ZBIRKA BRISAČ V POKRAJINSKEM MUZEJU ZA POMURJE
V MURSKI SOBOTI
Vlasta Koren
Prekmurske brisače so doslej v naši strokovni literaturi neznane.
Zbirka brisač pri Pokrajinskem muzeju za Pomurje šteje po in-
ventarni knjigi ter kartoteki muzejskih predmetov 25 predmetov. Doslej
deponirani eksponati so iz ravenskega, goriokega in dolinskega dela
Prekmurja. Zbrani so bili na terenu v letih od 1956 do 1962.
Zbirka brisač je po svojih eksponatih pisana, saj tudi dve brisači
nista enaki. Brisače se razločujejo po ornamentiki, tkaničenju in vezenju,
po izdelavi res in po raznovrstnosti platna.
Daiacija. Eksponati so po svoji starosti izdelani v letih od 1880
do 1900. Najstarejši primer je star okoli 90 let.
Material. Brisače so izdelane iz lanenega, le tu in tam katera iz
konopljenega platna. V ravninskem delu Prekmurja so lan že od naj-
starejših časov mnogo bolj gojili kot konopljo. Konopljo so namreč upo-
rabljali za pletenje »vajeti« in za izdelovanje »ponjav«.
Platna je bilo v Prekmurju troje vrst:
1. »Zgrebeno platno«,
2. »nitno platno«,
3. »ienovoi platno«.
Brisače so izdelane iz lénovega platna. Po kakovosti je lénovo platno
dvojno: lénovo platno, pretkano s pavolo, in čisto lénovo platno.
Laneno, konopljino ali polpavolnato platno na laneni osnovi se mora
po tkanju obeliti. Platno so nekdaj belili v keramično izdelani posodi
»paru« z večkratnim prelivanjem luga. Par je izdelal prekmurski lončar.
Danes belijo platno s polivanjem vode na soncu. Platno se razprostre
pri potoku, obteži s kamni in se poliva, dokler ne izgubi svoje naravne
barve, pobeli.
Tehnika izdelave. Po tehniki izdelave delimo brisače v dve skupini:
1. tkane,
2. vezene.
Prekmurske tkane brisače izdelujejo tkalci na statvah, »krosnah«.
Izraz krosna se je ohranil še iz slovanske terminologije.^
'Gavazzi, Milovan: Praslavenski tkalački stan i tkalačka daštica.
Zbornik za Narodni život i običaje južnih Slavena, Zagreb 1928, str. 2.
89
Vlasta Koren
Krosna so vodoravne oblike in sestavljena tako, da se lahko razložijo
ali zopet sestavijo v času, ko se tke. Tke se običajno v zimskih mesecih,
v poletnih mesecih so statve pospravljene.
V Motvarjavcih se je ohranil pregoTOr, da se mlado dekle ne more
poročiti, če ne zna tkati.
Pri brisačah z vtkanimi pasovi rdečih ali rjavih črt tke tkalec vzorec
na pamet. Ozke vzorčaste pasove vtke na navadnih brisačah, za širše
vzorce, širše bordure, pa tke na posebnih krosnah, ki so spredaj po-
daljšane, ker potrebuje prostor za vtikanje trstik. Tke po vzorcu, ki ga
ima pred seboj. Teh vzorcev nima vsaka tkalka. Dedujejo se iz roda
v rod, žene si vzorce med seboj izposojajo.
Širino blaga merijo po »pasmah« (Bratonci). Eno pasmo je določeno
število niti. Eno pasmo je običajno 12 niti osnutka.^
Vmesna obarvana nit, ki jo tko, je lahko dveh vrst: »lenojka« aH
»čestina«, slabša, ki je iz jesenskega lanu (sejejo ga za ajdino). Cestina
ni tako močna kot lenojka. Po taknju obarvane niti v brisačo ločimo
brisače, v katere je vtkana lanena nit, in brisače, v katerih je vtkana
obarvana pavolnata nit. Vezene brisače so vezene s presežnim obodom,
listi in polnina rož so polno vezeni. Vzorec je žena poprej narisala z
ogljem, nato izvezla (Brezovci).
Vsaka brisača je imela rese, čeravno samo spuščene. Po resah na
konceh brisače je žena pravzaprav ločila brisačo od drugih izdelkov iz
domačega platna. Rese »odlačke« (Goričko), »zabrnki« (Dolinsko), so
izdelane na šest ali celo več načinov.
1. Najpreprostejši način je, da so na konceh spuščene;
2. spuščene in sukane z dvema nitkama;
, 3. navadno vozlane na tri, štiri vrste in sestavljajo celo borduro;
4. sukane in vezane s kvačkancem z navadnimi vozli, menjaje,
deljeno;
5. rese po tri in tri v šope vezane, zavozlane in sukane;
6. vozlane v štirih vrstah in na konceh spuščene.
Ker so brisače praviloma nekdaj obešali čez drog in ker je platno
ozko, je moralo biti sešito iz dveh delov. Starejše brisače so vse sešite
s stičnim vbodom, rob pa imajo zarobljen z navadnim šivom. Nekatere
brisače imajo v sredi, kjer so sešite, krasilni šiv, izdelan v tehniki enojne
ali dvojne ribje kosti, ob straneh krasilnega šiva pa prešiti rob ali živ
rob. Brisače z vtkanimi geometričnimi širšimi bordurami imajo v sredi
kvačkan vložek, po obsegu tudi do 10 cm. Kvačkani vložek sestavlja
ornament, sestavljen iz rombov. Pri brisačah, najdenih v vaseh madžar-
ske manjšine, je med brisačo in kvačkano borduro, na katero so prikvač-
kane rese, vmesni pas ornamentalnoi ročnO' tkaničen in polno vezen.^
^ Gavazzi, Miiovan: Slavenske mjere za predivo i tkivo prema seksa-
gezi — Slavia, časopis pro slovanskou filologu — O. Hujer a M. Murlio
R. III. Praga 1924-1925, str. 665.
' Linchernova, A.: Vysivky Osveta-Martin, 1956.
90
Zbirka brisač v Pokrajinskem muzeju za Pomurje v Murski Soboti
Polje je razdeljeno na več manjših trikotnikov, v katerih je stiliziran
cvet. Zastopanih je več tehnik vezenja: mrežasti obod, verižni obod,
stebelni obod in ažur.^^ * Brisače so likali z mango, obteženo z velikimi
kamni, da je dobila tkanina gibčnost in lesk.
Opis. Brisače so navadno široke 66—70 cm, kar je običajna širina
platna, ter dolge 1,42—2 m. Od pol centimetra do 10 cm roba imajo ve-
zeno borduro v obliki 6—78 cm širokega pasu. Zarobljene so običajno iz
treh strani z navadnim šivom, na eni sitrani pa imajo živ rob. Na konceh
imajo brisače rese; brisače brez res opazimo le pri vezenih brisačah.
Velikost res je 5—23 cm. Neornamentirane brisače imajo na konceh tudi
do 25 cm široke rese. Prava stran brisače je običajno tako kot pri belo-
kranjskih tista, ki je z vezenino močneje pokrita in ima manj odprta
polja.
Funkcija. Brisača je imela v Prekmurju predvsem dve funkciji:
a) uporabno,
b) dekorativno.
Uporabno je brisača rabila za brisanje posode. Ta brisača je bila
vedno neornamentirana. Svojemu pravemu namenu pa so rabile brisače
za brisanje obraza in rok. V te namene uporabljena brisača je visela
na »brisačnjeku« (Brezovci), »törölkozö tarto« (Dobrovnik) v kuhinji.
V premožnejših hišah je gospodinja obesila na brisačnjek v kuhinji
bogato ornamentirano brisačo iz obeljenega platna, izdelano le v deko-
rativen namen.
Prekmurskemu »pozvačinu«, »zvaču«, ki vabi na poroko, visijo od
hrbta, vratu, ledij brisače z bogatimi, širokimi bordurami in dolgimi
resami. Tkana motivika je rdeče apotropejske barve. Kot dekorativna
tkanina pa se uporablja za oikras nad okni, vrati, na pohištvu.
Ornamentika. Ornamentiranost izhaja pri prekmurskih brisačah po-
polnoma iz funkcionalnosti. Organiziranje ornamenta na posameznih
delih je odvisno od dekorativne funkcije brisače. Brisače so v najstarej-
ših časih visele v sobah, vržene čez drog, ki je visel nad kmečko pečjo.
Kasneje, ko ni bilo več črnih kuhinj, pa so visele v kuhinjah na brisač-
njeku ali žeblju v kotu. Zato je brisača na obeh straneh na spodnjih
robovih lepo vezena ali tkaničena. Razen z materialom in tehniko je
estetska stran poudarjena v ornamentiki in barvi.
Ornamentiranje brisače je dvojno:
1. krasen je z vtkano borduro,
2. krašenje z vezeno omamentiko.
Ornamentika tkanja je zaradi tehnike predvsem geometričnih oblik.
Krašenje pri tkanju na statvah pa izhaja od najpreprostejše ornamen-
tike — 10 do 20 črt sestavlja borduro. Cesto so te črte sestavljene v
* Zoreč, Črtomir: Od vlaknine do tkanine, Kranj 1947.
5 Lindtner, Viktor: Današnje tkanine, Ljubljana 1961.
91
Vlasta Koren
presledkih gosto skupaj, da sestaYljajo pasove, ali celo 10 cm široko
borduro. Bordure so sestavljene tudi iz drobnih belih in rdečih kvadra-
tov v vrstah, ki sestavljajo dvovrsten šahovski pais. Prav tako so zložene
tudi iz stebričkov. Širše bordure so sestavljene iz geometričnega orna-
menta, kjer so polnila trikotniki, romb, romboid, kvadrat, rozeta. Pri
takih brisačah s širokimi geometričnimi motivi često nastopajo cve-
Sl. 1 (inv. št. E-10) Brisača, Vučja Gomila, 75 let, dolžina 142 cm, širina 36 cm,
ornament, lan, rese, stanje dobro
SI. 2 (inv. št. E 101) brisača, Kuzma, 80 let, dolžina 110 cm, širina 31 cm,
ornament, lan, rese, stanje dobro
SI. 3 (inv. št. E 72) brisača. Vučja Gomila, 70 let, dolžina 144 cm, širina 35 cm,
ornament, lan, rese, stanje dobro
SI. 4 (inv. št. E 68) Brisača, Kobilje, 80 let, dolžina 102 cm, širina 40 cm,
grobi lan, rese, stanje dobro
Si. 5 (inv. št. E 69) Brisača, Lipovci, 90 let, dolžina 100 cm, širina 77 cm,
lan, rese, stanje dobro
SI. 6 (inv. št. E 80) Brisača, Kobilje 85 let, dolžina 144, širina 24 cm,
ornament, lan, rese, stanje dobro
92
Zbirka brisač v Pokrajinskem muzeju za Pomurje v Murski Soboti
tlice, ptice, petelini, granatno jabolko, pavi, prilagojeni tekstilni tehniki
tkanja.^
Prikvačkani vložki na konceh imajo v polnilu geometrično »tiliizi-
rane cvetlice, polnjene z rdečo vezenino, ali pa rdeče polnjene ptice.
Motivika vezenih brisač je po kompoziciji dvojna. Na konceh bri-
sače je v širini bordure s stiliziranimi cvetlicami oblike tulipana ali
marjetice, ali nepravilnih cvetov z ovelimi listi, ali pa kompozicijsko
izpolnjuje oba konca brisače v obliki vaze, cvetličnega lončka, iz kate-
rega rastejo cvetlice.
Barve. Prevladuje rdeča barva, nekoliko kombinirana z modro. Tu
in tam se opazi tudi rjava, svetlo modra in roza. Pri tkanih brisačah
prevladuje predvsem bela in rdeča barva. Druge barve se pojavljajo pri
vezenih brisačah. Rdeča barva je bila od nekdaj zelo priljubljena.
Zaključek. V prekmurskih vaseh je tkalec moški, v vaseh z madžar-
sko manjšino pa se s tkalstvom vedno ukvarjajo ženske. V prekmurskih
vaseh so bile brisače neornamentirane, iz lanenega platna, edini okras
so imele rese, ki so bile včasih široke. Brisače, ki imajo rdeče vtkane
široke geometrične bordure, so ohranjene in značilne za vasi madžarske
manjšine v Prekmurju: Dobrovnik, Žitkovci, Kamovci, Geniterovci, Rad-
možanci, Banuta, Mostje, Dolga vas, Kapca, Gaberje, Gornji in Dolnji
Lakoš, Petišovci, Čentiba, DoUna, Pince.
Brisače, ornamentirane z ozkimi bordurami (borduro sestavljajo le
črte in pasovi manjših geometričnih likov, šahovsko polje), so znane na
Goričkem, od Dubrovnika v vaseh ob madžarski meji: Motvarjevci, Por-
dašinci, Prosenjakovci, Domanjševci, Hodoš. Rastlinska ornamentika
se kaže na vezenih brisačah v prekmurskih vaseh. V ornamentiki po-
snemajo celo secesijske vzorce.
Izpolnjevanje ornamenta, stiliziranje je odvisno od tehnike in okusa
tkalke, ki od časa do časa spreminja ornament. Pri tkanih brisačah je
ornament linearen ali geometričen, pri vezenih naturalističen, vendar
stiliziran. Glede na stilizacijo so naravne oblike vezene v pravilnejše ali
konstruirane like samo s simetrično obliko. Barve so odvisne od skale
barv, ki so jih imeli.
Brisače so izdelane iz konoplje ali lanu, pač po tem, katera rastlina
se je v tistem kraju bolj gojila. Vtkani motivi ljubijo simetrijo, pasovi
so v vodoravnih črtah, vendar v nekem zaporedju a-a-a-a ali a-b-a-b ali
a-b-c-a-b-a. Motiv v ploskvi je podan simetrično, često je kompozicija
enosmerna. Na statvah nastajajo tkaničeni vzorci z različno navleko
osnove in z različnim pritiskanjem na osnovo. Ornamenti se širijo tudi
z ženitvijo mlade neveste v drugo vas, kjer vpliva na druge ženske, da
ornament prevzamejo.
« Kokelj Miroslav: Znaki prekmurskega tkaničenja, ČZN XXVII, 1932,
str. 93.
93
Vlasta Koreu
Nedvomno je na umetniško ustvarjanje vzorcev vplivalo okolje,
narava. Prekmurske žene so svoja okna na hišah krasile s cvetočimi
lončki. Žena je v svojih motivih tudi uporabljala cvetlični lonček z rožo.
Veselje in prazničnost se na ornamentiranih brisačah izraža z veselo,
živo rdečo barvo, množino motivov, dragocenim materialom. Vsakda-
njost pa se na ornamentiTanih brisačah izraža v skromnejši omamentiki,
oljičajnejši, preprostejši tehniki.
Primerjava s sosednjimi kraji. Motivi se v Sloveniji snovno ujemajo
z beloikranjskimi motivi. Oblikovno se razločujejo v nadrobnostih :
vmesna polja so npr. pri tkanju manj vidna, razvrstitev motivov, likov
je bolj strnjena. Tehnika tkaničenja je enaka kot belokranjska." Prek-
mursko tkaničenje pozna le belo, rdečo barvo, belokranjsko tkaničenje
pa še modro barvo. Tehnika tkaničenja, kjer črte in manjši geometrični
liki sestavljajo borduro je enaka belokranjski. (Po primerjavi z brisa-
čami, ki jih hrani Etnografski muzej v Ljubljani iz Bele krajine — inv.
št. 500, 537 in 523.) Po primerjavi gradiva, ki ga hrani Etnografski mu-
zej v Ljubljani iz vasi Bojanci in Marendolci (inv. št. 537 in 540) se je
isti način tkanja ohranil tudi na jugu Bele krajine. Pri Hrvatih so
vmesna polja med ornamenti (tako kakor pri ornamentiranju brisač
madžarske manjšine v Prekmurju) pokrita, tako da skoraj ni videti
platna, na katerem so ornamenti vezeni.*
Način vikanja rdeče niti z motiviko šahovskega polja je znan tudi
na brisačah v okolici Hruba Vrbka na Češkem."
V okolici Trnavy na Slovaškem je znan isti način tkanja v črtah,
šahovskih poljih. Ornamenti so vtkani na belo osnovo z rdečo nitjo.^"
Brisače iz domačega platna z vtkano rdečo vezenino zasledimo tudi
pri Madžarih.^^ V Somogyu in Tolni so tkalci skoraj v vsaki vasi tkali
platno z rdečo ornamentiko.^^ Razvita je bila tehnika tkaničenja ste-
bričkov in tehnika tkanja pasov. Naš glavni namen je bil predstaviti in
opredeliti prekmurske brisače kot ljudsko vezenino. Navedeno delo pa
narekuje še daljši študij, predvsem historične, tehnološke ter primer-
jalne poglobitve.
' R a č i č, Božo.- Domače tkalstvo v Beli krajini, Slovenski Etnograf
III-IV, 1951.
^ Sič, Albert, Narodne vezenine na Kranjskem — Ljubljana 1918.
»Vaclavik, Anton — Orel, Jaroslav: Volkskunst und Gewerbe,
Praga 1956, str. 28 (priloga L/II, c, d, Hrubâ Vrbka 1870).
Slovenski ludovy tekstil — tkaniny — vysivky — cipky — kroje —
Osveta — Martin 1957 str. 33.
" Bâtky Zs. Györffy 1. — V i s k i K., A magyarsâg néprajza I—IV. Buda-
pest 1941 — y.
" Csete, Balâzs: faluról falura hâzrol hâzra, Budapest, 1940, str. 53.
94