Pomenki o slovenskem pisanfU i. DeV zlomil si glavo, Kaj vošit nevem; Lan' tlaCil sim travo, Še letas jo grem. Tovarš. Ker si Iani o novem letu ti meni sreco vošil, bi se spodobilo, da jo letos jaz tebi. Ali — kar je 1. 1798 sebi pel Vodnik, vplja 1. 1865 tebi in meni. Da bi zlomil si glavo, ti kaj posebnega vošiti ne vem; to pa vem, da lani tlačil sem travo, ktera rodila nama je cvetja malo, in še tega rožice so se koj osule! Kakor bučelica marljivo po pisanem polji — sva brala midva po polji slovenskega pisanja ter nabrala Iepo število različaih pomenkov; toda brez suma — Jezičnik — kaj storiP Pobere jih naraa vse, prilasti sebi, razglasi za svoje blago ter nese po svetu; naji pa celo pri poštenih Slovencih počerni, da je gerdo, rekši: da je nabral zlato čislo lastnih razgovorov med časi porednim učencem in časi neporednim tovaršem. Ucenec. Lepa je ta! To ti je vošilo za novo leto, da ti vnema serce in zažiga v obrazu pogum ! Kar me o tem nekoliko tolaži, je to, da si Jezičniku ti neporeden, jest pa poreden — se ve da v smislu, v kterera sem lani to besedo razlagal. T. To tebe tolaži, da si ti le časi poreden in sploh neporeden, jaz le casi neporeden in sploh poreden? — Jezičnik pa ni le časi, le sim ter tje, ampak vedno neporedni Jezičnik. Tako se je bralo v očitni razsodbi. V. Kakor se posojuje, tako se tudi vračuje. Z zmerjanjem se mu poreče neporcdni Jezičnik. Xapis je dobil, prav cenjen napis na čelo; zdaj naj ga le zbriše ali popravi, kakor ve in zna. T. Morebiti moti Jezičnika Prešernov seršen: ,,Ko vsaka ni žival lesica — Tak vsaki ni napis pušica". — Vendar vreden je, da se nekoliko znosiva nad njim, ker je z nama ravnal tako nemilo, in da ga uiine sla t. j. tista sladka želja, grenke beliti poštenim Ijndem! U. Xaj gorje mu jo bova zasolila, če se lotiva njega samega. In veš kaj? Tisto glasovito pismo, ktero je za J. 1864 nama dal na pot, ima za najne pogovore v I. 1865 tvarine v sebi dokaj in dosti. T. Jezičnik se mu pravi z zmerjanjem; ali si je bil pač svest celega pomena svojega primka takrat, ko se je pervikrat bil napravil po svetu? U. Z jezikom brez jeze — Jezičnik se imenuje, in mpni se prav zdi, da je iz tiste korenike jeza in jezik in torpj tndi j e z i 6 n i k. T. Kopitar (Glag. Cloz.) piše: jazva plaga. Carniolis sonat jeza et significat iram. Miklosic (Lexic. vet. slov.) j p z a morbus, z istim glasnikom, s kterim se piše j e z y k' lingua. In Schleicher jeza morbus skr. indh urere, jp, zyk' lingua, skr. lih, lingere (Ksl. Spr. 54J. V. V novoslovenskem je jezik, kar v latinskem lingua: a) govorilo (Zunge), b) govor (Sprache). T. V českein pomeni jazyk a) lingua, b) lingua nationis, c) natio. Tudi v stsl. je časih jezyk' gens. U. In j ezičnik je v nsl., kdor dobro zna govoriti, komnr jezik gladko ali namazano teče, kakor kacemu jezičnemu dohtarjn. T. V stsl. pomeni jezyčnik' gentilis, ethnicus; in v rusovskem še zdaj: a) paganus, b) multarum lingiiarum gnarus, in c) calumniator. U. Da se neporednpimi Jezičniku slovenski svet ne zakrohota, pusliva imena lc po latin.ski, naj sam pri sebi prpini.šlja, kaj je že in kaj še ni; inidva pa dejva raji obirati koj od verste do verste njegovo pismo, ktero imajo najni lanski pomenki na čelu. n. T. Olovek — je koj na čelu, v pismu perva beseda. — Morebiti je ni slovanske besede, je pisal pred nekaj Ieti hrovaški list Xeven (v. Xovic. 1853), ktera bi se tako različno izgovarjala kakor človek. llusi pravijo čelovek, Malorusi čolovik, po staroslovensko, poljsko, česko in slovensko človek, po serbsko in hrovaško čovek, čovek, čoviek, človik, pa v nekterih krajih tudi čoek in čovo. Poljski pesnici okrajšujejo cloveka ludi na člek, in Piperčani na černogorskih berdah pravijo tudi čok. V. Mpnda sp tudi tako različno razlaga. Meni je ruska pisava prav všeč, in jaz bi djal: čolovek L j. stvar, ki &) čelo (glavo in v glavi pamet) ndsi po koncu, da se obrača kviško proti nebu, ne pa samo v zemljo kakor nespametna živina (čelovek, evdpcaaog'), ali pa b) stvar, ktera — sama na čelu vseh pozemskih stvari — ima čelo za vek ali večnost, in ne samo za čas in sedanji svet (čelo - vek, hrov. čovečanski, čovečanstvo). T. Res lepa in pomenljiva je tvoja razlaga. Metelko ima tudi v svoji slovnici človek, človeka, rus. čelovek, iz o e I o; toda Kopitar pravi na to : č e 1 o v e k est purus putus russismus, sicut voron pro vran i. t. d. — V drugem pomenu pise Slovesnost (slovaški list 1. 1864 čislo 23): ,,Alebo na pr. vek (viek), viečka (vička, mihalnice, vieždv na očiach), odtial' eeloviek (človek), t. j. kto ma na čele viek vymerany alebo i, celo - vek, cely vek; vek tol'ko ako mih, čiastka času, čas". — V stsl. je veko palpebra, vek pa a) aevum, b) robur, virtus. U. Celo, čelovek, čeljad (Tamulatus), čeljata, čelada (galea) i. t. d. so vzajemne besede? T. Oelada je dvomljiva, pravijo, morebiti iz laške celala, celare, kakor Helm iz hehlen. U. Pa krilo iz kriti; sej je že Schoenleben rabil to lepo bp.sedo, in kako ponosno krije jasno čelo verlemu junaku svetla čelada! (quasi frontis praesidium aut tegumentum, p. Marko/) In sej je že nekaj prilik v slovenskem p. brada, germada, livada i. t. d. — Kako tedaj razlagata to reč vpljaka slovanska Miklosič in Schleicher? T. Miklosič piše: človek' švd^anoi homo. ln lingua vet. etiam plur. človcci usurpatur. — Etym. fortasse scr. shru audire; in plurimis derivatis: sonum edere, ut sit: č 1 o v - e k'. — Xa to piše Schieicher: ,,človek' homo, die einzig mogliche etjmologie dieses so vvichtigen und doch so dunkeien wortes scheint die von Miklos. (radd.) zu sein, welcher člov - ek' abtoilend in člov eine andere Form der gewonlich slu, slov lautenden vvurzel, skr. cru, gr. x).v erkent, welche ini sla\vischen in derivaten auch reden, vernehmlich reden heisst, vgl. slovo vprbum, slovenin Slovenus, bohm. slovan u. s. av. Slawe, ferner bolim. slavik, russ. solovej Iuscinia". — V. Clovek je torpj stvar, ktera razločno govori. Govoriti inorp pa Ip, kdor ima čelo, t. j. duha in z diihom sklenjeno <elo. In 7.v. Herdcr pravi: Kakor loči beseda in govor oloveka od živali, <ako loči lepo izgovarjanjp bescd in umotno govor- jenje človeka od človeka morebiti ne manj, kot loči govor človeka od živali. T. Metelko sam je spremenil poznej svojo misel, ker a) v besedi človek je vse drugačna končnica, kot v druzih p. davek; rod. davka, stavek, rod. stavka, človek pa rod. človeka; b) ljudske ali narodske imena se posnemajo po jeziku ne pa po životu fcf. Slovenec, Xemec, Vlah). — Po tem misli mcnda Metelko, da je človek iz celo integer (ganz, gleichsam vollkommen) in v e k govor (das Reden, skr. vak reden, vakas die Rede). Po Dolenskem je se znan pregovor: Breg jemlje vek (das Bergsteigen benimmt die Sprachp); nevečen je, kdor težko govori. Človek pa je, kdor ima cel vek ali kdor raziočno, razgovetno govori (cf. stsl. vet' proprie verbum, sermo ; pactum, consilium; veštati loqui, consilium dare; croat. serb. vecati consilium habere). U. Pa tudi slovenski večati t. j. vpiti (schreien), glasno govoriti. Kedar pridemo na svet, znamo vekati in jokati; govoriti pa ne znamo, le po živalski bečiino, pravi Herder. — Posebno me veseli, kar kaže Miklosič, da je v stsl. tudi v množnem številu se rabilo: človeci. Sedaj se v dvojnem še sploh rabi človeka, — ov, — oma . ., v množnem si pa nekteri ne upajo skorej ter pišejo raji ljudje. T. Čemu bi delali razloček, dokler se da pisati praviloma in tujcem je zlasti vstreženo, kteri velikrat pišejo človeki — ci, — kov, — om, i. t. d.; domači že umejo in se kmali privadijo. Tudi Xemec, dasiravno mu rabi v množnem številu Leute, piše pravilno Mensch — Menschen, Mann — Manner. U. Celo nemški ,,m a n" se sloveni s samostavnikom č 1 o v e k, kedar se z njini zamenjati da, n. pr. Clovek ne živi, da bi jedel, ampak le je, da živeti more; s tretjo množno osebo v tvorini pa, kedar je toliko, ko ,,Ijudje", n. pr. : Xovo vino devajo v nove mehove. Met. —