št. 45	#§ee8el»8 7. novembra	193?.
vihat*
Povest iz prve indijanske vojne za Ohio — Po starih virih pripoveduje Fric Steuhen
Bilo Je v septembru, ko je Tekumseh, preroet od mračnih misli, sedel ob robu strmega brega reke. V priličm oddaljenosti se je zadrževala družba takih našemljenih gizdalinov. Eden izmed a jih je bal posebno predrzen in se je vsedel tik ob »Letečo pšico«. Pri tem mu ni bilo prav nič veselo v duši. Tekumseh se sploh ni zmeaiil zanj. In tedaj je pričel gizdalin, da bi zbudil splošno pozornost, pripovedovati o svojih junaštvih iz poslednje vojne.
Gizdalinovo pripovedovanje je naenkrat predramilo Tekumseha iz njegovih mračnih razmišljanj. Začuden je pogledal, — in otb njegovem pogledu je začel junaški giacftalin naenkrat jecljati Tedaj je Tekumseh planil pokonci. Popadiel je prestrašenega razlagovalca nsSkdiar izvršenih junaštev, popadal ga je z desnico za tilnik, z levico pa za koleno in je treščil vpijočega gizdalina v reko. Strahotno kričeč in puhajoč in pljuvajoč se je gizdalin komaj rešil iz dbnema valov. Tekumseh se je tedaj glasno gmofaatail. Da, že dolgo se ni Hmeija!, a tokrat se je z grohotom vrnil v vas.
Tekumseh se je priključil skupnemu pohodu Indijancev znova šele takrat, ko je Korastalk, stari lev svojega rodu, pozival bojevnike k bitki ob velikem Konavhi. Takoj se je Tekumseh odločil, da gre v boj zioper može in bo-opj} 8f Bd	uit mrež apeio -asituiAaC
sklenil, da jih bo ščitil in varoval pred slehernim nasiljem.
Bitka ob reki Kanavhi.
Velike stare vrbe so povešale goste veje in na bregu je bilo tako tiho kakor na gladini prostrane vode v velikem zalivu. V mračnem mint se je vodovje svetlikalo pod oblaki, H so se črni in sivi vlekla niako pod nebom. Daleč zunaj pa je vodovje reke, Ohaja skoro neslišno brzelo dalje. Tudi gozd na obeh straneh reke je počivali v globokem molku. Le redfkokje se je utrgal list in strepetal na tla.
Bila je taka tema, da bi bil tujec moral pač natančno paziti pred seboj itn potzomo motriti, če bd hotel opaziti samotnega moža, ki je preža! y peska tik oto vodi. Bil je zleknjen po tleh, kakor da je z zemljo združen v
Sak&ni so Mil indijanski čolniči, napravljen« iz bivolje kože. Najprej je bilo treba napravili ogrodje ta lesenih trsk, na katero so bUe nalepljene tanke deščice, na ta pa kosi volovske kože. Lepilo so si napravljall Indijanci s kuhanjem bjvoljih kopit, Takžeo čotniček je lahko nesel Sest do dvanajst mož in ga nesel kilometre daleč.
Dol* je bil po tri do pet metrov.
Ležali je taim pirecej dolgo negiben. Nenadno pa je dvignil glavo in prisluhnil Vse je bilo tiho... Todia mož se ni <M prevariti ... Culo se je vendarle lahno plahutam je ali pljuskanje, — mar je hala riba, M je poskusila pobegniti z emiiim samim skokom iz objema vode? ... Spet tišina ... Potem pa se je polglasno oglasil miren glas tam z brega, Isti čas je dlrsefla dolga senca čez temno vodo:
—	AH je Leteča pšica zadela Kačo?
Iz čofaa, ki se je .približeval, je pričeli odgovor:
—	Brajt Karmstaflk, prinašam sporočalo. Leteča pšica Šavainov me je našla na označenem mestu.
Mož ob hreigu se je dvignil, čolnič je pristal. Dve vitki postavi sta stopili iz njega. Eden izmed dfošlecev je lahkotno potegnil čoln iz bivolje kctže ima breg, drugi je pristopil k Kannstalku. Kajti ta je bil tisti, ki je čakal ob reki in je »daj začel iapra sevati:
—	Kaj pravi poglavar rodu Leni Le-nape ?
—	V treh dneh bo tu s svojimi štiristo bojevniki. Toda. to je prepozno.
Kornstalk je premišljujoče zrl v da, potem ni več dalje vpraševal. Že itak jie izdal, da je preveč nestrpen. Ni mu bilo treiba vprašati, zakaj mrki poglavar rodu Leni Lanape ni urtegniil prej prispeti s svojo vojsko. Glavar Bukon-gahelas je bil zve«t, o tem ni bilo dvoma, — toda kar jle veljalo še več: er-til je bele bojevnike kakor le lahko so-vražfi rdeč vojskovodlja roparje svoje domovine. Če Bukangahelas ne pride prej kakor v treh dlneih, mu pač ni mogoče prej prispeti. Bržčas je za angleškim grofom, za lordom Demmcram, ki Je UL » ameb miško na noti * ("atiknit.
Na lahkih brzih čolni-čih, ki so drseli po reki Ohaju in njenem velikem pritoku Konavhi, so oprezovali indijanski kakor tudi beli ogledu-hi... Pripravljala se je odločilna bitka .. •
Verjetno pač Bukangaihelas ni mogel prej sklicati svojih vojščakov.
Trenutek je žarel Kornstalk v divjem zmagoslavju: Angleški grof pač ni opazil, dia nima nobenih sovražmikov več pred seboj in da je glavna moč Sa-vanov izginila mimo njega v senci pragozda in dia mu je zdiaj za hrbtom. Toda ta zanos v Kornstalku je upUahnil Najtežja nailoga šele čaka rešitve. Približuje se odločitev v vsej vojni, odločitev ... toda vo jščakov iz rodu Leni Leaiape še ni tu.
Črna kača, kakor se je imenoval eden izmed obojice, ki sta prispela s čolnarn, je prekinil molk, medtem ko se je njegov tovariš Tekumsesh ponižno zadržal zada.j:
—	Ptrispel bo prepozno. Moj brat, M je mezdinik pri velikem belem očetu, je prišel s poveljem k belim možem, M taborijo tam preko. Naročeno Jim je, da se dvignejo k pohodtu in da se odpravijo v Čilikot Plred tvojo vasjo se morata Obe beli vojski sestati — in potem bo Savanam za vekomaj zašlo scflm-ee.
Poglavair Komnstailfc je vprašal z eno samo besedo: »Kdaj?«
Črna kača je razumel in odgovoril:
—	Jutri zjutraj maramo na pot H veš. da so njihoivi čoCtnd zgrajeni in pripravljeni.
Kormstailk je stopil nekaj korakov ob bregu, potem se je vsedel na nekem mestu, odkadler je imel odprt razgled čez reko. Odtod je laihko opazoval lahni žar stražnega ognja bele vojske. Odtod je lahko zdaj pa zdiaj tudi opazil bežno svetlilkanje čez vodo. Njegovim bistrim očem ni ušlo, kako drsijo čea reko čudine sanoe, kafdlairicolft je strašni ogenj nekoliko bolj zaplapolal
(Dalje prihodnji
icc. mešč. šole v Žužemberku
Polagoma se je zjasnilo in balon se jc počasi spuščal proti zemlji, ker je bil že ves raztrgan. Matičku se ni nič hudega zgodilo, vendar je bil hudo potrt zaradi izgube zvestega in dobrega tovariša ...
Matiček jo je mahnil kar čez travnike na cesto. Kmalu je spoznal domače kraje vendar se ni razveselil, ker Je še zmerom mislil na nesrečnega Stanka in na njegove zadnje besede: »Tu bova imela skupen grob!«
Pred gostilno »Pri beli raci« je Matiček zagledal kolo strica Janeza. Ni pogledal, kje je stric ampak se je kar hitro zavihtel na kolo in se zapeljal proti domu. Ves truden in omamljen je sedel na kolesu.
Ko je prišel na vrh klanca je zagledal pod seboj rodno vas in svoj dom. Še bolj je pospešil brzino kolesa. Kolo je drčalo z bliskovito naglico po klancu navzdol. Tedajci je Matiček zagledal oster ovinek ...

15® rojstni jubilej Vitka Štefana Karadžiča
Za letošnji MSfarov dan, M pade na 8. novembra, ao določene proslave veiEIke-ga jnibileja: ta dan bo poteklo 150 let, odkar se je rodil Vuk Štefan KaradSid. Vsa Jugoslavija bo častila njegov spomin, kakopaJk, da se ga bodo spominjali todS mali Jugoslovanski in male Ju-goalovanfee celo iz najnižjih razredov ljudskih šoi — pa prav gori do univerz.
Vpogled v Vukovo življenje nam pove, J!a se je rokM v malem sefliu Tršcu pri Lozmici. Bil je hrom in bolj slabotne narave, »zato m mogel pomagati "aršem pri težkem kmetiškem delu.
| Kot deček je pasefl po večini ovoe. N!a pašnSkai je užl največ radosti, ko je poslušal pnavtjioe iin raarodirie pesmi, M so ma jih prepovedovali sitarejši pastir-
jL
Vu&mv oče je wvi«M, d!a mu ohromeli dteSfao ne bo donra za posebno tualo, zato ga je <M v samostansko šole v Tromaž, kjer je bil do : -ojega 15. leta. Usposobili se je v najrazličnejših znanostih. V onih časih so bili ljudje še po večini nepismeni
Ko je Vuk zapsovail med ljudstvom narodno blago: stane pripovedke in junaške pesmi, ao ljudje kar strmeli, ko jim je prečStal vse, kair je zapisal po njihovih sporočilih. Takšna umetnost je bilo tiste čase pkunije!
Vuk Štefan Kairaidlžič je začel čistiti arfosM jerfk peg. Dail je teimeilje za srbohrvaščina, Sn novemu skupnemu pravopisu Srbov in Hrvatov.
Srfceki nčsnijak je odšel Študirat tudi na Dunaj, tam je biil učenec velikega slovenskega Učenjaka Kopitarja, Baš pod Kopitarjevim vodstvom je rasel in se raavijal v odličnega znanstvenika.
Po vsej pravici štejemo Vuka za očeta srbske kulture. Ohranil je sedanjim rodovom tudi narodnega blaga, ki ga je neumorno nabiral vsepovsod. Mnogi njegovi sodobniki niso imeili razumevanja za njegovo kulturno delo, zato so mu stavijaOi celo ovire in se norčevali iz njegovih poslov.
Zdaj besno s vso hvaležnostjo proslaviti spomin tega velikega moža. V Vukovem rojstnem kraju pa bodo na Mrtarov dan otvarili novo prosvetno gtaivtoo: »Kulturni <k*m Štefana Kara-<Jžw*ac.
Hajduk Veljko —
strah Turčinov
Leta 1807 so Srbi zagospoda^ili v Beogradu; tedaj se je zbrala k posvetu upravna skupščina, nekakšen parlament. Na narodni zbor se je obrnil tudi hajduk Veljko, pogumen četaš in je zaprosil za dovoljenje, da prežene Turke iz pokrajin okrog Črne Reke, Krivega vira in Timoka. Za svoje podjetje je zahteval le vojni prapor in priporočilno pismo, da se mu lahko pridružijo vsi, ki ljubijo svobodo srbskega naroda.
Mnogi člani narodnega sveta niso niti vedeli, kje so kraji, ki jih hoče Veljko osvobodit: Zato niso hoteli 'ugoditi njegovi prošnji. Četaš pa ni odjenjal, venomer je silil v narodne može, prosil in prosil. Zato je velel Mladen, najstarejši član narodnega zbora: »Pa mu ustrežimo, ker ne odjenja. Ako se mu načrti posrečijo, nam bo razširil našo zemljo. Če pa pogine, si bo sam kriv svoje smrti; saj če mu ne damo priporočila, bo zbiral upornike na svojo roko.«
Sila je bil vesel mladi četaš, ko so mu izročili priporočilo, ter so ga oklicali za poveljnika; in je dobil pravico nabirati prostovoljce in upornike. Na pot so mu dali nekaj novcev in malo streljiva.
Hitro je zbral mladi poglavar drzno četo vojščakov. Z njimi udari preko Krivega vira in se ustavi v Podgorcu; tam je domoval star turški beg. Veljko mu ni mogel do živega, preveč trdno se je zapahnil v svojo trdnjavo.
Slama v sodih.
Poveljnik Veljko in njegovi so poskušali zmagati starega Turčina, a zaman. Pa si izmislijo uporniki posebno vojno zvijačo. Po vasi so nabrali nekaj starih sodov in kadi. Napolnili so jih s slamo in senom.
Sredi noči jih zavale pod stolp in jih zažgo. Slama in seno sta bila hipoma v ognju. Kmalu nato je začel goreti tudi grad. Videč, da ni rešitve, se beg preda Veliko pa mu izkaže milost in požene turškega poglavarja in vse njegove do Turčije.
Glas o Veljkovi zmagi se je širil kakor blisk po deželi. Junaškega poveljni-
ka so se zbali še ostali turški veljaki,
imenovani subaše. Naglo so zapustili Črno Reko in ostale kraje in so zbežali v dobro utrjeni Vidin in ostale trdnjave Tako je postal četaš Veljko gospodar velikega ozemlja. Sila se je priljubil zato pri Srbih in njegove čete so naraščale.
V tistem je zapadel sneg in Veljko ni mogel več v boj. Tekom zime pa so se pobegli Turki ojunačili in se dobro pripravili za maščevanje. Iz Vidina se je dvignilo na pomlad več stotin Turkov in odšlo v boj proti Veljku. Ta pa ni držal rok križem.
Zbere vso svojo vojsko in ji najavi prihod Turkov.
Zmaga sredi nočne teme.
Veljkova vojska stopi v vrste in tedaj jih nagovori pogumni mož. Objasni jim, da bi bilo usodno počakati Turkov v Krivem viru, kajti poročila vedo povedati, da je Turkov več kot Srbov. Brž so bili vsi edini, da gredo Turkom nasproti in jih bodo napadli sredi noči, ko bodo utrujeni legli k počitku. Tak je bil njihov bojni načrt: Sredi spanja so jih presenetili in napadli. Neslišno so se priplazili do turških šotorov. Hkratu so sprožili Srbi puške in začeli vpiti: »Bežimo, bežimo! Hajduk Veljko je tu!« Zvijača se je Srbom imenitno posrečila.
Grozanski strah in trepet je nastal v taboru nevernikov. Zaradi silnega vpitja in streljanja so se splašili turški konji, potrgali so uzde in pobegli v noč. V taborišču je nastala zmeda kakor ob sodnjem dnevu: kar ni Turkov padlo, so zbežali bosi, gologlavi in napol oblečeni.
Ves tabor z vsemi vojnimi zalogami pa je postal plen Veljkovih četašev.
Od tedaj so se bali Turki zmagovitega Veljka kakor živega peklenščka; njegov ugled med Srbi pa mu je zrasel in narod ga je slavil kakor junaka in rešitelja.
Junaškega četnika Veljka pa opevajo še danes mnoge pripovedke in pesmi.
(Zapisal Vuk Štefanovič Karadžič.)
knjiga za mlade bralce
Izšla je dragocena knjiga Josipa Vandota »Kekec z naših gora«. Prvi del te povesti nosi naziv »Na hudi poti«. Priznani mladinski pisatelj Vandot — znan je mladim Jutrovčkom, naročnikom »Zvončka« in drugih mladinskih listov — nam prikazuje življenje v gorah. Junak dejanja je planinski fantiček Kekec, ki doživlja po naših gorenjskih velikanih čudovite zgodbe. V povesti nastopa njegova ljubka kožica Keza, Vandot pa nam riše tudi življenje gamsov, ki jih naša mladina tako malo pozna, čeprav jih štejemo med najbolj zanimive živali naših gora.
Kekčeva zvesta družica je Jerica, ki čuti vso težko roko hude mačehe. Mora celo z doma v svet preko strmih planin.
Mnogo skrbi bodo imeli čitatelji, ko bodo sledili Kekcu na pohode v planine, zlasti je ostro risan prizor, ko zdr-či Kekec po strmi drči v prepad.
Pa le ozdravi in se celo lasa in pretepa z gorskim duhom očancem Prisan-kom. Knjige ne boste odložili poprej, dokler je ne prečitate do konca, tako je zanimiva.
Vandotova knjiga je čedno ilustrirana, Rudi Gašperin je dokazal, da se zna poglobiti v planinske motive.
Za naše Jutrovčke smo dosegli pri pisatelju Vandotu popust. Knjigo je izdal avtor v samozaložbi in velja za Jutrovčke znižana cena 20 din.
Knjigo naročite na naslov: Josip Vandot, Liubljana - Moste, Prešernova, 15.
-oe-
Ali veste* da zemlja
ni p©pdtf!@2fsa okrogla
Ce bi natančno zaokroženo kroglo (slika 1) razdelili na 4 enake dele, bi jih pri ponovni sestavi lahko poljubno zamenjali, pa bi vedno dobili spet popolno kroglo Če pa bi napravili tako z našo zemljo in jo prerezali po dolgem in počez, skozi ekvator in skozi severni m južni tečaj (slika 2) jo razdelili na štiri dele, b: njene dele pri sestavini ne mogli zamenjati. Naša
zemlja namreč ni okrogla brez napake. Ob ekvatorju je zemlja debelejša kakor ob tečajih. In če bi kakor na naši sliki, hoteli združiti dele zemlje drugače, bi nam ne uspelo. Del ekvatorja bi ne mogli združiti z tečajnim delom, ker bi se ne prilegala drug drugemu. Izračunali so, da znaša razlika v premeru približno 30 km. Toda odkod ta važna ugotovitev? Vsled večnega vrtenja se je zemlja na tečajih nekoliko usedla, na ekvatorju pa je na-rastla. Moč vrtenja ne učinkuje samo na majhne stvari temveč tudi na velike. Zemlja torej ni prava kroglja temveč elipsi podobno telo, ki se vrti okrog svoje najkrajše osi.
Danilo Gorinšek:
Za slovo še svet poljublja solnce, ko se v dalje izgublja. Ves dan zlato je svetilo, bitja vsa razveselilo, srca vsa je prežarelo, da je slednje zaplamtelo. Boš, srce, mu poplačalo, kar je solnce žarkov dalo? Mnogo solnce je za nami, nič hvaležnost ga ne mami: — če ne bo srce plačalo, bo kljub temu iutri vstalo!...
Solttcig zatone
Naš novi siatečai!
Ban mira
23 let Je za nami, odkar je izbruhnila svetovna vojna. Se danes, po tolikih letih, si ne moreta odpomoči niti svet niti človeštvo od silnega trpljenja in naporov, ki jih je zadala vojna.
Edino v miru se lahko razvijajo narodi in posamezniki, skoro ves svet in vsi narodi hrepene po miru. Med tistimi državami, ki hrepene po miru, je tudi Jugoslavija.
V spomin na tisti trenutek, ko so bile ustavljene morije svetovnega klanja, obnavljamo 11. novembra vsakega leta dan miru. Ob 11. uri zatulijo sirene in dajo znak za počastitev spomina tistih, ki so žrtvovali svoja življenja od leta 1914* pa do leta 1918*
Kako je že bilo tisti presrečni dan 11. novembra I9I8?
Ko so se vodilni državniki in vojskovodje zedinili, da ustavijo vse sovražnosti med bojujočimi se državami, so dali tam na francoskih bojnih poljanah, sredi razvalin in kupov mrličev, znak štabnemu trobentaču Sel-lieru. Zatrobil je vojaški znak: »Ustavite ogenj!"
Kakor blagodejna pesem angela miru je bil trobili znak štabnega trobentača. Hipoma so utihnile puške na vseh frontah in svetovna vojna je bila končana...
Nato so se začeli vračati na domove bojevniki. Tam so jih težko pričakovali starši, žene in otroci, bratje in sestre.
Mnogi, premnogi milijoni fantov in mož pa se niso več vrnili. S svojimi življenji so plačali vojni davek.
Tudi na letošnji dan miru, 11. novembra, ko bodo dali ob 11. uri znake, bomo v enominutnem molku tiho pomolili za vse žrtve in izrekli vročo željo, naj nas Usoda obvaruje nove vojne.
Jutrovčhi! Povprašajte koga svojih domačih ali sosedov, ki je bil v svetovni vojni, naj vam pove kaj svojih spominov iz težkih dni svetovne vojne. Zapišite si jih, kakor jih boste culi. Nekaj najbolj značilnih vojnih do• godb, ki man jih boste javili, bomo priobčili.
Deset najboljših spisov bomo nagradili z lepimi mladinskimi knjigami.
Manlca:
Navihani čevljarček
Premožen kmet gre s koso na rami po cesti. Za njim priteče in ga zaustavi smolnati čevljarček:
»Slišite očka, če mi daste samo malo od tega kar nimate, pa vam dam veliko tistega, kar ste vi meni dali!«
»Pomisli vendar, kaj blebečeš,« za-godrnja kmet. »Kako naj ti dam nekaj, kar sam nimam in kako mi potem tisto spet daš ti — eh, beži no, čenča!«
»Nič čenča,« se razhudi kopitarček in potegne izpod suknjiča svinjski mehur, trdo nabasan s tobakom. »Glejte, mehur vam je smuknil izza pasa, jaz pa sem ga pobral. Zdaj pa, če mi darujete malo — vsaj za eno pipico — te žlahtne travice, katere trenutno nimate, ker jo imam še jaz v rokah, pa vam prav rad dam ves mehur, v katerem je veliko tobaka!«
Kmet se zasmeje. Všeč mu je navihani a pošteni čevljarček. Seže po mehurju, ga odpre in nasuje čevljarčku toliko tobaka, da si je lahko ne enkrat, temveč precejkrat napolnil pipico.
Smučanje brez snega
Tu vidimo napravo, ki jo je izumil neki nemški inženjer v veselje vseh tistih, ki jim je žal, da se ne morejo smučati skozi vse leto. Obe deščici sta nekakšna vmesna stvar med čevlji, ki jim na podplate pritrdimo železne koleščke in spHtčkami
Janezek je prišel prepozno v šolo
Janezek bi moral biti v šoli ob deveti uri. Da bi ne zamudil šole je šel vsak dan že ob pol devetih zdoma Nekega dne je srečal na potu v šolo svojega dobrega znanca Sedem minut se je z njim pogovarjal. Janezek se je dobro zavedal, da bo moral zdaj še bolj pohiteti. Zadnji kos poti je prehodil ena in polkrat tako hitro kakor običajno. In vendar je prišel v šolo prepozno. Ko je stopil ves upehan v šolsko sobo je ura kazala dve minuti čez deveto. Kaj je rekel učitelj ni potrebno poročati. Radi bi vedeli samo tole:
1.	Koliko poti je bil Janezek že prehodil ko je srečal tovariša?
2.	Kolika je bila ura tisti trenutek?
Zlogovnica
Sestavi iz naslednjih 18 zlogov: a-i-
ka - la - le - na-nat-nje-o-olj-pev-se-slo -
sterc-tlas-ves-vi-zar — 9 besed pomena: 1. razširjena hvala; 2. polž: 3. naš skladatelj-modernist; 4 orodje; 5. svila; 6. zmiselno vezani toni; 7. zimski čar; 8. del narodnega predstavništva; 9. južno drevo — da bodo dale začetne črke od zgoraj navzdol in končno črke od zgoraj navzdol misel o Slovanih (po dr. Zupaniču pomen Stilih S v jugosloven-glrpm grbu).
Rešitev satovne križanke
L Sokrat; 2. Korana; 3. prstan; 4. navček; 5. srebro; 6. kapnik; T. barvar; a panter; 8. betica.