolejem v dveh dneh prej dovolj žgana in je poleg tega mnogo boljša. S porabo petroleja se pri stroških prihrani za 35 O/^ Tudi v Pittsburgu rabijo posebne železne fužine Škodljivci sadnega drevja. (Dalje.) Jako škodljiv je jabolčni predni molj (Finea mali nella). Ta molj ima jednakomerno svetlosive zadnje pe ruti, sprednje so pa umazano bele z sivimi svetlimi re- imajo po 16 nog in se v sami. Gosenice tega metulčka tovarne petrolej za kur m so z vspehom kaj zado velicih množinah v maji ali po juniji pokažejo po sadnjih Vsled tega je manj pritožeb zaradi saj in dima. drevesih, katere vse prepredijo. Te gosenice so kacih v voljne. Italijanska vlada je poskusila na ladijah uporabljati pe- 20 mm dolge. Na obeh koncih so tanjše. Barve so uma trolej za kurivo. S tem dosegla je naglejšo vožnjo. Upajo zano rumene, po hrbtu rujave, glavo in tilnik imajo črn pa, da se dosežejo še boljši uspehi, ko se nekaj premene Dorasle gosenice se zaprede in premene v rudečeru stroji, kar je potrebno, če se bode kurilo s petrolejem, meno barvo. Ko izlete babice, pokladajo ;ajčika v lubje Na orovski železnici v Peruu so poskusili tudi rabiti pe- dreves. Se f)red zimo se izležejo gosenice in pomladi trolej. jedno lokomotivo. Jedno so kurili s petrolejem, drugo s Ta železnica ima dva tiru. Na vsakega so dali začno takoj svoje škodljivo delo, ko se jame pokazovati listje. Na majhnih drevesih je najbolje, če škodljivce premogom in sta obe vozili vštric z isto hitrostjo. Jedna mečkaš in jih tako pokončavaš Na večjih drevesih pa lokomotiva je parabila na petroleja, druga 79-30 funtov angleško miljo 38-55 funtov seveda ne moreš tako do njih. Na večjih drevesih se po premoga končavajo s posebno bakljo. Dro na jednem koncu Gosp. H. K. Lindsay je nedavno v Bostonu v nekem s tuljami ter pomočiš v petrolej in prižgeš. če si neko društvu veščakov govoril o kurjavi s petrolejem. Kakor liko spreten na ta načih pokončaš gosenice in njih gnezda, je on dokazoval, jeden inžener lahko sam urejuje ogenj Nekateri priporočajo razna brizgalna sredstva. Ta sredstva za dvanajst kotlov po 100 konjskih sila. Vročina se pa navadno ne obneso, ker so gosenice majhne in jim jednakomernejša. Zgubi se je ničesa ne, ker ni treba ku- tudi ne pridejo do živega, ker tekočina obvisi na spre rišča odpirati, kadar se pridene na ogenj, kakor pri pre- denini. mogu. Petrolej sam teče po posebni pripravi na ogenj Drugi nič manj škodljiv mrčes jabelčar (Antho Gotovo je, da bode petrolej imel velik pomen za nomus pomorum). To je majhen hrošč, ki ima po sredi kurjavo v bližnji bodočnosti. Povsod petrolej seveda ne perut belorujavo prečno progo. Ti keberčki prezimijo pod bode izpodrinil premoga, ker je dvomljivo, da bi prišel zmrzlim lubjem ali pa na tleh ob deblu in že zgodaj zle- cenejši. V tacih krajih, kakor v Ameriki in pa na Kav- žejo na drevesa, kakor hitro spomladi začno poganjati kazu pa še v nekaterih drugih krajih Rusije, kjer se bode listi. Globoke luknje narede v še ne odprto cvetje, in vanj dal petrolej napeljati v tovarne po ceveh, bode pač prišel zležejo jajčica, iz katerih se izvale breznožne ličinke, ki mnogo cenejši od premoga. Baš pri kurivu se primeri, razjedo cvetne organe, da se potem ne more narediti sad. da včasih vožnja več stane, kakor blago. Razvoj tega hrošča se hitro vrši. Iz jajca se v malo dneh izleže ličinka, ki dorase v štirinajstih dneh in se potem spremeni v bubo, iz katere Obrtnij ske raznoterosti. Učinek se podvoji ako tako vrejena, da reže se v jednem tednu izleže hrošč. Razširjenje tega škodljivca se s tem ovira, da se mu razrušijo njegova skrivališča. Star zamrl lub in mah navzgor in navzdol. Tedaj je tiskati naprej in ne sukati, kakor pa treba žagovec neprestano po ših navadnih žagah Sedaj se to zgodi navadno pri nase na dobivajo take priprave i vsaki žagi brez posebnih troškov lahko uredijo. Ker žaga, dvakrat toliko nažaga, kakor na- urejena na opisani način vadna, zato opozarjamo naše Žagarje na ta napredek. Nov način konserviranja lesa so vpeljali na Angleškem. Les potope v posodo, v kateri se nahaja razstopljen naftalin. Temperatura naftalinova je približno 80 C. Les ostane in se navadno prikazuje v velicih množicah. Predne pe naj se odpravlja z dreves. O cvetji naj se pogrne spodaj rjuha in rahlo veje stresejo, tako se jih večkrat lahko v več nalovi, da se pokončajo. Se neodpadlo usahlo in za-rujevelo listje naj se pobira in požiga. Navadni jaboljčni molj (Blastodacna Hellerella) spada mej najnevarnejše škodljivce jabelčnih dreves. Ta molj je jako majhen z razprtimi peruti, meri jedva deset mm 12 ur v kopelji. Tak les se da izvrstno likati in je baj zelo trpežen. Vpliv štrajkov v Angliji. Zadnji teden meseca oktobra niso iz pristanišč Hull, Grimsby in Groole odpeljali niti jedne tone premoga Kaj tacega se ni prigodilo celih 50 let ruti so rujavo sive, belo pisane, zadnje pa jednakomerno rujave z dolgimi risami, na temnih koncih sprednjih perut imajo nekaj povprečnih prog. Ta majhen molj prikazuje se v juliji. Še manjša i L o gosenica zarije se po zimi globoko pod kakim popkom Vrane so jih pa kaj pridao pokon v lub drevesa in ondu prezimi. Pomladi se živi od mladih ^ kratkem po 12 pojedla. Jedaa sama jih je in cvetnih pecljev, v katere se zaje, ki seveda vsled tega usahnejo. Proti temu škodljivcu človek ne more dosti storiti. Pri mlajših drevesih se pa6 odstranijo poganki, v Solčnično seme je dobra pica za perutaino. Kokoši, katerim se daje to seme, obilaeje neso ia dobe lepše perje. katere se je zajedel, pri večjih pa to ni mogoče. Tukaj kar je posebne važaosti, razstavi. v ce se kokoši mislijo pokazati na kaki morejo kaj storiti sadjar. tiči, na katere mora torej gledati Da kruh ne plesne, je baje dobro, v ce hlebce deneš, Jabelčni zavijač (Corpocapsa pomonella) je jako ne- vodo in deni v klet. Na ta način se baje kruh ko so spečeni v vrečo, katere se drži moka Vrečo zavezi. Dan predno kruh rabiš, ga vz^^mi iz vreče, malo poškropi z tednov več varen jabolkom in hruškam. Ta metulj se težko loči od drevesnega lubja in ga je zatorej težko zasledovati. Njegove prednje peruti imajo sive in rujave proge in se svetijo, zadnje so rujavosive. Ta metulj leta v juniji in juliji in je razširjen po vseh delih sveta. Jajčice poklada na nezrela jabolka in hruške. V osmih dneh se iz jajčic izvale gosenice, ki se vdero v sad. V jednem meseci iz- 9 leze iz sadu gosenica in zaleze pod odstopljen lub drevesa, kjer se premeni v bubo. Če pridejo te ličinke z zgodnjim sadjem v sadno shrambo, tu izlezejo in se v kakem kotu zapredejo. Da se ta mrčes preveč ne razširi je dobro, če se zbir ^rvi L hitro izlezejo odpalo črvivo sadje in daje prešičem predno če abi tako sadje za gospodarstvo, morajo se ličinke (črvi, gosenice) pokončati in odpadke primerno pokrmiti. Pa tudi s tem polovimo več tega škodljivca, če mu napravimo umetna skrivališča na drevesu. Stare cunje privežemo na drevesa in jih večkrat pregledamo, če se je vanje nabral kak mrčes, da ga pokončamo. Tudi je dobro če privežemo v sredi drevesa okrog debla slamnati pas, ter večkrat ogledujemo, če se je nabralo vanj kaj teh škodljivcev. Zlatozeleni in rudeči jabelčar (Rhinchites auratus in Rhinchiles Bacchus) sta jako škodljiva rilčna hrošča. Oba se pokažeta že pomladi. Svoje škodljivo delo pa začneta še le v rožniku, ko ležeta svoje jajčica v mlado sadje. Ličinke izlezejo v sredo sadu, kjer se žive od pešek. Sadje potem prezgodaj odpade. Ličinke izlezejo potem iz sadu, kjer gredo v zemljo, kjer se spremene v bube. Tega škodljivca s tem pokončaš, ako v maji ali ju- niji pod dr pogrneš rjuho in potem nanjo hrošče otresaš in jih potem pokončaš. To daje zares precej dela, ali je velike koristi. Razširjenje se pa tudi že s tem precej ovira, če se odpalo sadje precej pobira, da bube še nimajo časa izlesti. Tako nabrano sadje je najboljše, ^e se hitro živini pokrmi, najbolje prašičem. (Dalje sledi.) Kmetijske raznoterosti. ohrani. 4z i! wm z Poučni in zabavni del. i» Družba svetega Mohorja. (Konec.) Iz koledarja posnamemo, da ima družba letos vkuoe 57.398 udov, nekoliko manj nego lani. Žalostno Je, da vsled neugodnosti razmer se število udov v Livantinski g * t Škofiji vsled uboštva se pomanjšalo za 1027 članov, dočim se je število udov v druzih škofijah povekšalo za 744. Mej ogerskimi Slovani se žal družba ne more razširiti. Vkupe ima 189 članov in se je baš lani število udov pomanjšalo za 22 udov. Čudimo se temu ne, ker madjarskt t t pritisk ovira razvoj narodne zavesti mej ogerskimi Slovenci. veseljem smo iz koledarja poizvedeli, da je dovršen družbin dom v Gelovci, v kateri hiši ima sedaj Mnogo ovir se je stavilo družbi > po- družba svojo tiskarno. a z odločnostjo je odbor vse te ovire premagal. • . nemčenem Gelovci stoji sedaj dom najbolj razširjene slovenske družbe. To mora ugodno vplivati tudi na narodno zavest vseh koroških Slovencev. Kak pomen bode imel ta dom za Slovence v Koroškem, je pač najboljši dokaz to, kako so se nemški celovški mestni očetje ustavljali temu podjetju. Kolikor je le bilo mogoče, so to podjetje ovirali. Drugo leto izda „Družba sv. Mohora" zopet šest Poleg že omenjenih velikih „Zgodeb sv. pisma tt > in molitvenika „Krščansko De knjig. katerih izide prvi snopič vištvo", izide „Slovenski Živinorejec", katerega je spisal Fran Dular, okrajni živinozdravnik v Bosni. Slovenci se mnogo pečajo z živinorejo in po mnogih slovenskih pokrajinah je pač živinoreja glavni del narodnega gospodarstva. Zaradi tega je taka knjiga velike važnosti za gospodarje in gospodinje, pa tudi za hlapce in dekle, ki imajo pri živini opraviti če se pri živinoreji umno po stopa, se mnogo več priredi, nego če se živino zanemarja Slovensko slovstvo ima sicer nekaj del o živinoreji, ali so in nepametno krmi, kar se žal le prevečkrat zgodi Razpošiljanje krompirja po zimi. Vreče, v katerih postala že jako redka. Poleg tega so pa tudi že precej misliš krompir poslati, namoči v mrzli vodi. Potem se dene zastarela. Znanosti hitro napredujejo posebno prirodo- fcompir v vreče, ki se zopet polijejo z mrzlo vodo. V takih znanske znanosti, ki so podlaga umnemu živinarstvu vrečah krompir ne zmrzne pri največjem mrazu. Led, ki se Vob-nt. ««i^u • ^ j- J. X' u • X JI KaKor umnemu kmetijstvu sploh. Zato le pa naravno tudi naredi po vreči, brani namreč mrazu do krompirja. . ' F" • F« uaiavuu cuui Vrane dobre pokončevalke misij. Letošnjo pomlad živinoreja mnogo napredovala, ker je dobila v prirodo- je bilo posebno veliko misij v Alzaciji. Pomladna moča jih je znanstvu zanesljivo podporo. Pa tudi slednje lete se po- 4)ila prisilila, da so v velikem številu prišle iz svojih lukenj, množe skušnje, katere je treba uporabiti. Pa tudi v vež \ > i "V 416 letih se razmere močno premene in je torej potrebno drugače urediti narodno gospodarstvo. Sicer so pa druge knjige tudi dražje, ali po družbi sv. Mohora pa ljudje po ceni dobe knjigo. Ker je pa knjigo spisal živinozdravnik bo tudi vsekako večje vred- On je osnoval kot učni minister akademijo zaanosti. Umrl je v Belemgradu bivši učni minister v Graračani-novem ministerstvu Milan Kujundžič v 64 letu. V mlajših letih je bil profesor na veliki šoli in filozofičoi pisatelj. V vojski s Turki je bil baterijski poveljnik. Večkrat je bil predsednik skupščine, nekaj let poslanik v Rimu in učni minister. nosti, nego jo bil kdo drugi, ker bode v njej gotovo Čehi v Čikagu. Največ Čehov v Ameriki je v Čikagu, tudi potrebnih navodil, kako se ohrani zdravje pri živini, kjer jih biva sedaj kacih 65000. Nekateri so jako premožai in imajo že do četrt milijona dolarjev premoženja. Cehi v Čikagu so se skoro popolnoma udomačili, kajti nekateri stanujejo v tem mestu že po 30 do 40 let. Največ stanujejo na zapadni strani mesta, kjer se pogosto sliši češka govorica. Največ Čehov je krojačev, tesarjev in ključarjev. Pa tudi v To je posebno važno, ker na Slovenskem še ni obilno vinozdravnikov. Pisatelj je že znan udom družbe sv. Mohorja, ker je on spisal knjigo o živinozdravstvu, s katero je mnogo koristil slovenskim živinorejcem. Družba sv. Mohora je tudi najprimerneja za izdajo druzih stanovih ne manjka Čehov, mej drugimi je v Čik agu tacih knjig, ker po njej pridejo v najširše slovenske kroge, v vsako še tako oddaljeno slovensko vas. Gosp. prof. Martin Cilenšek pa nadaljuje svoje delo . Drugo leto izide tretji zvezek tega jako koristnega dela. To delo je koristno gospodarstvu, zanimivo pa za vsacega. Brez poznanja rastlinstva umno kmetijstvo, živinarstvo in gozdar- Naše škodljive rastline" v podobi in besedi 15 čeških zdravnikov in 10 odvetnikov, ki so vsi na dobrem glasu. Skoro polovico teh Čehov ima svoje hiše; katere so ukupe vredne že blizu 50 milijonov dolarjev. Po političnem prepričanji so skoro vsi ameriški Čehi demokratje. Nekaj nad 6000 je čeških volilcev. Več Čehov je v državni in mestni V službi. V Cikagu izhajajo štirje Češki dnevniki, 4 č ški tedniki in jeden Češki mesečnik, ki imajo precejšnje število naročnikov, tako ima dnevnik Svornost, stvo ni mogoče. Posebno je potrebno poznati razne škod že izhaja 18 let nad 6000 ia V Čikagu je 6 čeških tednik Amerikan nad 14000 naročnikov. telovadnic, več čeških šol in češko gledališče. Pa tudi me) Ijive rastline, da se jih moremo varovati, oziroma se jih večjimi trgovci, bankirji, pivovarji in drugimi večjimi podjet braniti. niki je več Čehov. Za zabavo bode pa skrbljeno s slovenskimi večer-nicami in pa s koledarjem. Družba ima že več primernih spisov za te dve knjige pripravljenih, več jih pa dobi, ker je razpisala darila po 35 gld. za šest krajših izvirnih povestic in po 35 gld. za štiri poučne spise raznega zapopadka. zakona, ki ga je Potrjen zakon. Presvitli cesar je potrdil načrt sklenil deželni zbor kranjski, da se zgradi Res veliko je udov te družbe, ali v ender še ne tako nova okrajna cesta mej Sodražico in Hribom ter opusti sedanja iz Retij preko Male Loke v Goro vodeča okrajna cesta, ki se pri Žigmaricah spaja z ribniško-bloško deželno cesto. Iz vojaških krogov. Podmaišal baron Albori, do- da bi se več pomnožiti ne mog lo. Če pogledujemo število udov po farah, se pri nekaterih zares kar čudimo veli- kemu številu, ali drugod pa v tem oziru še marsikaj sedanji komandant 28. pehotne divizije, ki ima svoj sedež t Ljubljani, imenovan je namestnikom komandujočega generala želeti. Tukaj se da še marsikaj storiti. Posebno ker se je po šolah že močno razžirilo znanje branja in pisanja, na Duuaji. Na njegovo mesto je imenovan podmaršal Ludovik tudi ni več tistih ovir, kakor so bile v začetku družbi- Hegedüs de Tiszavölgy, dozdaj poveljnik konjiške divizije v nega delovanja. Mi zatorej te naše črtice o družbi sv. Mohora sklepamo z željo, da število udov drugo leto že doseže 60.000. Jaroslavu. Odlikovanje. Presvetli cesar je podelil deželnemu glavarju kranjskemu gospod Otonu Deteli red železne krone^ tretje vrste Reke se poroča, da je ondi utonil Škof utonil. Poučni in zabavni drobiž. trapiški opat iz Banjaluke, monsignor Bonaventura. Škof je bil na poti v Zader. Dne 12. t. m okrog osme ure zvečer je- V Indiji je 280 milijonov prebivalcev. Od teh jih zna šel ob morji, a se mu je od električne luči toli bliščalo, da ni 6®/o brati in pisati. 61 odstotkov se jih peča s kmetijstvom videl in pal v morje. Potegnili so sicer se živega iz morja in živinarstvom, 15 43 z obrtnijo. 8*87 z zemeljskimi in a je kmalu na to umrl. drugimi podobnimi deli. Drugi so v javnih,ali zasebnih službah, trgovini in slovstvenih posslih Šolski obisek v Zagrebu. Letos obiskuje v Zagrebu Nedeljski počitek. Ker pade preddan Svetega dne letos na nedeljo in po zakonu morajo biti ob nedeljah proda-jalnice zaprte, se pa ravno v predvečer Svetega dne po gotove^ vse šole od otroških zabavišč do vseučilišča 8228 učencev in vrste prodajalnicah prav mnogo proda, je ministerstvo na prošnja učenk. Lani jih je višča hodi letos 451 otrok, 180 več nego lani, v ljudske šole dne 24. decembra t. 1. vse prodajalnice. 7259 hodilo v šolo. V otroška zaba- dotičnih interesovanih krogov odredilo, da smejo biti v nedeljo- se bavijo z pro- hodilo je lani 3355, letos pa 3610 učencev in učenk. Višja dajo blaga na drobno, odprte do 7. ure zvečer. Prošnji, da bi dekliška šola usmiljenk je imela lani 298 in letos 1331 učenk, se isto dovolilo za nedeljo dne 31. decembra t. L, se ni ugodilo. Slovansko pevsko društvo nameravajo ustanoviti V preparandiji je bilo lani 253, letos pa 403 dijakov in dijakinj. V moški obrtni šoli je bilo lani 143 učencev, v ženski v Gorici za mesto in okolico. Pevci iz vasij v okolici bi imeli pa 264 učenk, letos je pa v moški 173 učencev in v ženski od časa do časa skupne vaje v Grorici, sicer bi se pa vadili 439 učenk, v dekliškem liceji je bilo lani 139, letos pa 182 vsak za se. To lepo misel je sprožil najprve glasbeni stro-učenk. V gimnaziji sta bila lani 702 in letos 706 učencev, v kovnjak gosp realki pa lani 337, letos pa 378 učencev. višji trgovski ideja Soli je bilo lani 62, letos pa 37 slušateljev, na vseučilišči je bilo lani 410, letos pa že 438 slušateljev. Lacina, kapelan v St. Petru. Da bi se lepa že skoro obistinila. ■ Slovenska šola v Velikovcu na Koroškem Družba sv. Cirila in Metoda kupila je v Velikovcu veliko ia 41 pripravno stavbišče, na katerem bode prihodnjo leto sezidala bevšek, 49 let stari posestnik Janez Spruk iz Praprotnega Za- poslopje za slovensko 4 razrednico. kala in 44 let stara šivilja Mariji Žerovnik iz Viča. Obrav- — »Radogoju« je pristopil kot ustanovnik z doneskom nava trajala je 4 dni. Obsojeni so bili: Miha Uranič na do-100 kron veleč. gosp. Ivan Fajdiga, upokojeni c in kr. župnik smrtno ječo, Anton Lužir na 10 let težke jeČL% Peter Ribič avstr. mornarice v Ljubljani. Grosp. dr. Josip Stanič, od- na 6 let, Birbara Zimlen na-4 leta, Janez Vene in Neža Ce- vetnik v Tolminu je daroval 2500 kron z željo, da se vsprejme ^^^ ^sak na tri leta težke ječe, Marija Zerovnik iz Viča pa kot ustanovnik on sam in občine Tolmin, Libusnje, Volče ter sv. Lucija na Groriškem kot ustanovnice z doneski po 500 kron. — Z doneski po 1 00 kron sta dalje pristopila kot ustanovnika. na teine zapora. Drugi o bili v v oprosoeni. Dva umora. Dne 26. pr. m našli so umorjenega ia g- Istri dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuji in občina Podgrad v oropanega nekega hrvatskega krošajarja v gozdu Za Logom v Živeli zavedni darovalci ! občini Št. Peter pri Celji. Imel je prert^zan vrat in nič de- Bivši srbski ministerski predsednik dr. Dokič larja pri sebi. Drugi dan so pa našli mrtvega vincarja je umrl dne 12. t. m. po daljšem bolehanju v Opatiji. Truplo Alojzija prepeljali bodo v Beligrad. denarja. C iedla pri Žalci tudi s prereza'nim vratom in brez je oba umoril in Dolže nekega Hrv^ata Pavica, da Ljubljanska mestna občina dedič. V Bero- oropal. linu je umrl pred kratkim neki Alojzij Trček, rodom Kranjec, svoji oporoki je volil Trček mej drugim tudi mestni občini Velika nesreča pripetila se je na kolodvoru v Deutsch-Landsbergu na S'tajerskem. Postajnega načelnika je vlak ljubljanski 10.000 mark. povozil, zlrobil mu je obe ogi. Ho^el je iti čez tir ali je pal, Zagrebški nadškof. Poroča se, da je zagrebškim ščem. nadškofom imenovan ogerski kanonik Bela Mayer. —.Uradno ta vest še ni potrjena. — Ljubljanski javni napisi pred državnim sodi- Minolo sredo dne 13 decembra t. 1. vršila se je pred državnim sodiščem na Dunaji obravnava o prizivu ljubljanske mestne občine proti odločbi ministerstva za notranja dela, katero je potrdilo odločbo deželne vlade kranjske, prepovedujoč samo slovenske napise mestnih ulic, trgov in cest Mestno ob- ker je bilo pomrzneno. Olpeljali so ga v bolnišnico v Grradec. — Umor zaradi nesrečne ljubezni. Kavarnična bla-gajničarica Avgusta Bauer so na Dunaji našli mrtvo v postelji v njenem stanovanji. Iz nekega pisma, ki so ga našli v sobi je vidno, da se je umorila zar'^di nesrečne ljubezni. V sobo je nalašč postavila žive žrjavice in umrla je vsled vsopljenja ogljenčevega okisa ležeč 23 let. na postelji. Samomorilka je stara Zblaznil jeoigojitelj najmlajšega sinu nemškega ce čino je zastopal dr. Lenoch. Sodišče je po skoro triurni obravnavi izjavilo, da bode sodba publicirana dne 29. decembra t. 1. — Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem . t. m. Bolnike bodo jeli Stephan. Oigojitelj je mlal mož, še sedem in mestu so slovesno blagoslovili dne vsprejemati še z novim letom. — Shod kmetovalcev priredila je dne 3. t. m. kmetijska podružnica v Novem mestu. Shod je bil prav dobro obirkan. Na shodu govorili so gg.: župan Perko o koristi hranilnic v obče in še posebej o koristi, katero je pričakovati s ar j a učitelj dvajset let star. Naveličala sta se Evrope dva gimnazijalista iz Zemuna Eadomi iz Šajkovic in Sava Jankovic in pobegnila v Ameriko. Prvi ima 16, drugi pa 17 let. Jankovic je seboj vzel 1700 gld , katere je pridobil na nepošten način. Trda glava. Te dni je bil lov na grofa Berchem- kmetskim gospodarjem od novomeške hranilnice, notar dr. Poznik o mejnih pravdah, ki imajo toliko škodljivih nasledkov in pristav Rohrmann o letošnji vinski letini na Dolenjskem in o vinorejstvu sploh. Grovore so prisotni kmetje prav pazno poslušali. osnovala V ostanjevici na Heimhausena posestvu na Češ kem, Srna je nakrat z vso silo priletela iz grmovja in se zaletela z glavo v nekega gonjača. Srna in gonjač sta si zadela vkupe z glavami tako močno, da je srna se kar mrtva zgrudila. Gronjač pa ni dosti poškodovan. Zares so še zmiraj trde glave na svetu. — Tatvina. V Solnogradu so vlomili tatje v tobačni Nova čitalnica se Dolenjskem. Nova pošta odprla se je z dnem 11. t. m. v Ortneku ob železnični progi Ljubljana-Kočevje, Nova kmetijska podružnica se je ustanovila v St. Juriju poleg Kranja. liču — Ustrelil se je včeraj popoludne v hotelü pri nepoznani 501etui človek trgovskega stanu. n Ma- — Izpred porotnega sodišča. Dne 5. decembra t- . pričela se je pred tukajšnijim porotnim sodiščem obravnava proti 18 ponarejalcem papirnega denarja, oziroma sokrivcev pri tem hudodelstvu, Zatoženi so bili: 51 let stari Miha Ura-nič iz Gline, brez gotovega posla in bivališča, ki je bil za- in kolekovni urad in. odnesli za 40.000 gld. raznih kolekov. « »Roparji« v gledišči. V vasi Velten je krčmar najel gledališko družbo iz Berolina. Predstavljati so imeli Schil-lerjevo igro „Räuber" (Roparji.) Obiskovalcev se je veliko zbralo. Prvi nastop se je dobro igral v veliko zadovoljnost gledalcev. Palo je zagrinjala. Prvi nastop je bil končan, ž njim pa tudi igra. Celo pol ure so gledalci čakali druzega akta in začeli godrnjati. Pokazalo se je pa, da so gospodje gledališki igralci za kulisami kar „Roparje" nadaljevali in jo pobegnili z blagajnico. — V Braziliji. V Braziliji je marsikaka čudna naredba. Paulu je prepovedan bosemu vstop v poštno poslopje. Kdor ima kaj na pošti opraviti, mora imeti obute čevlje, drugače ga notri ne puste. Pri davkariji pa zavrnejo, kdor pride brez suknje. Rad ali nerad mora domu, ker drugače še davkov radi ponareje denarja že dvakrat, zaradi tatvine pa že deset- plačati ne more. V Rio de Janeiro še na tramvaju nimajo bosi krat kaznovan Dobravce nadalj let stari posestnik Anton Lužar iz istih pravic z drugimi. Za nje so odločeni posebni vagoni z 52 let stari posestnik Janez Klemene iz Jakovca in < njegova sinova Janez in Jože, 28 let stari dninar France Kermavnar iz Grlinc, 42 let stari mizar Janez Tršinar iz Dobrave in žena njegova Antonija, 36 let stari posestnik Janez boni na Vene z Jermanvrha 56 let stari posestnik Janez Šoln čučj napisom „Descalcos". Kar je bil srednjeveškim plemenitašem meč, to so brazilijanskim republikancem čevlji. Visoka starost. Pred nekaterimi dnevi je v Liz-Portugalskem neka ženska z imenom Marija da Grloria e 58 Mlake, 31 let stari posestnik Janez Štamcar iz Škočij let stari Peter Ribič, brez posla in bivališča, 66 let stara de Javka Barbara Zamlen iz Ihana. Cordoza praznovala svoj 108 rojstni dan. Požar. Antwerpenu je dne 10. t. m. začelo go- 35 let stara kajžarje žena Neža Cerar iz Praprotnega Zakala, 46 let stari posestnik Jer nej Trobevšek iz Praprotnega Zakala in brat njegov Jurij Tro reti poslopje „Maison Hanseatique", katero poslopje je zavzemalo 80.000 kvadratnih metrov prostora. Ladije so se srečno umaknile, da jih ogenj ni dosegel. Vse škode je nad 5 milijonov frankov. Sodi se, da je bilo iz hudobije zažgano. 418 Loterijske srečke. v Lincu dne decern, t. 1 35 O, 23 45 V Trstu dne 9. decern, t. 1 V Pragi dne 13. decern, t. 50, 69, 25, 56, 74 • # 25, 11, 48, 2, 42 Spomin pridnim učencem a ali nauk o lepem vedenji šolske mladine, se imenuje nova knjižica, katera je te dni izšla pri Blaznikovih naslednikih. knjižici bereš na III. str. poleg naukov o lepem vedenji šolske mladine tudi primerne vsakdanj pobož- spo nosti, namreč kratko jutranjo in večerno molitev, vedne in obhajilne molitve; kratko počeščenje presvetega Rešnjega Telesa in kratke mašne,molitvice, kakeršne se lahko opravljajo pi poglavitnih delih sv. maše, ako se vmes moli sv. rožni venec ali pojo svete pesmi To je kaj primerno za šolarske maše, kadar otroci glasno mo lijo ožni venec, pri poglavitnih delih pa prenehavajo Po tacem spreminjavanji pri molitvi se otroci in verni paznosti ter pobožnosti le bolj vnemajo. Poleg tega pa je v tej knjižici tudi „angeljskä služba za mladenče" ali nauk, kako naj se k sv. maši streže. Glavni namen tej knjižici je zabranjevati nedostojno, nespodobno ter pohujšljivo vedenje mladine, podpirati pa ter gojiti lepo pošteno in spodbudno vedenje v cerkvi, v šoli in zunaj šole. Vse to naj velja v čast Božjo ter slavo Marijino. Po svoji vsebini, po svoji vnanji obliki, pa tudi po svoji nizki ceni, 10 kr., je toraj knjižica vsega priporočila vredna. Gospodje katehetje, duhovni pastirji, učitelji, sezite urno po njej ter jo naklonite za božično ali novoletno darilo svoji mladini! Dobiva se v ^ . Blaznikovi tiskarni v Ljubljani. I štev. 24051 Vabilo (35 Uže mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist ubožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpečavanje oprostnih listkov tudi letos drage volj prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na mest nem trgu in Albert Schäffer na kongresnem trgu štev 7 Vrhu tega bodo v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestni uradni sluge, kakor posledna leta, tudi letos raznašali oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodi si za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana dne « decembra 1893. a ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i i 4 4 i i 0- ^ w W z ^ T . - ^ - ^ ^ ^^ ^^ ^ ^ T ^^ antiartrlstični in antireiimatični v od Franc Wilhelm lekarja Neunkirchen-u na Spodnje Avstrijskem dobiva se v vseh lekarnah 1 Ljubljani: pri U. pl. Trnkoczy in Wilh. IVlayr 7 (35 V zabojih po 1 gld. av. velj. 3 O, M priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani a izgotovljene v lekarni k „angelu varnu BRADY-a v Kromerižu (Moravsko) i i i » SO staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (34 Samo prave so z zraven stoječo varsWeno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. Piccoh in lek. Svoboda; v Postojni carich; v Škofi i Loki dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice : lek. lek. Fr. Bec- želodec prodajajo se prave: v Ljubljani lek Kari Fabiani dovljici lek. Alex. Roblek: v Novemmestu v Ra : lek Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku lek Močnik; v Črnomlju lek Blažek Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki. ( a ♦ ♦ ♦ ♦ A ♦ 4 s