LONDON, včeraj je bila v Londonu objavljena vsebina sporne • niče jki jo "je jugoslovanska vlada poslala zasedanju namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil v zvezi z mirovno pogodbo z Avstrija,
V	spomenici postavlja Jugoslavija svoje zemeljske zahteve do Avstrije. <jugoslavija zahteva priključitev slovenske Koroške s Celovcem in Bel j altom. To ozemlje šteje približno 180.000 prebivalcev. Dalje zahteva Jugoslavija slovenske predele Štajerske, ki jih jo razmejitvena komisija po letu 1918 pustila Avstriji, (Verjetno gi-e bu zaupaš pod Kozjakom od Ivnika do Spilja na Muri, dalje radgonski kotv Večji kraji v tem predelu Štajerske bi bilit Ivnik, Arvež,. Mlačane, Gomilica in v radgonskem kotu^Obrajna, Trnova, Farovci, Slo*;aGorica5 Ledumer je, Zenkovci, De done i žetinci.,) Štajerski predeli, ki jih# zahteva Jugoslavija i»majo okoli 10,000 prebivalcev. Skupno zahteva Jugoslavija 2.600 kmL slovenskega ozemlja, ki je doslej pripadalo Avstriji. Za Hrvate na Gradiščanskem pa z,ahteva Jugoslavija priznanje široke kulturne avtonomije. Svoje zahteve do Avstrije opira Jugoslavija 'na. svoječasno izjavo treh velesil o bodočnosti Avsvrije,« v kateri je bila ugotovljena soodgovornost Avstrije za vojno, ker se je aktivno borila na strani Hitlerja.
VAU6I0L PREDSEDNIC FRANCOSKE REPUBLiKE
PARIZ* Na skupni seji ustavodajne skupščine in "Doma republike” je bil včeraj izvoljen za prvega predsednika četroe francoske republike socialist Vincent A u r i o 1. Izvoljen je bil že ob prvem glasovanju z 4^2 glasovi t.j. z 10 glasovi absolutne večino. Kandidat MRP Auguste Champetier- de Ribes je dobil 242 glasov, radikal 122 in predstavnik desnice 60 blasov. 7 glasov je bilo oddanih za razne kandidate. Kakor poroča londonski radio je levica sprejela izvolitev z velikim navdušenjem, MRP z resignacijo, desnica pa z oči-vidnim nezadovoljstvom. Prvi je Auriolu čestital predsednik vlado Leon Blum* Auriol se je v svojem nagovoru najprej zahvalil za zaupanje , _ nato je nadaljevali "Skušal bom biti nad strankami. Ne bom popustil v svoji strastni ljubezni do Francije in republiKc, Vedno bom v zvezi z zastopniki ljudstva, pred čigar suverenostjo se globoko klanjam* Sodeloval bom pri delu za mir. Obljubljam biti zvest čuvar ustave, svobode in demokracije* Ge bo treba, bom Francijo brvmi1 vseh nevarnosti. Služil ji bom do zadnjega diha."Po končani seji so novega predsednika slovesno peljali v elizejsko palačo.Auriol se je rodil 1884 v Ra v alu kot kmečki sin. Po končanem pravu je bil promo-v viran za doktorja narodnega gospodarstva. Je priznan finančni strokovnjak. Leta 1911» je bil prvič izvoljen za poslanca, leta 192jd> je postal finančni minister. Med vojno je sodeloval z Da Gaulle-jom-Bil je dalj časa od Nemcev interniran. Zdaj po vojski je bil dvakrat izvoljen za predsednika p^rl nrpenta.
PARIZ« Bium je takoj po 5sv^livvi predsednika republike z vso vlado odstopil. Auriol bo danes začel posvetovanja z voditelji strank zaradi sestave nove francoske vlauu.
^Stran 46.,$tev.l5. TABORI S Č H I K Petek, 17.januarja 1947.
JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA
Glavno politično zanimanje je za londonsko konferenco namestnikov zunanjih ministrovali pripravlja podlago za pogodbo z Avs tri jo in ureditev odnosov z Nemčijo .Kakor nagibajo listi in diploma tl, ho če jo z Avstrijo docela drugače ravnati kakor z Nemčijo. Ko so ameriškega zastopnika poslanika Murphy«ja vprašali,ali ,bo nemška vJJuada hotela podpisati mirovno pogodbo,je poslanik odgovoril:11 Kak~ Sna nar:ška• vlada? Vedite,da ni nobene nemške vlade in nobene mirovne pogodbe z Nemvijo I "
Drugačno je stališče Avstrije.Do nje ima zlasti jugoslovanska vlada svoje posebne zahteve,Jugoslavija zahteva najprej,da ji Avstrija odstopi slovenski del Korošice in da ji plača tudi vojno odškodnino,ker so v glavnem avstrijske čete bile tiste,ki sc zasedle jugoslovanske kraje.Zavezniki pa vstrajajo na stališču,da je Avstrija bila prva od Hitlerja podjarmljena,da zato ni bila sovražna država in z njo no bodo sklepali mirovne,marve5 le državno pogodbo-. Zavezniki stoje na stališču,da morajo avstrijske meje ostati take, kakršne so bile pred Hitlerjevo zasedbo.
Jugoslavija je poslala v London mnogoŠtevilno delegacijo, ki ji načeluje dr, Jože Vilfan., Njegova* naloga bo znova utemeljiti jugoslovanske zahteve po Koroški in po reparacijah,kakor je jugoslovanska vlada Me storila meseca februarja- 1. 1946.
” ZDRUŽENA EVROPA”
LONDQ.Sk Včeraj so v Londonu objavili,da Tjtf/ ustanovljen^ društvo "Gibanje za pospeševanje združene Evrope'*» Načeluje mu Churchill .Med ustanovitelji so zastopniki vseh političnih strank, visoki katoliški in protestantski cerkveni dostojanstveniki. Danes bo društvo slovesno ustanovljeno.Organizacija namerava prirejati informativna predavanja po vsej Britaniji. $ sodelovanju nameravajo povabiti tudi zastopnike evropskih držav. "Zdragena Evropa" naj bi bila regionalna skupina dr#av v skladu z ustavno listino ZdrnSenih narp-dov. Sodelovala bi iž Ameriko	Sovjetske zvezo. Oklic,ki so ga iz-
dali, se končuje z besedamii ”Ge se Evropa hoče rešiti, sc mora zdrugi til"	v
K ustanovitvi niso bili povabljeni člani angleške vlade,ker cilji te organizasije ne soglašajo s sedanjo zunanjo politiko genovske vlade.
D R OB N E NOVI C E.
BUKAREŠTA JE BREZ KRUHA Se več kot teden dni.V severnovzhod ni Romuniji je v zadnjih 14 dneh za'lakoto in mrazom umrlo % 1 ju di.
VSE §OLE NA 0GRSK3M so paradi mraza do 3.II.zaprte.
V	BOLIVIJI je bil za predsednika republike izvoljen kantidat desničarskih strank En.riq.ue He-rizog.
OGNJENIK MAJ ON na Filipinih bluva„&4re5a lava ogroža veTi ti soč hišš. *
IZ NEMČIJE se ne sme izseliti nobeden za delo sposoben moSki a-li ženska. Tako se glasi zaveznik ka prepoved.
V	KOPRU je bilo zaradi "sodelo. vanja s sovražnikom" na smrt obse j e nih 7 1 judi. Poročilo ne'navaj a kdo je bil tisti sovražnik. n 26 VOJAKOV JE BILO UBITIH,ko je vehiki padlo na tla mehiško vojaško- letalo in se razbilo.
DR .BRUNINGU , bivšemu nemSkemu kanclerju,voditelju katolioanov, ki ja begal' pred Hitlerjem v tuji zavezniki ne dovolijo povratka.
Potok, 17. januarja 1947. TABORIŠČNIK Stran 47,, Št sv. 15.
• DUI4  VZAXHNOST!......................................
V	Angliji jo bila ustanovij ena posebna mladinska krščanska dobrodelna organizacij a nZveza mladih krščanskih ljudi",ki se deli v dve skupini, in sicer v „ Krščansko zvezo mladeničev" - Y»2/u C. A. in „Krščansko zvezo m3.adG.nk” - Y»W.C.A.Ta krščanska organizacij a,ki pripada po svoji cerkvi anglikanstvu, ima svoj seclež v Ženevi v Švici. Od tukaj se živo zanima za življenje v krščanskem svetu ter pomaga,kjerkoli more. Zastopnica Yt,W.C.A«,-e v britanski coni Avstrije je mi s s Li~ li&s Graham v Celovcu,ki je našemu taborišču storila žo Lnogo uslug in dobrot,Za božične praznike j e osrednjo, pisarna v. Ženevi razposlala rožnim begunskim teboriščem svoja božična voščila, in sicer kar v 12 jezikih« Ome^Le vredno j e,da j o božično■voščilo bilo razposlano tudi v slovenskem jeziku,ki je bil po vrstnem redu tretji,takoj za angleškim besedilom«
Tudi slovenski predstavnik v špitalskem taborišču je dobil za svoje rojake to voščilo,ki ga dobesedno princi Samot
"Božični praznik.' naj *vam vsem prinese v temo -bege revnega, rezbičanega in st st o ge svota zarek upanja! - Hadost.no vest za vsakogar, naj bo njegovo trpljenje še toliko. - Radostno vest rešitve o -n im, ki so vse izgubili in ki no vedo,odkod bo- za, njo prišla pomoč f-Rn do st no vest miru in lj utesni, ki zmaguj v nad temnimi silami sla!«
Na to prelepo krščansko' voščilo jo slovenski predstavnik profesor Jan o z Sever poslal glavnemu. urada Y*M»C,/», in I«¥.C„A(, v Zonovi to lo zahvale v angložkom in slovenskem jeziku*
v
zalo
za poslanico, ki st ■ jo tudi v slovenskem jeziku, ob naj večjem krščen-" skem prazniku ljubezni in miru naslovili na najbolj prizadete po zadnji vojski - na' begunce»
Vaša globoka poslanice nam je bila v veliko duhovno tolažbo, Kot kristjani smo ponosni na to,da se krščanski kulturni svet v smislu, evangelijih naukov zanima za nas, za n«s, ki revno od uresničenja krščanskih evangalj ekih resnic v medsebojnem kakor tudi v meddržavnem življenju pričakuj'orno rešitve svojemu narodu in sobi.
Ob ensm#kd vam n e dalj e sporočam se, da smo Vašo poslanico objavili tudi v svojem taboriščnem glasilu, Van. izrekamo ponovno svojo zahvalo in Vas prcsimo še nadaljnje Vaše naklonjenosti in razumevanja za naš sedanji bridki položaj„«
n	Krščanska	vzajemnost	ee•z dejanji uvaja ter pripravlja pot
krščanski edinosti na vsem svetu,
»&P&A LU(< NAD LONDONOM
London s svojim, večmilijonskim prebivalstvom <prcŽivlj « hude cini „ T r ensportni delavci, ki dovaSs. j o v London vsakodnevno hrano, so
Stop? " J	“ -1- -*“■* ----------------------------- •	..
t ako; pa
spl________ ______ ,	„
organizacij «mi stavko ustav iti d1 o d a delavstvo ne posluša več. svojih strokovnih tajnikev*Ko je tajnik strokovna zveze Artur Deakin hotel delavce pozvati na dalo,ko jim ja omogočil.kar je bilo sploh mogočo doseči,ga izžvižgali« V toj zvezi piše londonski dnevnik „Times" pod naslovom VRdeča luč« članek*kjer med drugim pravi;
MJ5.Č bi no moglo pravim Interoticm transportnih delavcev bolj škodovati kakor je ‘s ko do v :„1 sklep at r at f o r d s kih šoferjev, ki so
.Stran 48«, Štev, 15» TABORIŠČNIK Petek,.. 17.3 anuarja 1947,
sklenili sedanjo neznosno in neopravi'ljivo stavko nadaljevati, v soboto sta delavski minister Issaos in strokovni tajnik Deakin na- ' podlogi f/SseE-onlh. sklepov podala izjave^ki so le do skrajnih moj Popustljivosti .in spravljivosti, čg ne c g j., o 6gz mejo. in vendar so Šoferji sklenili etavlca nadaljevati* Za to stavko-ni nobenega opravi — čila! Ta sravka j o napad na življenjske sila slcupnoati f “
Celo delavsko glasilo „Dally Heicald" pieo $ lv|\7arod docela razume zahteve stavkajočih,Če pa narod to priznava,j e na drugi stkani tudi trdno prepričan,da pot k izboljšanju slabih razmer more biti lo demokratična2a
TolMITAM METODE V SOVJETSKI ZVEZI
Protokli mo soc je moskovska 11 Pravda” prinesla članek izpod poresa rektorja leningrajsko univerze prof, A» Voznasanskega,članek nosi naslov „Študento jo treba ideološko kovatitM Pisec v tem članku napada »mečkaj o.'do metodo'1 ‘vcčH.iifcnih komunistov ne sovjetskih univerzah" in zahteve; naj bi so v prihodai o na v soh fakalteteh, v soh sovjetskih u~ nivors predavala marks.i;y!;ienc~loninska teorij a,Marsi st i ono-loninski
mora služiti isto m nam.onu.Prvi pogoj za to pa je sovoda ta. da so profesorji sami do oo la premoti marksist ione-znanstvenih metod in marksističnega svetovnega nazora«V ta namen jo treba vpeljati marksistične nadaljevalne to Saj e15, ki ao jih bode morali udeleževati no lo mladi dijaki,marveč .tudi profesorji in učitelji vigj ih sol,
s ko sti
šolani, bo
glašejkako važno je,da se 11 mladini docola vtisne v dušo sveti čut komunizma11 a
Iz tega članka, sledi,da jie bistvena naloga univerz in stran^ karskih organizacij - no znanost - marveč “mladino ideološko kovati" ~~W napraviti jo za dobre komuniste*Zato je troha vao storiti,da na njo ne bo vplival noben drug nauk.
STISKA V NEMČIJI
ka
belina je na zavezniški kontrolni svet nealovil prošnjo,noj pomagajo ljudstvu s premogom, in naj ustavi;}o preseljevanje iz vzhoda v tej si-mi,glamo v enem begunjskem taborišču so morali zaradi hudih ozeblin med transportom odrezati noge 9 otrokom,
TUDI DIJAKOM. JE OTROŠKA KLINIKA ■ niko,da jim ne bo treba čakati
ODFBTA« -- Ker, je na ambulanti velik j na ambulanti, — Vodstvo otroške naval;smoj o tudi dijaki prihajati j klinike* po zdravniško pomoč na otroško kli- !	/	-	o	-