meßmuasrnsmoB»
M@©dhsi&«ai polifičcm list za «loveRÄk® ffndshro.
*®afe <ts® <s*$ tl. -J*, tsrv <S^s^ms>
Prodiranje v Crnigod.
Bolgari ee ustavili ob grški meji» ~~ Bogat bolgarski plea — Italijani na oddiha. — Nar padi na ruskem bojišča — Avstrija ostro odgovarja severnoameriškim državam« — Juanšik-
kaj kitajski cesar.
Enotnost armade«
V madžarskem parlamentu je grof ’Apponyi izjavil, da Madžari zahteva,jo pod vsaMm pogojem politično, gospodarsko in vojaško samostalnost. Kaj Madžari pojmijo pod politično in gospodarsko samo-stalnostjo, o tem smo dobro poučeni, ker smo morali od vsaki obnovitvi avstro-ogrske nagodbe in ob vsaki dovolitvi ogrskega parlamenta v; korist monarhističnim interesom slišati ali celo odkupiti' madžarsko stališče. Sedaj prihajajo tudi z vojaško samostalno-stjo. Kaj pojmijo Madžari pod vojaško samostalnost-jo?
Mi imamo sedaj skupno armado, domobranstvo, honved in v okvirju honvede hrvatsko domobranstvo. Vsak tajile mora uvideti, da čim bolj j® razkosana organizacija armade tem slabše je. Za to sie gibljejo želje in stremljenja vseh prijateljev močno Avstro-0grške vseh pravih patrijotav, da se enotnost naše avstro-ogrske armade še bolj utrdi. Vojaški krogi in rele politične struje, med katero spada tudi naš Hr-vatsko-slovenski klub, zahtevajo, da se odpravi vsa-ktera. razkosanost, vsakter separatizem in da se u-stvari enotna in skupna avstro-ogrske armada Proč torej z domobranstvom, proč s honvedom, in na njiju mesto naj stopi pomnožena in po številu ter notranji organizaciji ojačena skupna armada,. Vsako stremljenje še po večji razkosanosti pa moramo s stališča obrambe in varnosti naše skupne domovine prav odločno odklanjati.
Sedanja svetovna vojska bo spremenila tudi nazore vseh držav o militarizmu. Vsakdo, in mi isto-tako. bi želeli, da nastopi po tej krvavi vojski večni mir in da se prepiri in krivice med državami poravnavajo nekrvavim potom. Toda vsakdo od nas je ra-vnotako prepričan, da so to, žal, le pobožne želje, ki se ne dajo izvršiti, dokler ne bodo vse države prožete globokega krščanskega duha, ki se bodo ogibale najvestnejše vsake krivice napram sosedu in ne bodo nikdar posegale v interesne sfere drugih držav. Toda kdaj bo to?
........................ .......i ■ i n mmmmmummm ■■ mm jim.J _ jjm
Svetovna vojska ne ! o ubila militarizma, am- j pak ga ojačila. To je jašr.o! Vsaka država je morala sedaj \poklicevaiti tudi neizobražene letnike pod o-rožje, jih hitro izobraziti ter jih poslati na bojišče.
Z redno armiado in rezervisti ni izhajala nobena vojskujočih se armad, vsaka je morala poseči, tudi po črnovojnikih.
In ni samo v interesu ogrožene države, ampak tudi v interesu vsakega posameznika, da se v mladosti pravočasno vojaško izobrazbi, /da si z orožnimi vajami vsako leto ohranjuje in izboljšuje svojo vojaško izobrazbo in da je tako vedno pripravljen, kadarkoli ga domovina rabi.
Tudi v naši državi se bo, to je brezdvomno, še razširila vojna dolžnost. In ne bo pametnega človeka, ki bi z ozirom na skušnje v sedanji vojski, temu ugovarjal. Pri tej veliki reorganizaciji naše ar-, made morajo skušati naše politične stranke še drug ideal: enotnost armade. Za to zavračamo separatistična stremljenja in nastopamo nasproti razcepljenju za združenje in enotnost. Mislimo, da ni prezgodaj, ako pravočasno o takih vprašanjih poučimo svojo javnost, posebno ako se onkraj Mure slišijo drugi, državi škodljivi glasovi.
Cene za mariborski trg«
V sredo, dne 15. decembra, je zborovala na mariborskem rotovžu komisija, ki ima nalogo presojati, ozi romb določati cene živilom in drugemu potrebnemu blagu za okraj in mesto Maribor. V komisiji, ki sestoji iz 25 članov, je tudi nekaj zastopnikovi kmečkih občin, ki so pri vsakem posameznem prefdmetu uvel-jevali stališče kmečkega ljudstva, Treba je bilo glede na spremembo razmer tudi izvšiti spremembo cen.
Za krompir veljajo do preklica sledeče cene:	Ako kmet pripelje krompir na trg, ga sme pro-
dajati nadrobno po 12 do 14 v 1 leg. Za cele vozove krompirja, postavljenega v prodaj al ni c e v Freihaus-ulici, plača mestni preskrbovalni odbor za 100 kg 13 K 50 v. Na deželi velja kot najvSšja cena za 100 kg 12 kron.
Cene za drage predmete so za odslej sledeče (za 1 hg):
LISTEK.
Sv. Dežela in sedanja vojska.
Mnogo naših rojakov se je leta 1910. udeležilo ! voga romanja Slovencev v Sv. Deželo. Gotovo jih o veselilo zvedeti, kako je sedaj med vojsko v Palestini.
Palestina je duiiuianes turška pokrajina, Največja svetišča krščanstva so prav za prav turška last; da omenimo le eno: ključe cerkve božjega groba ima shranjene neka turška družina v Jeruzalemu, ki ima pravico in dobiček od tega, da odpira in za-. »ira cerkev ob določenih urah.
Doživeli simo pa nekaj nea&&Ma.aeg,a». sovražnik krščenskiega imena, Turk. je dati.es naš zaveznik proti »am sovražnim krščanskim državam; Turk nam, pomaga, da bomo mogli kaznoviali v pravični zmagovalni vojski krivične in verolomne naše sovražnike. Kdo bi si bil ito mogel misliti? Toda bo&ja modrost in cloy,ešjka nespamet vladata? svet! pravi 4a, ttpski pregovor.
Žaradi vojske se je tudi v Sv. Deželi marsikaj spremenilo: to deželo miru napolnjuje sedaj vojski v, hrum. Ni videla sicer posebnih bojev nekaj stre-
lov samo iz ladjinih topov, na Bailo in Jelo je zagrmelo ob palestinskem obrežju — toda po njenih cest ahi, po mestih in slcozi vasi odmeva korak trdo stopajočih vojakov, in se čuje ropot topovskih, koles in vojskinih vozov. Palestina je danes središče vojaškega, zbiranja, in priprav za boj ob Sueškem prekopu v Egiptu. Vse kaže, da bo konec svetovne vojske, ko bo ta prdkop v rokah turške z nami zvezane armade.
Mesca marca je sicer en del turške armade odšel iz Palestine ter napade! Angleže ob Sueškem prekopu'. Več kot 10 tisoč kamel in »«številno voz je bilo treba m prevoz vojnih potrebščin, ker takrat še ni bila dodelana železnica iz Palestine do prekopa. Toda •mn rave sp bile pr-eisla;Je, turškega vojaštva in živeža zanj premalo, zato se ni posrečilo preanati Angležev od nnekrmn. \-.Vjlin'h femn-. d n sc ]vjp parkrat premagani in nekaj njihovih ladij potopljenih v prekopu.
Mesca, aprile so bik vnovič boji ob Sueškem prekopu, ki so imeli ta uspeh, da: je moral francoski general Damad (d’ Amade) s svojimi četami zapustiti polotok Galipoli, ležeč pred vhodom v Carigrad, in hiteti Angležem v Egipt na pomoč, na kar so se turške Čete, ki branijo Carigrad, mogle nekoliko oddahniti.
Sv. Dežela je v tem času eno samo veliko taborišče, ^ Na. Saronsld planjavi med Jafo in Judovskim gorovjem se zbiralo turški polki. Ezdrelonska planjava med Karmeljem in gorovjem Geljboe odmeva od
G e s e 'n j 3 K, o h r o d v glavah 30 do 40 v, zelje v glavah 12 do 16 v, k i s 1 o z e 1 j e domače 40 v. moravsko 40—48 v, hren 1 K do 1.20 K, p e-s a 20—30 v, bela repa 1 komad 2 do 4 y, solata-endivija 1 glava 4—10 v, suhe gobe 8—12 K, č e b u 1 a 60—70 v, namizna jabolka 28—40 vin., jabolka za štruklje 20—28 v, namizne hruške 40 —50 v, druge hruške 20—30 v, mleko pri pridelovalcu tv h]dyu)|§i) v,, na trgu ali v hišo prineseno 30 vin.; j ahi,If komadov 2 K (piš pridelovalcu), v trgovini 14—16 v 1 komad.
Živahna razprava se je razvila glede cen m o-k i. Zastopnika mestnega sveta in okrajnega glavarstva sta izjavila, daj se bo prihodnje dni čutilo prav veliko pomanjkanje moke za kruh, katere nikjer ni dobiti, ker je Ogrska ne pušča preko meje. Pač pa dobivamo iz Ogrske fino pšenično moko in sicer za peko in za kuho. V trgovinah bo ogrska moka za 2 vin. tiri kilogramu dražja kot naša domača. Trgovci bodo morali imeti označbo: „ogrska moka“ ali „domača moka.“ V promet je prišlo te dni tudi precej ajdove moke, ki stane za kilogram bela 84 v, sla-be.iša pa 02 v. Prihodnje tedne pride v promet tudi koruzna moka, ki se letos ne bo mešala* z drugimi mokami. Tudi debeli ješprenj je na razpolago po trgovinah po 66 v.
Iver je došlo zadnji čas mnogo petroleja v promet, bo isti postaj cenejši. Ker pa je še precej stare zaloge, se prodaja sedaj še po 64 do 72 v liter. Milo stane:	dansko K 2.40 do K 2.80. Schiehtovo
K 2.80 do K 3.20 1 kg.
Daljša in zanimiva je bila razpi-ava glede cen Špeh a. Naši zastopniki so povdarjali, da se naj cena Špehu na mariborskem trgu določi vsaj tako visoko kot v Ptuju, ker bo sicer mariborski trg polagoma popolnoma brez tega blaga. Predlog se je sprejel in se je določila cena 6 K do G K 39 v za 1 kg surovega Špeha; svinjska mast pa bo stala od 15, januarja naprej K 8.20 1 kg. Za perutnino so se določile sledeče cene (mrtva teža):	pišče
K 1.80 do K 2.— 1 kg, raca K 1.60 do K 1,80, goska K 1.80 do K 2.10. klapu n K 2.80 do K 3, pura« K 1.80 do K 2.
Za ostale predmete ostanejo cene, kakor so označene na mariborskem tržnem ceniku za mesto, o-ziroma na ceniku, ki ga je izdalo mariborsko okrajno glavarstvo za kraje na deželi.
vojskinega trušča, kakor za časa bojev med, Savi jem in Davidom. Okoli razvalili starodavne Samarije, kraljevega mesta iz Sasov preroka Elije, gorijo po noči grmade, okoli katerih počivajo turški vojaki. Okolica in mesto Jeruzalem je polno vojaštva, Tu je turška vojna oblast spremenila vse samostane najn sovražnih narodov v vojašnice. Na posredovanje sv. Očeta Benedikta XV. je turški sultan u,kazal, naj se pustijo^ v miru in ne preženejo iz njihovih domov vedovo iki-misi j on ar.ji, ki so jim v varstvo izročena svetišča.
Kakor pri nas. tako je tudi v Jeruzalemu oblast preuredila trgovino z živili. LaVJer-pašla je zaplenil vse zaloge sladkorja, riža, tobaka itd. in oddajo tega blaga prebivalcem za pametno ceno podredil nadzorstvu vojaške oblasti. — Jeruzalemske trgovine so podobne stojnicam po naših sejmovih. posebno trgovine z živili; nešteto muh in drugega mrčesa se je paslo po m psu, kruhu, sadju, sladkarijah,’' siru itd.; mestni vojaški poveljnik pa je sedaj odredit, da morajo biti živila na trgu zavarovana, pred muhami, prahom in vsakim onesnaženjem.
Podi nadležnega, beračenja za bakšaš ni več; romarjev ni, voiaki pa denar sami potrebujejo: berači so morali prijeti za delo, ki jim ga ob vojnem času ne manjka. Vojaška oblast ne trpi postopačev» L« škoda* da bo že prej ne bogv© kako uljudna šolska, mladina sedaj res popolnoma podivjala, ko so skoraà vse šole zaprte poduku, deloma ker so morali v pr
Ameriška nota Avstriji
Ameriška vlada je izročila po svojem dunajskem poslaniku PenUpldu naši vladi noto radi .potopitve „Ancone“/' -	- ■■	:-	■'V'.--	U.-h-.
; jedinjene države zalit1'--eio da» Avstrija potopitev kot krivično popoln on. w1 obsodi, fkH^Unika podmorskega čolna in druge odgovorne ošfcbe . kaznuje, oškodovane odškoduje ter oMjuLi, da se podobni slučaji ne bodo več pripetili i b	'
Nota. je zefts, arogai taa in dokazuje prikrito sovraštvo Amerike proti državi, ki ji daje na* tisoče in tisoče delavcev na leto, katere potem ameriški kapitalisti do zadnje kapljevkrvi izrabljajo,
<\	:	.. —« r—+	m	i
Avstrijski odgovor Ameriki.
Avstrijska vlada je na noto severnoameriške vlade pošteno odgovorila. Čudi se, da ameriška vlada nastopa s tako ostro noto, ne da. bi prej slučaj „Ancone“ preiskala. Avstrijska vlada ne najde nobenega povoda, da bi poveljnika onega podmorskega čolna, ki je potopil ^Ancono“, kaznovala. Ameriška vlada ni: imenovala oseb, katerim očividno več verjame, kakor poveljstvu; c., in kr. mornarice. Migljajev glede postopanja z Ntemčijo v slučaju „Lusitanie“ naša vlada ne sprejme, ker tega postopanja ne pozna, in ker je jako čudnog da se ameriška vlajda sklicuje na postopanje z drugimi državami v čisto drugačnih slučajih;' Naša vladi vabi ameriško* naj ji vendar naznani' pravna načela, proti katerim bi še naj poveljnik našega podmorskega Čolna
a!rtf
vidi, da je pri ameriški vladi govorila bolj strast, nego skrb za svoje državljane. À-meriška nota je prenagljena;, plitvaj, brez zadostne predpreiskave. Avstrija ni voljna, da bi se dala od 'Amerike dopiasti kakšnobddi briskiranje»__
BL Sienkievicz o sedanjem
papežu.
Proslavljeni poljski pisatelj H.. SienkSèwicz se mod' sedaj v Vevey« V. Svici. Minolega meseca je nastevii na klar din ala - državnega tajnika to-le pismo:
Eminenca ! Dovoljujem si ponovno obrniti se do Vaše eminence,,ne radi. tega, da bi si pridob i kako novo milost, marveč da se Vam iz globine srca zahvalim ;za tisto milost, ki jo izkazujete moji' domovini,' in za Vaše marljivo prizadevanje za nesrečne vojne žrtve v Poljski Vaša skrb reši tisoče poljske dece gotove smrti in tisoči se bodo imeli zahvaliti Vam za svojo eksistenco in svojo Živke n je, ;Naj bo rezultat nabiranja za Poljake, ki ga je priporočil sv. Oče, kakršenkoli, hvaležnost naša ne mine nikdar in uvfcr-jeiii bomo; da se je treba vedno obračati do sv. Sto-line; v prvi vrsti v Času nesreče in nevolje. Poljski narod je bil vedno globoko katoliški, njegova vera je vzdržala, v najhujši izkušnji, a radi očetovske dobrote in ljubezni, ki.jo jè sv. Oče izkazal noša dragi domovini, nam je njegova oseba posebno mila; in vredna spoštovanja. Ime Benedikta XV. se bo povsod v naši prostrani deželi, ki jè sedaj napojena s krvjo, omenjalo z otroško ljubeznijo. Oči vseh še obračajo do njega s polno mulo in stalno vero, da bi, akobi. tudi ves svet prepustil Poljsko svoji usodi, še vedno imela najboljega in najplemehitej^a očeta- za brajaitteljai. Naj božja, previdnost da, da bo mogla Poljska kdaj svojo: udanost in hvaležnost izkazati ne samo z besedami, ampak' tudi z dejanjem. Naj izvoli Vaša eminenca sprejeti moje globoko priporočilo in mojo najglobljo hvaležnost.
nemški učitelji v domovino oditi pod orožje, deloma, ker jè vojaška oblast odstranila učitelje sovražnih narodnosti, domačih učiteljev pa nima preveč.
Kakor pri nas, tako je tudi v Sv. Deželi vojska pospešila napravo mnogih, že davno potrebnih železnic in navadnih cest.; Kmalu bo mogoče po suhem z železnico priti v Jeruzalem: treh i je le. da se dodela kratka proga v Mali Aziji pod Tavruškim gorovjem (Taurus); čuje se, _da bo v nekaj mescih gotove. Potem bo mogoče, peljati se preko Dunaja., Budimpešte, biejgrada in Zofije v Carigrad, odtod- pa skozi Maio Azijo na Bajrut, kjer se začenja železnica v Nazaret.' Odi. tu pa vozi po novi vojni progi vlak v Lido blizu Jafe, ki je že več let z Jeruzalemom zvezana po železni'gesti. (Glej podlistek v „Straži;“ št. 99, z dne IS. dec! 1915.)
Tudi zveza proti Egiptu bo kmalu gotova. Potem se bomo lahko v Železniškem vozu peljali iz-Ljub-ljane 'preko Carigrada, Damaska, mimo Genezareške-ga jezera. Sihèma, Samarije, skozi celo Palestino v detelp Faraonov; Egipt, odtod pa z ladjo v Trst, v svojo domovino.
iZa časa slovenskega romanja v Sv. Deželo, 1. 191D., tamošnji prebivalci še niso poznali kolesa-bieiklja, avtomobila, aeroplana itd., danes je vsega tega zadosti v tamošnjih kinaiih. Torej tudi vojska ima svoto dohro strani!	P. J. K.
Nemška krščansko-socijalna stranka.
'Nemška krščansko^socijalna stranka; jo imela na Dunaju dno 15. L m. strankin-; shod,- na katerem se jo govorilo o zunanjem položaju naše' države,'* o z-norranjom položaju ter o premoženjskih spremembali med prebivalstvom. Predlagalo se je, naj se napravi premoženjska statistika in sicer glede kapitala, zemlje in hiš; nadalje naj se up el j e davek na ; vojne dobitke, h kateremu se posebno naj pritegnejo trgovci, prekupci in agenti; v Avstriji je v vojskinem času nastalo okoli {>00 n- o v i h milijona r -je v; zopet se je naglašala potreba, da se postavno uredi preskrba invalidov.
Glede notranjega položaja se je stranka izrekla z ozirom na naše razmerje do Ogrske za sklicanje parlamenta, toda samo za slučaj, da se prej .spremeni državnozborski opravilni red in s tem onemogoči vsako motenje razprav.
zmožnosti;adaljcyiUi v()jno, ,j.o..za,vlcči. .in.: monter. d* ostario še fcaj: Časa, ž enotfio ofenzivo •na Izhodu ‘ -itf; Zapadu storiti izid celo na Balkanu dvomi jiv ter-na ta linčih storiti vsako Končno prognozo dvomljivo. Vprašamo' pa" se s
čega opazovalca in; s; stališča interesen- - nevtralnih držav, da, s splošno človeškega stališču, ali vroit' no pod tako perspektivo še nadaljevati vojno in uničiti blagostanje Evrope.: "■	:	■ ' C
Avstrija in Nemčija nadkrilju-jeta četverosporazum
Biv&i japonski zunanji minister' baron Kato, katerega sie je vedno smatralo kot velikega prijatelja Anglije, je imel na nekem zborovanju govor, v katerem je na neprikrit način primerjal vojne uspehe in dejanja Avstrije in Nemčije z vojnimi uspehi in dejanji četverosporazumovih držav. Rekel je, da podpira Anglija v nezadostni meid svoje zaveznice ter da manjka angleški armadi dobre organizacije. Splošna vojaška dolžnost v Angliji, čeprav utegne biti posla^ vno določena, ne bo Vèlikjtì spremenila v tej vojski. Spraviti skupaj orožja, municije in tildi vojaštva, ni sicer nič nemogočega, ni pa Anglija, v stanu spraviti skupaj armade, ki bi se mogla glede organizacije in kakovosti primerjati z avstrijsko in nemško armado.	- '	-.V/'H. .
Tudi Rusija ne bo več v stanu' popraviti porazov na bojišču. Trditev petrograjskjih Mstov, da-bode Rusija poklicala še 10,000.000 mož pod orožje, se u-tegne sicer obistiniti, toda kako sie naj napravi iz te množine armado, ki bi bila popotoomavpripnavna za boj, Če primanjkuje obleke, orožja dri municije? Nasprotno sta, pa Avstrija in Nemčija svetu dokazali, da nadkriljujejo njene armade v visoki meri četverospo-razumove armade.
Avstrijsko - ogrska armada kaznilnica za
Iz vojnega òasnilcarskègà st:ina se poroča; Francoski list „La Nation Tschegue“ je do sita znana kovačnica, v kateri se kujejo razne četverospora-zumove laži. Ta list ima to posebnost, da ima za so-trudnike osebe, ki kot vojaški begunci zlorabljajo gostoljubnost Svice in Id'skušajo opravičevati pred švicarskim javnim mnenjem svojo strahopetnost nh, ta način, da obrekujejo našo armado.
Zadnjič je priobčil ta list sledeče poročilo, ka-tero je ponatisnil tudi petrograjski list „Novojo Vre-mja“: „Avstro-ogrska- armada je za Celie pravcata kaznilnica. Da se razločuje vojake češke narodnosti od drugih vojakov, jih' je opremila v<ojaška uprava z uniformami bolj temne barve, z namenom, 'da se jib med bitko mnogo lažje nadzoruje.“
Budalost te trditve je jasna, kot beli dan. Naši armadni upravi pač ne pride na misel, da bi postopala proti Cehom, idi pa sploh proti kakim posebnim delom armade s posebnimi odredbami, ker ni za take posebne odredbe prav nobenega vzroka. Kaka tozadevna odredba bi bila tudi skrajno nesmiselna in bi popolnoma nasprotovala najenostavnejšim temeljnim načelom novodobne opreme vojaštva, kajti znano je, da se je treba četam prilagoditi okolici tei* odstraniti vse bleščeče predmete pri vojaštvu, kot čelade, sablje, Še celo gumbe na plaščih itd. Jasno je torej, da je omenjena trditev tega lista navadno podlo obrekovanje brez vsake najmanjše stvarne podlage.
O nadaljnem razvoju vojske.
Bernski „Bund“ piše. govoreč o vojaškem položaju : Danes' stoje stvari tako, da moramo pričakovati, da se bliža vojna na podlagi sedanjega vojnega položaja svojemu koncu, ali pa da vidimo vstajati novo vojno perijodo.
Cev nameravajo držajve entente izenačiti švfojo strategično manjvrednost, hočejo storiti nekdaj nemogočega, če jim ne pride na pomoč izčrpanje Nemčije na ljudeh in na materijalu. Gotovo je veliko upanje entente, da bo! Nemčija izkrvavela, prezro pa pri tem, da so se rezerve nemške jnoči na Balkanu in v ori-jentu nanovo pomnožile in , da so sedaj centralne države na vrsti, da diktirajo striategični zakon- :
Nikakor rte odrekajmo entJentnomu -kmicerUj,
Rumunski izvoz.
Iz Bukarešta se poroča: Shod Kmetijsko dnižf be, ki naj bi protestiral proti zaprtju izvoza, .je,.prer- .-tekle dni potekel zelo burno. Nek udeleženec je opozarjal, da 'bogate med vojno vse : druge nevtralne države, le Rumunija ne vsled vladinih odredb dn ,.kmetijstvu škodljive politike. Nekdo drugi je pa očital v-ladi, da uganja, z vagoni sramotno špekulacijo.-':Ru-munija je imela krasno letino, 'pit je 'ni mogla doslej spraviti v denar, ker je vlada s svojimi ukrepi odganjala kupce i7/ osrednjih držav, ki. niso hoteli verjeti, da bodo kupljene množine v resnici šie iz dežele. Sprejet je bil sklep, da se morajo znižati izvozni tarifi in odstraniti neenako ravnanje pri izvozu.
Rümuoija ne dovoli prehoda.
frankfurter Zeitung“ poroča iz Bukarešta:-; Od dne 12. decembra je ukinjena redna brzojavna zveza med Romunijo in Rusijo. V ■ Rumuniji je napravilo ugoden utip, .pto je Rusija odtegnila svojete čete. bd nimunske meje. To je seveda • največ pripisati w lađi, ki je odločno’izjavila, da nè lm pod nobenimi pogoji pripustila prehoda, ruskim četam.
Juanšikkaj kitajski cesai;
Iz kitajskega glavnega mesta. Pekinga seppro-ča, da je zaprosil kitajski državni svet po izvršenem glasovanju glede vprašanja vladino Spremembo predsednika ljudovlade, Juanšikkaja, daj.'.:.naj • stol kitajske države, J.uanšikkaj so je za pryj. hip o botavljal, toda ko so ga zaprosili vnovič, jè ugodij.;, prošnji s pridržkom, da ostane-tako dolgo predsednik, dokler ne bo dane za kronanje ugodnejše prilike.
Angleži hité utrjevati Sueški
List „Kölnische Volkszeitung“ je dobil iz Kaire od svojega tamošnjega zaupnika poročilo; da je na o-beh bregovih Sueškega prekopa več stotisoč domači/ nov in indijskih vojakov zaposlenih. Vsi ti kopljejo strelske jarke v šestero- do sedmero vrstah. Posebqo. pozornost obračajo zahodni strani prekopa, katera se tudi najhuje utrjuje. Večje ' število mest je izpre-r menjenih v najmočnejše trdnjave. Na izhodni strani prekopa so ustvarili naprave, da lahko poljubno napeljejo vodo in tako preplavijo velik' del ozemlja ob prekopu, Ob prekopu leži po več-krajih zasidranih : večje število topničark. Angleški častniki so izračunali, da znaša število čet, kj so zbrano , v Egiptu — 240.000 mož. V Aleksandriji se skoro vsak dan izkrcavajo nove angleške čete. !	' '	. ' :
fiSSfÄ BSSffi
ogrožen.
Pariški list „Temps“ piše, da se sme smatrati' f za ugotovljeno, da bodo napadle močne nemške in turške čete Egipt. Anglija mora pripisati to veliko nevarnost lastni krivdi, ker ni hotela vedeti resnice, da bi Mio lažje ustaviti prodiranje v Srbiji, namesto sedaj pričakovati napada nemško-turških čet v neposredni bližini Egipta. Na Balkanu bi bila imela Anglija na razpolago pomoč Zaveznic, ob Sueškem prekopu pa naj takoj opusti upanje na sleherno pomoč zaveznic.	, ,	-
■—'	'»	1	'	■'	i i —m i r liäfr-'iH.ijii' ->
Amerika pomnoži svojo arma do za 400000 nmž.
Tajnik severoamgriškega vojnega' iiriiida^'jpripp-' roča v. svojem letnem poroöilp/u^nÄq^by^ pehotnih polkov, 4 polkov po|jske^artüörijev, 52.>sitotn^^?
'd,

Obrežna artilerije, 15 stotnij pionirjev in i zraftnih Ilòti]. Ktaina armada naj se pom ož' &a 400.000 mož na ta nafti da se nabere 15.000 mož vsako Irt v več za triletno službovanje.
Prodiranje proti B. gdadu opuščeno.
Ruske čete, ki so -jih zbrali pri Kazvinu in pri Kermanžavu, da sodelujejo ob nameravanem angleškem napadu na Bagdad, st) Turki presenetljivo napadli,. jili porazili in razkropili. Načrt prodirtanja v smeri proti Bagdadu je s tem končno rešen.
Esa d* pašo zapuščalo.
Albanski glavarji okrajev' Elbassan, Tirana, Kroja in Kavala so se proglasili v mestu Tirani kot neodvisno ljudsko zastopstvo in talqo odpadli od Esad paše.
Novi predsednik v Švici.
Združeni zbor švicarskih zveznih kantonov je za leto 1916 izvolil dosedanjega podpredsednika, Kamila Deoappe za, predsednika švicarske ljudovlade. Decoppe je dobil od 188 veljavnih glasov 185. Za podpredsednika je bil za lei» 1916 izvoljen z 180 glasovi Edmund Sehulthess iz kraja Billnachern v kantonu Aargau.
ItajliJatni so izgubili sapo. Njihova nSf\mda!,ha srditost je popustila. Nevtralni listi poročajo, da se za fronto vršijo obširna premikanja čet. Ali so nanovo razvrščajo za naše bojišče, ali se zbirajo zai Albanijo ali za Tripolitanijo, tega ne vemo.
Pri Bovcu so naše čete brez vsake lastne izgube vzele Lahom važno predpostojanko.
duši o prenehanju bojev ob Soči.
Z- ruske meje poročajo listu „Nationalzeitung“: Kakor je razvidno iz pogovorov ruskih vojaških kritikov, se vrše seda,; v Ttajiji veliki' transporti čet. Znatne, v Bolonji zbrane rezevpe čete pošiljajo vse na jug. Tudi iz drugih mest pošiljajo proč številne čete. Obenem vozijo vsak dan dolgi vlaki municijo in provi japt v Brindisi in Bari. Ni več dvomiti, da Italija poseže aktivno v vojno na Balkanu. Proti nevarnosti avstro-ogrskih podmorskih čolnov se uvedejo posebne -odredbe, Nasproti temu je pričakovati, da boji ob Soči znatno ponehajo. Ob Tal j amento dela na tisoče delavcev velike obrambe in utrdbe. Te nove utrdbe se •nahajajo 45 kilometrov za fronto.
Pot v Trst je še dolga.
Barzilai je v nekem go varu glede na Trst izjavil, da ,fe do tja še dolga pot in da jo potrebno za to Se veliko naporov in žrtev.
S soške fronte v Tripolitanijo.
Iz Milana poročajo: Ker so se izjalovili vsi dosedanjih juriši na severni fronti, ki sjo imeli namen, zavojevati avstrijske črte, sili italijansko časopisje vlado, naj pripravi velike bojne sile in jih odpošlje v Tripolis. Tripolitanija se smatra zdaj tea izgubljeno. Poštni in trgovski promet je popolgoma ustavljen. Baje borirne i ovan Cadorna za vrhovnega poveljnika vseh italijanskih bojnih sil, kar naj pomeni protitežo proti prevladajoči poziciji J offre j a.
Torej Tripolitanijo imajjo sedaj pred očmi! S severno fronto ni nič, uspehov ni in ni in vedno bolj so prepričani, da jih nikoli ne bo, torej kaj storiti, ko jih vedro bolj Imele bridka resnica, da je Tripdita-nija izgubljena. Skrbi Italije so torej velike in veliki njeni državniki sami ne vedo, kaj naj bi, počeli. Tri-pol'tanijo, ki jih je stala toliko žrtev in ki tako ob-■težuje dal a ske finance, so takorekpč za vselej izgubili. Radi bi jo še rešili, ali ko kriče, da treba rešiti Tripolitanijo, se zopet spomnijo severne fronte ; n 4ako ne'vedo, kaj hi storili: radi bi seveda imeli Tri-t jpolitaniio celo in avstrijsko fronto predrto, ali tu in •tam gredia.isiabfe:, zato letajo te dni skrbi Italije š so. I .ške frohte v Tripoiitunib in iz Tripolitanijo na soško J fronto.
Italijanski državni zbor od-
golen
Socijalisti so vendar le dosegli uspeh, sioer ne • popolnega« ampak delnega. Socijalisti so želeli, a ne
predlagali, da se sprejme budget samo za četrt in ne za pol leta," Bali so sc, da bi bil sicer paria5 oc. popolnoma' izključen od vsake kontrole z> dobo ; . leta. Očividno se je ista bojazen izražala tudi v krogih ! vladnih strank, kajti vlada si je dala dovoliti budget ; sicer za pol leta, vendar pa pristala, da se je parlament o d g o d i I samo do 1- m a r c a. Zadnja seja je b la dne 13. 'decembra.	j
'Salandra je v svojem sklepnem govoru povda- • rjal. da bo % oje van je Italijanov, čeprav dolgo i in p o 1 no t c ž a v, končno kronano z zmago. Ali pač Salandra sam upa na tako' .Jcrqnanje“ ?
asstrilsli-sÉÉB top»,
rii	*
i
Zasledoviaiiie črnogorske in srbske armade napreduje. Hujši knkpr boji z iz.stradnaSmi in' demoraliziranimi četami je por, katero morajo premagovati naši vojaki z vsem vojnim materijalom. Naše čete so dosegle na severu reko Taro pri Negertari in hribe severno od Bjelega polja, izhodno sè bližajo Berani in Plavi Kmalu bodo postala-pota boljša in potem bo tudi zasledovanje- hitreje naproidovalo.	;
Obkolitev Croegore,
„Ruskoje Slovo“ piše: Obkodtev črne gore vedno bolj napreduje. Cetinje je že resno ogroženo. ; Črnogorski glavni stan so premestili v Podgorico in i Steadier. "A'vstro-ogrski podmorski čolni blokirajo črnogorsko obrežje,
V črnigori se opaža grozno pomanjkanje živil. Sunek avstro-ogrskega brodovja proti Valor,i skoraj popolnoma preprečuje uvoz v Črnogoro. V Bani io v Skadru se pripravljajo na vkorakanje Avstrijcev in Albancev.
Gorski hoji v Črnigori.
Iz vojnega stana se dne 15. decembra poroča: Ko smo očistili Macedonijo od Srbov, se je pričelo u-spešno prodiranje v Grnogoro, kljub 'temu, 'da so Črnogorci na ozemlju, ki je ugodno za obrambne boje, podvojili svojo odporno silo. Od severa in izhoda že . prodirajo avstrijske čete proti črti Tara—Bjelopolje, j tudi od zahoda sem in sicer iz smeri od mest Plev- j lje in Prijepolje stoje naše čete tik pred črto Tara— j Bjelopolje. Silni sneženi zameti ovirajo, deloma celo j onemogoČujejo premikanje čet, zlasti artilerije,, po 0-zkih črnogorskih cestah in potih. Kljub temu se je posrečilo našemu desnemu krilil zavzeti z naskokom južno od Vranegore na gorskem grebenu Gl:baci se nahajajočo utrjeno sovražno glavno postojanko, ki je zapirala uhod do gorske globeli IT ara, in se utrditi na višinah severno od Negertare, kjer je bil razpršen eden sovražni bataljon. Levo krilo tega našega oddelka, ki je korakalo v smeri iz Jakube, je med tem časom prodiralo čez Kameno goro in Dugopolje, in se nahaja sedaj pri Grabah, komaj 20 km severno od Bjelopolja. Tudi na ozemlju pri Beranah, kjer se pridružujejo našim četam 'Moslimi in Skipetari, pridobivajo naše Čete ozemlja. Višine izhodno in sever-no-izhodno od tega traja so očiščene od sovražnikov, is to tako višine zahodno od Peča (Ipek).
Nova razvrstitev poražene srbske armade.
Iz Aten se dne 15. decembra t, 1. poroča: Srbski generalni štab je začel nanovo razvrščati in organizirati ostanke srbske armade. Tz vsakega bataljona bodo izbrali najboljše čete, ki bodo tvorile jedro novih, svežih armadnih zborov in tem bodo poveljevali novi častniki. Ti armadni zbori se nameravajo boriti do zadnjega moža.
Srbski vojni minister o srbski armadi.
Srbski vojni minister Bojovič se je izrazil na-pram dopisniku lista „^Secolo“ o srbski armadi sledeče: Srbska armada še obstoja in njena naloga še ni dovršena. Imamo trdno zaupanje v končno zmago četverosporazuma. Srbska armada se je umikala v dobrem redu. Žrtvovati je -sicer morala poljske topove in vozove, toda rešila je gorske topove in strojne puške. Armadna zbora Gojkoviča in Bojoviča se nahajata med Elbasanom in Dračem, armadna zbora Stepanoviča in Stura pa na maršu skozi Črnogoro međ Skadrom in Lešom. Trdno upamo, da nas bode zalagala Italija z živili in z municijo, da bomo mogli pričeti v dveh mescih s 109.000 možmi — novo 0-fenzivo.
Kralj Peter se preseli v Italijo.
Iz Soluna se 'dne 15. decembra poroča, da se pripravlja srbski kralj Peter, ki se nahaja tačas s svojimi dvorniki v Skadru, na odhod iz mesta. Istočasno zapustita srbski dvor in srbska vlada mesto Stkader ter se prepeljeta v Italijo.
'"'-•'	7	5 I j
Alexander in Jurij se prepirata
List „A \ ilag“ poroča iz Bukarešta: Poroča se 0 sporu med kraljevičem Aleksandrom in princem Ju-
rijem. Kraljevič Aleksander dolži javno svojega brata, da je povzročil svetovno vojsko in se ni oziral na to, da lahko zadene srbski narod katastrofa. Princ Jurij jo odgov oril, da je kraljevič Aleksander s svojo nerodnostjo popolnoma izpodkopal ugled Karagjor-gj e viče v tudi nasproti sporazumu. Sprla sta se tako, da brata več ne občujeta.
‘Hj ; >
Po uradnih poročilih so se Bolgari ustavili ob grški meji. Kaj bo sedaj, nihče ne ve.‘ Najjednostav-nejše bi l ilo, da sc Francozi in Angleži umaknejo, kajti njihova naloga. Srbom pomagati, je izvršena, četudi za nje jako žalostno. Vse je sedaj seveda od tega odvisno, kaj bo storila Grčija, Da so se Bolgari ob meji ustavili, s tem so dali najlepši dokaz, da nočejo vojske z Grčijo. Toda tega ne bodo mogli trpe-t:, da bi se Francozi in Angleži zbirali in pripravljali na grških tleh za nove izpade. Nekatera poročila pravijo, da bodo avstrijske in nemške čete prestopile grško mejo in se spoprijele s sovražnikom, bolgarske i>a samo tedaj, ako bi jih avstrijske in nemške povabile na sodelovanje. V par dneh bo morala pasti odločitev.
Bolgari zasedli Gevgjeli in Gojran.
Bolgari so pod poveljstvom generala Todorova dne 12. decembra ,zasedli mesti Gevgjeli in Dojrau, zadnji pöstoj an Ia*ffancosko- angleških čet v'južni I*Ia-ečdoniji. Pri Gevgjeli ju so stali Francozi, v prostoru pri Dojranu pa dve angleški diviziji. Ko so Bolgari kljub silnemu sovražnemu ognju predrli sovražno črto v središču ob Vardarju, je pretila Angležem ob Dojranu obkolitev in nevarnost, da jih Bolgari vržejo v jezero. Iz tega mučnega položaja so se Angleži rešili z naglim begom. Kmalu nolo so se morali tudi Francozi na levem krilu umakniti in velika bitka je bila za Bolgare dobljena,' Angleži in Francozi so bili vrženi čez grško mejo.
,	Bolgari so Angleže osemkrat napatili.
V	prostoru pri Dojranu so Bolgari napadli Angleže v času od dne 2. do dne 12. decembra osemkrat. Vsak napad je imel’ uspeh.
Angleži in Francozi spustili 20 mostov v zrak.
Pri svojem umikanju iz Macedonie na grško ozemlje so Angleži in Francozi spustili v zrak 20 mostov in 2 železniška predora.
Bolgarski plen.
Iz Sofije se dne 15. dec. uradno poroča:
Francoske in angleške čete so vržene na grško ozemlje. Bolgarske čete stoje ob grški meji, ker so začasno ustavile zasledovanje poraženih čet. Na celi bojni črti vlada mir.
Bolgarske čete so ujele 1234 an-: g 1 e š k o - f r a n c o s k i h v o j a ‘k o v in 18 častnikov, uplenile 14 topov, 6 2 m u n i -cijskih vozov, 10 dvo vprežnih sanitetnih vozov in m nogo drugega vojne g a gradiva.
Srbski ujeti častniki v bolgarski armadi.
V	Džustendil v Bolgarijo so spravili 230 ujetih Angležev in Francozov ter 50 ujetih srbskih častnikov; med njimi se nahaja tudi srbski polkovnik Jankovič. Srbski častniki so duševno pobiti in nočejo nič govoriti. Veliko srbskih častnikov, ki so doma iz okrajev Benkovac in Pirot, je izrazilo željo, da se jih uvrsti v bolgarsko armado. Prosili so Za dovoljenje, da smejo priti za njimi njihove družine.
Francoska opustošenja v Macedoniji.
Bolgarski armadni list priobčuje opis in sliko opustošenj francoskih čet v Macedoniji. Macedonsko prebivalstvo je sedaj izpostavljeno silni bedi in pomanjkanju, ker so jim Francozi pobrali vso živino in kuretino ter vse zaloge živil. Kar pa niso mogli s-praviti seboj, so uničili. Kljub milim prošnjam prebivalstva so francoske čete oplenile vse vasi ter niso niti prizanašale časti žen in deklet, fitevilo slučajev francoskih nasilnosti ter oskrunjevanj je v krajih, kjer so se nahajale francoske čete* dokaj veliko.
Soiua v strah eh.
V	Solu-iti'je nastala zmeda, in strah. Za slučaj, če bi bilo mesto oblegovano in če bi zapustile gršk« čete Solun, se boji prebivalstvo nasilnosti Četvorospo-razumovih čet. Isteiateo ima solunsko prebivalstvo
strah pred Stilnimi sritekimi begunu. ZnaÖilao za,. razpoloženje francoskih čet - jo 'dčjštvoj kbr sr H' vojaštvo branilo, opravljati dela za kopanje jarkov k; okopov. Z. ozirom na pretečo nevarnost položaja sto. avstrijsko-ogrsku ter nemška naselbina odredile \se potrebno, da se spravijo v potrebnem slučaju avstrijski im . ('liidfci podaiiiki na vistai.
V Atenah se posvetujejo.
Iz Aten se uradno poročto, da je vest, češ, da so Bolgari pri zasledovanju a n gleško-lr an coskih čet udrli na grško ozemlje, neresnična. V Atenah se vrše sedaj živahna posvetovanja glede položaja, ki je nastal, ker so bile vržene Četverosporazumoive čete na grško ozemlje in ker stoje zavezniške ter bolgarsko čete tik ob grški meji. Grška vlada zasleduje zelo skrbno potek dogodkov ter je vedno pripravljena, za vsako odločitev, ki bi zahtevala varovanje višjih interesov Grčije.
Določitev nepristranskega ozemlja.
Sofija, 14 dec,
Bolgarski brzojavni urad - poroča: Ko so boi garsfoe armade po zavzetju BStolja In ReSuC došle \ bližino grške, meje, je bolgarska vlada zato, da se prepreči možnost spopadov med spredijimi _ bolgarskimi in. grškimi stražami, predlagala grški vladi, naj se določi nepristransko obmejno ozemlje in yióer tako, da se čete za dva kilomeira odtegnejo mejni črti.' Od grško vlade je ravnokar došel odgovor, da sprejme bolgarski predlog in da je’> grški v,oj ni minister naročil grškim oblastim, naj stopijo v stik z bolgarskimi, glede ustanovitve nepri sirijskega ozemlja.
Ozemlje med Solunom in Dojranom.
Iz Soluna poročajo: Grški in četverozvezni generalni štab sta se dogovorila, da se umakne grška divizija, ki se je nahajala dosedaj ob meji, v Seres. Grška da četverozvezi ozemlje med Solunom in Dojranom na razpolago. Vojaške oblasti četverozveze so že prevzele del carinske službe v 'Solunu.
Reuter javlja: Grški kralj Konstantin je podal pri sprejemu ententnih diplomatov osebne izjave, ki jih smatra čotverozveza za popolnoma zadovoljive.
Angleži in Francozi morajo iz Grčije. Sffffi
Bolgarski minister za javne stavbe, Petkov, je »a vprašanje, ali bodo bolgarske čete zasledovale Angleže in Francoze na grško ozemlje, sledeče odgovoril: Mi smo prepričanja, da na grškem ozemlju nimamo ničesar iskati. Seveda pa. ne moremo Bolgari mirno gledati, da v bližini naše meje stojijo sovraž-
ne čete, ki so nam lahko vsak trenotek neprijetne. Radi tega morajo Angleži in Francozi Grčijo zapustiti. Kako se bo to doseglo, je v-prašanje, Sogar rešitev se mora prepustiti Avstriji in Nemčiji. 'Mogoče je, da bodo čete omenjenih držav dobile nalog, s sporazumljenjem ali brez sporazumljen-ja Grčije Angleže in Francoze izgnati z grškega o-zemlja, Mogoče tudi je, da bomo Bolgari na podlagi naših pogodb z osrednjima državama povabljeni, se udeležiti tega podjetja.
400.000	mož za Solun.
Iz Pariza se poroča, da je četverosporazumov vojni svet pretečeni torek, dne Ì4. diecembra, sklenil rvišati armado pri Solunu od 170.000 mož na 400.000 mož.
Nov ententia vojni načrt, f
„Vossische Zeitung“ javlja iz Kaire: List „Kar iri“ piše, da bo balkanska vojska v teku enega mesca končana, in da bodo četverosporazumove čete odšle iz Soluna. Angleški in francoski častniki da so že dobili povelje, naj se pripravijo na odhod. Bojišče se bo preneslo v Aleksandreto v Siriji, odkoder se prodiranje nemških in turških čet lažje zabrani, ker so dalje od svojih središč oddaljene, kakor na Balkanu in ker jih tamkaj tudi Bolgari ne morejo podpirati, Za bojišče pri Aleksandreti sme tudi Anglija prej računati na francosko in italijansko pomoč, kakor za bojišče v Egiptu. Angležem bi pri Aleksandreti služil Ciper kot opirališče.
šeišMsoii Éiià
Na Francoskem so zaradi poraza v 'Macedoni-ji zelo nezadovoljni. Vea srd se obrača proti Italiji
in Rusiji, ki na Balkanu nista hoteli poseči vmes,
Radikalni republikanci pa imajo drugo skrb. Ker se je Joffru dala velika oblast, ko se ga je imenovalo povelj nikom vseh francoskih armad, ker rasle upliv sedanjega vojnega ministra in ker je vojaštvo na celi črti porinilo civilno oblast v ozadje, se bojijo, da bi znala priti vojaška diktatura in ž njo monarhija.
Neprenehoma prihajajo glasovi, da Francozi in Angleži pripravljajo novo ofenzivo. Ni zelo verjetno, ker imajo sedaj večjo skrb pri Solunu, Bagdadu in Egiptu,
Joffre in French vrhovna poveljnika. 1
Maršal J off re, poveljnik francoskih čet na nem- j ško-francoskem bojišču, je bil, kakor se je že poro- j čalo, imenovan za vrhovnega poveljnika vseh frati- s c-oskih armad. Ko je v zbornici poslanec Constant j vprašal ministrskega predsednike Bri an d a, kaj to ( imenovanje pomeni, Briand ni hotel povedati vzroka. \ Za francosko-nemško bojišče bo imenovan nov podpoveljnik.
Due 15. decembra pa je bil tudi general French, poveljnik angleških čet v Franciji in Fink dri ji imenovan za vrhovnega poveljnika vseh angleških armad, Na lajstno prošnjo se mu je odvzelo poveljstvo čet v Franciji in Flandriji.' Na njegovo mesto je imenovan general Douglas Haig.
Kakor poročamo na drugem mestu, je bil tudi italijanski general Cadorna ime^ran za vrhovnega poveljnika vseh italijanskih anima. Tioda, kakor se zdi, je le French popolnoma odstavljen, dočim je 3offrii in Cad.or.ni z imenovanjem obladt še bolj razširjena. **'
Štiri sovražni zrakoplovci sestreljeni.
Večje Število francoskih zrakoplovov je 'dne 15. decembra, priplulo nad nemške postojanke Bapaune, Perenne, na Lotarinško in 'Mühlheim Otì teh so bili Štirje po obrambnih topovih sestreljeni..
MjsJio-raaff® bojišče.
Kot staro pravilo velja, da se more na ruskem bojišču prodirati le po leti in po zimi. Spomladi in v jeseni so tla preveč močvirna. Ce kje na evropskem bojišču, potem bodo po našem mnenju začeli naši sovražniki ofenzivo najprej še na ruskem bojišču.
Neuradna poročila pravijo, da se čete, ki so se zbirale v Besarabiji, pomikajo proti severu, torej za ojačenje fronte proti nam. Prej se je mislilo, da bo besarabska armada udarila proti Bolgarom.
Nemci »jačujejo svojo rusko fronte.
„Kölnische Zeitung“ poroča iz Kodanja:
Ruski politik Menšikov piše v listu „Novo j e Vremja“ v daljšem članku „Utrjujejo se!“ med drugim, da so Nemci tekom 16 mesečne vojno razvili občudovanje vredno iznajdljivost. In so res mnogo dosegli. Posrečilo se jim je, da so človeško delovno silo nadomestili s strojnimi silami.
Vojaški strokovnjak lista „Ruski Invalid“ piše, da bo nemška fronta na izhodu kmalu ena sama, združena veriga strojnih pušk. V zadnjem času je došlo na fronto toliko strojnih pušk, da bo ž njimi slava nemških težkih baterij postavljena v senco. Rusi bi imeli vsekako dovolj vzroka, da pomislijo, da so Nemci z ogromnim številom strojnih pušk bojno zmožnost svoje armade močno povzdignili. Velik pogrešek bi bil, kateri bi se tudi dial težko popraviti, ako bi Rusi rastoče sovražnikove prednosti ne vedeli prav ceniti. Rusi bi morali tekmovati z Nemci, a so po svoji zgodovini izgubili ustvarjajočo silo.
Pomanjkanje; častnikov na Ruskem.
BSmSP ‘ '	...	"S7	,£47
Pod poveljstvom generala Bjelajeva se je na Ruskem ustanovilo šest novih častniških šol. Da se te šole izpopolnijo, so so poklicali pod orožje tudi 19-letni dijaki. Izdal se je tudi oidio za prostovoljni v-stop v častniške šole. V vojaških krogih vladaj mnenje, da bo pomanjkanje Častnikov do mesca marca, odpravljeno.
Rusi za mir.
Glasilo odeške gubernije Izvaja pod naslovom -Vsi si želimo miru“ : Dogodki na Balkanu so se zasukali tako, da je postalo nadaljevanje vojske brez pomena. Usoda Belgije in Srbije je že odločena. V knjigi usode je bilo uničenje teh dveh držav določeno
naprej. Zapisano, je bilo, ..da obnovi uničenj» teh narodov lahko mir.	■	.*	, .	' ‘
Hrvatsko - slo venski klub. Poslanci Ilrvatsko-slovenskega kluba so imeli dne 16. decembra v Mariboru posvetovanje, na katerem so obravnavali zdaj pereča politična, narodna in osobito gospodarska v-prašanja.
Združitev nemških strank v Avstriji. V seji nemške krščansko-socijalne stranke dne 16. decembra je poslanec Gessmann nastopil za ojačenje deželne avtonomije in je nato obširno poročal o pogajanjih nemške krščansko-socijalne stranke z nemškim Nationalverbaudom. V pogajanjih so se izrekle želje, da bi naj Nemci v narodnih zadevah skupno nastopali. V tem oziru so se dosegla gotova sporazumlje-nja, katera je konferenca nemške krščansko-socijal-ne stranke na Gessmannov predlog tudi odobrila in sprejela.
Označba ulic ia cest v cirilici prepovedana« Ker je vlada prepovedala rabo ciriliee, so bili pretečeni pondeljek, dne 13. decembra, v Sarajevu odstranjeni vsi napisi ter označbe ulic in cest v cirilici. Nadomestili so jih z napisi v latinici.
„Die Freie Ukraine“ se imenuje društvo, ki so ga ustanovili v Berolinu kot organizacijo nemških podpornikov gibanja za osvoboditev Ukrjajino od niškega jarma-. Društvo bo prirejalo predavanja o pomenu ukrajinskega (maloruskega), naroda ter ziti ralo prispevke.
Razdor v nemški socijalni demokraciji. Manjšina socijaldemokraške stranke v Nemčiji, ki šteje., sedaj nad 40 poslancev, se hoče odcepiti od večine. Zadnji govor poslanca, Scheidemanna v nemškem državnem zboru je silno razburil živce opozirijonelnih poslancev. Voditelj manjšine, poslanec Haase, je ob sklepu razprav izjavil, da za svojo osebo ne soglaša z naziranji poslanca Scheidemanna ter jih odločno odklanja, Tej izjavi se je v listu „Leipziger Volkszeitung“ pismeno pridružilo 32 poslancev. Večina teh poslancev je dne 21. marca pred glasovanjem p državnem gospodarstvu in dne 20. avgusta pred glasovanjem o tretjem vojnem posojilu zapustila ztooròvaimelo'državnega zbora. Mjogoče je, da se sedaj le-ta manjšina popolnoma loči od stranke.
Škof e : draginji. Škof dr. Waltz na IVedarl-skeni je izdal pastirski list, v katerem pravi o draginji:	„Obžalovati bi morali, če bi (se neopravičeni
očitki dvigali zoper cele stanove, ne da bii se preiskali zadnji viri draginje. Opravičeno se trdi, da ena draginja povzroča drugo. Vzrok' rii vedno najti tako lahko, kakor nekateri mislijo. Obžalovati i>i morali, če bi se strasti netile v ljudstvu, ki bi privedle do še večjega zla in bi bile hujše od kuge. Obžalovati bi morali, Če bi nastala vojska v vojski. Vojske imamo vendar že dosti; ne potrebujemo še Vojske med stanovi, Sovraštvo do zunanjih sovražnikov je že dovolj veliko :	ne potrebujemo še novega sovraštva, nove
razkačenosti med stanovi, ki bi vse pokvarila, kar je ustvarilo skupno borenje in trpljenje v vojski po slogi in ljubezni do bližnjega. Sovraštvo je slabo sredstvo za pomoč ljudstvu;; 'dalo "bi 'ljudstvu kamenja namesto kruha!“
Slov. kat. izobr. društvo „Kres“ v Gradcu Občuti tudi vojni Čas. L, 1914 je moralo 14 Članov pod zastavo in v tekočem letu jih je bilo k vojakom poklicanih še 7. Razuntega je zapustila1 marsikatera članica Gradec, da nadomestuje doma vpoklicanega očeta ali brate. Domovini so darovali, koliklor je doso da j znano 3 člani svoje življenje, več jih je ranjenih, od enega se že 14 mescev ne ve, kje da je. Ker je po vojski tudi naša ;„Zarja“ hudo prizadeta, se društveno življenje malo manj živahno razvija, kakor prejšnja leta, ko je „Kres“ štel dva- do trikrat toliko članov, kakor sedaj, ko so si na občnem zboru dne 11 listopada izvolili nov odbor. „Kres“ tudi ni pozabil na svojo domoljubno dolžnost, Koncem junija se je nabralo 16 kron za oslepele slovenske vojake, Miklavžev večer dne 5. grudna pa je prinesel 34 K čistega dobička, kateri se je porabil za božičnico slovenskega moštva tretjega vojnega zbora na južnozapadni bojni črti. Mesca kimavca in vinotoka pa je društvo c. kr. namestniji izročilo 91 K 30 v za 300 med člani in prijatelji razpečanin slovtenskih znakov zlatega klasa. Društvo dela sicer mirno ali pridno naprej in upa, v da je bode z až el j eni mir na novo ukrepi 1 in mu dovedel lepo število starih in novih članov.
Novi notranji minister v Mariboru. Vi pondel-jek, dne 13. decembra, se je pripeljal v Maribor no- ’	J
vi notranji minister princ Hohenlohe. Med drugimi * ' je obiskal tudi našega mil. knezoškofa.	:
Štajerski Slovenec v bosanski deželni služoL , Skupni^ finančni minister je imlénoval našega rojaka „ ' Vlad imiria Lipoid za ravnatelja aali n in predstojnika- ' salinsko uprave v Kreku v Bosni. Vladimir Lipoid je bil dosedaj ravnatelj in predstojnik rudarske uprave " ' v Zenici; N	’ ...	m.
Učitelj Anton Mohor je bil odlikovan a brona- '
sto svetinjo in povišan v praporščaka,
V italijansko ujetništvo je prižel dne 20. novembra n,aš spodnještajerski rojak Roman Jurko od lovskega batalijona št. . • Tako poroča četovodja Koman Bende dne 11. decembra. Bende piše, da je na soški fronti zelo slabo vreme.
fz učiteljske službe. Začasna učiteljica v Dobovi Marija Gajšek je imenovana za stalno učiteljico istotam; začasna učiteljica v Šmartnem pri Sloven j-gradou Marija Vran jek je imenovana za stalno učiteljico v Kapeli; stalna učiteljica v Slivnici Matilda Lecker je imenovana za stalno učiteljico pri Sv. Vidu pri Grobelnem; začasna učiteljica na Prihovi'Antonija Režabek je imeli ovan a za stalno učiteljico istotam; začasna učiteljica pri Sv. Tomažu Ivana Jagodič je imenovana za stalno učiteljico istotam; v stalni pokoj je stopila nadučiteljioa tv Slov. Bistrici M. Cuutara ter učiteljica Emilija Pirnat na Črešnjevcu. Deželni šolski svet je poslednji izrekel pohvalno priznanje za dolgoletno in uspešno delovanje v učitelj-j s ti službi.
Službe pri železnici. Graška „Tagespost“ poroča: „Zasesti je več mest železniških uradniških a-spirantov. Prosilci morajo imeti zrelostni izpit na kaki srednji šoli, ISletno starost, nemški jezik v besedi in pisavi in neoporečeno življenje. Pojasnila daje pisarna Südmarke. Gradec, Joaneumring 11. — Op. ur.: Ker še za'aspòrantska mesta pri železnicah izve samo potom sličnih razglasov, opozarjamo tudi slovenske dijake, tudi take, ki so sedaj pri vojakih, Sa se potegujejo za omenjena mesta.
Umrl je na Dunaju bivši generalni ravnatelj ^Länderbanke“, dvorni svetnik Samuel vitez Hahn v 80. letu svoje starosti. Svoj Čas je bil dvorni svetnik Hahn tuđi komercijalni ravnatelj južne železnice. S. Hahn je bil dolga leta posredovalec za srbska in bolgarska državna posojila ter je imel sploh jako živahne finančne stike z Balkanom.
Varaždin. Umrl je dne 7. prosinca mestni odbornik Jakob Furjan, kovaški obrtnik, star 45 let. — Boroevič se je afchvalil za pozdrav jesenske skušči-ne varaždinske skupščine s hrvatskim brzojavom in sicer ; Srdačrio se zahvaljujem napoklonstvu izraženom po župansko] skupštini mojim junacima na Soči. Ovo priznanje obodrit če nas na novo oduševljena dela,. Boroevič. — Sin našega gimnazijskega ravnatelja dr. Dušan .Turin a-c. nadzdravnik pri domobranskom pešpolku, je ubežal iz srbskega ujetništva, ter se nahaja sedaj v Skoplju. Kmalu se vrne domov.
Poslanec In njegov slu v vojni. Češki sooialno-demokraiičm posljanec Svoboda služi kot vojak na jugozapadni fronti. Tovariš v strelskem jarku mu je
lastni sin 'Jan.
Zgedovlaa Štajerskih slovenskih vojakov bo en sam slavospev. : K Knuplež, doma od'Sv, Petra niže Maribora piše dne 6. decembra našemu uredniku: Čvrsti pozdrav s soške fronte. Da sem vedno rad čitat, posebno časopise, je gotovo! A tako rad, kot na bojišču, pa še nikoli. Nedopovedljiva želja vojaštva na bojišča je časopis. Dobivam Vaša in ljubljanski list. Ce druzega ne, glad takoj mine, ko pošta dospe! (Hrane je itak v obilju!) Kakor vidim, Slovenci silno radi čitajo, rajši kot naši kolegi nemške narodnosti-Sedaj je naš polk v rezervi. Potreben je bil počitka m snaženja. 8 dolge mesce je bil odlično udeležen pri bojih na Dpberdobski planoti, ramo ob rami z brez-p ri merò o junaškim celjskim polkom. Zgodo v i n, a fi t a J ft r š ki h sl o v e n s k ! h voj a k o v b o e n sam sla v o s p e v. Lahi že Slovence-vjojake predobro poznajo. Saj je že o tem dosti smeŠno-resničnih Sogodb. Nemoi-vojaki našega mariborskega polka spodnještajerske Slovence kot vojake spoštljivo hva’ lijo! A1 poslednje sem Že večkrat slišal v sprednjih kritjih moliti rožni venec na glas! Krepki na zda,r!
Vpoklic 44 do 46 letnih. Dunajski list „Zeit“ piše, da- je pričakovati vpoklic 4,4—46 letnih ki so bili spoznani za sposobne za, vojaško, oziroma za črno-vojniMb službo, okrog sredine mesca januarja 1916. Častniki in praporščaki teh letnikov, ki so se priglasili1 za Štiritedenske tečaje, so že bili \\xfldicaiu v drugem tednu decembra. Ker se je stražnim in etapnim bataljonom odvzelo precej za vojno spcjsob-nega moštva in ker se je na bojišfett stoječe moštvo deloma nadomestilo s sanitetnimi osebami, je mogoče, da bo gredi januarja 1916 vpoklicanih pod orožje le nekaj letnikov. Računati se pa sme z vso gotovostjo, da bodo 44 do 50 letni, ki so bili spoznani za sposobne za vojaško oziroma črnovojniško službo, v veliki množini ostali vt zaledju ter se jih bo večinoma uporabilo za sanitetno, strašno in garnizijsko službo, nadalje se jih bo uporabljalo za pisarniško službo. Ker smo zasedli na jugoizhodu veliko novega ozemlja, ae ba tudi uporabljal del -M—čO letnega moštva za etapno, siražno in delavsko službo v zasedenem ozemlju.
Nagrade ža hrabrostne kolajne ujetnikom. Vojno ministrstvo je odredilo, da se nagrade za hrabro-stne kolajne (za malo srebrno K 7.50, veliko 15 K in zlato 30 K na mesec) tako dolgo ne izplačajo, dokler
je odlikovanec v ujetuiätivu, Pravico do nagrade ima
%
samo odlikovanec, a ne sorodnik. Ako odlikovanec u-mrje v vojnem ujetništvu, bo vojaška uprava izročila celotno nagrado njegovemu zapuščinskemu oskrb-nistvu.
Podčastniki-prostovoljci pomaknjeni v višji plačilni razred. Vojno ministrstvo je določilo, da se pomaknejo podčastniki-prostovoljci (torej podčastniki po poklicu) trdnjavskih in brzojavnih oddelkov s l. januarjem 1916 iz plačilne vrste C v višjo plačilno vrsto A. Kakor znano, so razdeljeni podčastniki-prostovoljci v tri plačilne razrede. V prvi plačilni razred A spadajo podčastniki, ki opravljajo frontno službo, V drugi plačilni razred B spadajo računski podčastniki, v tretjo plačilno vrsto C pa vsi ostali podčastniki-prostovoljci. Mesečna plača podčastnikov je različna in je bila dne 1. januarja 1915; nanovo urejena. Naredniki in stražmojstri s 4 službenimi leti dobivajo 65 K mesečne plače, od 5. službenega leta naprej pa znaša zvišanje njihove mesečne plače 75 K, isto velja tudi za plačilno vrsto B, dočim znaša mesečna plača podčastnikov plačilne vrste C samo 70
K.	Od 8 službenega leta naprej znaša mesečna plača pri podčastnikih plačilne vrste A mesečno 90 K, plačilne vrste B 85 in plačilne vrste C 75 K, od 11. službenega let?a naprej 95, 90 in 80 K.
* Ranjenci želijo vesel Božič in srečno Novjo leto. Podpisani, tuka! na. Dunaju v bolnišnici „K. k. Wilhelminön-SpitaJ Eil. Gymn.“ se nahajajoči ranjeni voj-ak-j-Silovejnoi pošiljajmo slav. uredništvu, veleni znancem in prijateljem in vsem vrlim čitateljem.-,, S traže“ in „Slov. Gospodarja“ prisrčne pozdrave ter vam želimo vesele blagoslovljene Božične praznike in srečno Novo leto! Poddesetnik Jernej Uratnik, St. Andraž pri Velenju: Alojz Žunec. Zavrč pri Ptuju; Matija Petelinšek, Sv. Jernej, bivši trg. sotrudnik pri g. J. Oberati ; Erano Berlin, St. Peter pri Mariboru; Jožef Krajnc, Sv. Marjeta pri Mariboru; Franc Vrabl, Stara cesta ori Ljutomeru: Valentin Rezec, Svetina pri Celju,; Martin Maček, Slemen pri Mariboru; Fr. Teržani, Planina; Jožef ZeverŠnik, Gornji grad; poddesetnik Sim, Zvan iz Bdhijnjske Bistrice; poddesetnik Jakob Pleško, St. Pavel pri Ljublj. ; Janez KrašOvio, Bučke pri Krškem: Janez Podobnik, Idrija; Alojz Golmajer, RadoMljic». Gorenjslb; Frame Kokolj iz Klanca; Anton Hrovat, Kočevje, Dolenjsko; Jožef Potočar, Potočna vas. Dolenjsko; Ferd. Jakša, Semič, Kranjsko; Mihael Mariam, Kranj, Kranjsko; Jožef Gruden, Grudenca,, Primorsko; Jlajk. Vižintin, Marijan, Primorsko; Kristijan Knauer. Nerušk' Lonč; Peter Valen ko, Zabovci pri Ptuju; Alojzij Rezmik, Rajhenburg; Rudolf Frangež, Majšperk pri Ptuju; Janez Pavline, Planina.
Vojnim ujetnikom se ne sme dajati mleka. — Štajersko namestništvo razglaša, da je prepovedano odslej naprej dajuti ujetnikom mleka, ker je nastalo v deželi veliko pomanjkanje mleka. Izjemoma se sme dajati vojnim ujetnikom mleka le v slučaju, če je dal tozadevno dovoljenje zdravnik, kateremu je poverjeno nadzorovanje zdravstvenega stanja vojnih ujetnikov. Prestopki zoper to odredbo se kaznujejo z denarnimi globami do 5600 K, oziroma z zaporom do 6 mescev.
.* Vojnopoštni zavoji s prepovedano vsebino in z nedostatnim zavitkom. C. kr . ministrstvo notranjih zadev sledeče naznanja: Opazilo se je, da se v vojno-poštne zavoje kljub ponovno izdanim prepovedim, pri-devajo predmeti, ki se lahko pokvarijo, tako n. pr. svež kruh, pogače (kolači,), strd (med), sveže sadje — osobito grozdje —, svež sir, smetana, surovo maslo, rajska jabolka, opraženo meso, kuretina, mast !seh vrst, moka, povidl (trnki), fige, surova jatjca, da, celo surov krompir in kišio zelje, nadalje tudi opojne pijače raznih vrst, vžigalice in več ena,kih. Ti predmeti dojdejo v pokvarjenem in torej neužitnem stanju ter pokvarijo tudi priložena kadila, obleko m perilo, branila zoper mraz i. t. d., tako da je vsa pošiljatev brez vsake vrednosti. S tem se zaledju na lahkomiseln način odteguje Vfeilika množina živil in povžitnin ter tudi oblačil, Vojnopoštni paketi zavijajo se brezskrbno in lahkomiselno, pogost orna namesto v povoščeno platno le v papir, zavežejo se s špago slabo ali celo ne; uporabljajo se zabojčki z jako tankimi deščicami in so tudi slabo zabiti. Tudi z albo i-čeki se mor;jo povezati s špiafgo. Iz takšnih slajbo-zavitih pošiljatev izpade njih vsebina in je za prejemnika izgubljena. Naslovi so pomanjkljivo ali le s svinčnikom ali z barvnim pisalom pisani, naslovni lističi se ne prilepijo na paket, tem reč pritrdijo samo s pečatnim voskom ter odpadejo, istotako odpadejo tud nezadostno pritrjene naslovne deščice. Pogostokrat ni na pošiljatvah naslova odpošiljatelja, tako, da se takšni paketi ne morejo hiti dostaviti (vročiti) niti vrni i odpoöiljatelju. V vsak vojnopoštni zavoj-je na vrh vložiti listič, imajoč prepis naslova, da se more, ako se ja naslov na paketu zamazal In postal nečitljiv ali ako je odpadel, ob odpret ju pošiljatve vendarle določiti prejemnika. Ne smejo se odpošiljati vžigalice, temveč lezoroison-užigala. Se le pred kratkim je zopet zgorel naložen vojnopoštni voz z vsemi poši-Ijatvami, kar se je moglo zgoditi samo po samoužigu ene ali več pošiljatev. Brezvestnost posameznika je oropala mnogo vojakov namenjepih jim daril ljubezni. Vzrok, zakaj da mnogo zavojev ne pride v roke pravim prejemnikom, ni torej pripisovati nedostatnim uredbam pri vojni pošti, kakor se pogostokrat docela brezmiselna sodi, temveč adpošiljateljem samim, kiše vedno nočejo uvideti, da so se vsi predpisi o vsebini in zavijanju vojnopoštnih zavojev izdali 10 odpošilja-teljem in prejemnikom v prid, Vsakemu posameznemu
je dolžnost, na ančno ravnati se po teh predpisih. Le tedaj bo mogoče promet z vojnopoštnžmi zavoji tudi v bodoče vzdrževati.
Promet s poštnimi zavoji z Ogrsko. V dobi od 15, do vštevšega 17. decembra t. i. je dovoljeno pošiljati zasebne poštne zavoje v neomejenem številu, ha Ogrsko. Od 18. decembra t. 1. naprej se pa določa, da sme posamezni odpošiljate!] odposlati na Ogrsko v enem dnevu samo 10 poštnih zavojev. V mestih, kjer se nahaja več poštnih uradov, je določilo poštno ravnateljstvo v Gradcu, da bodo smeli oddajati odpošilja* telji poštnih zavojev poštne zavoje, namenjene za Ogrsko, samo na tistem poštnem uradu, katerega je določilo poštno ravnateljstvo.
Poštni promet z Dalmacijo. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je odslej naprej dovoljeno pošiljati zasebne poštne zavoje v Dakhajcijo z označbo v-rednost do 300 K.
Telefonska zveza med Berolinom in Sofijo. V nedeljo so vzpostavili direktno telefonsko zvezo med Berolinom in Sofijo. Prvi govor se je vršil meid bolgarskim in pruskim vojnim ministrom.
Berolin— Carigrad. Vesti o železniški zvezi med Berolinom in Carigradom so prenagljene, o vprašanju se še vršijo posvetovanja. Na vs&k način pa se ne bo tako hitro prišlo v Carigrad — nekateri listi so izračunih v 30 urah — ampak se bo trebalo Še v najboljšem slučaju okroglo 60 ur.
Krone in franki. C. kr. poštnohFanilnični urad je za preračunjanje plačil v Svico potom poštne hrar nilnice do preklica določil, da se za 100 frankov računi 140 K.
Vprašanje zopetne otvoritve dunajske borze.
Ž-e dalje čatsa so se vršila v dunajski borzni komori posvetovanja o vprašanju zopetne otvoritve borze, katerih uspeh vsebuje spomenica, ki jo je komora
14.	t. m. izročila finančnemu ministru. Kakor javlja ^Korrespondenz Wilhelm“, je finančni minister zagotovil vodstyu, borze, da se nikakor ne o ‘teza v spomenici uveljavljenim momentom. Ni nasproten vzpostavljanju borznega prometa v omejenem obsegu, toda pri tem bi se morala ustvariti vsa zagotovila, ki bodo odgovarjala sedanjim izrednim razmeram. O posameznih podrobnostih si pridržuje odločitev, izda pa skoro primerne odredbe. Finančni minister je dodal končno, da za slučaj otvoritve omejenega, borznega prometa računa na izkušeni patrijotizem vseh udeleženih krogov in časopisja, da so izogne vsemu, kar bi moglo provzročiti pretiravanja v spekulaciji. Spomenica, ki jo je dunajska borzna komora Izročila finančnemu ministru glede vzpostave borznega prometa, opozarja na nepriličnosti, ki so nastale iz privatnega prometa, ki ne zadošča obilno pričujočemu kapitalu, ter omenja zgolj blagajniški promet pod nadzorstvom komore in ob dejanskem sodelovanju zapriseženih posredovalcev na kako poldrugo uro 'dnevno. S prometom brez aranžma in brez vsako terminske kupčije bi se odgovarjalo sedanjim legitimnim potrebam in bi se odpravile najhujše zlorabe. Dovoljevanje kredita naj bi se omejilo čim najbolj. Zbornica ne misli sedaj na objavljanje kurzov. Najkoristneje bi utegnila biti vzpostava omejenega blagajniškega prometa za devize in trgovino z valutami, ki je sedaj prav za prav brez vsakega vodstva in je nje saniranje kričeča potreba že v interesu naše veljave (vrednote). .
Avstrijski petrolej za Nemčijo. Ker so se razmere v 'avstrijskem petrolejnem ozemlju zopet uredile, se je med našo in nemško vlado sklenila pogodba, po kateri bo Avstrija do konca junija 1916 poslala v Nemčijo 60.000 ton petroleja. Da se bo petrolej ložje spravljal v Nemčijo, je nemška vlada dala nar praviti ogromno cev, ki stane 30,000.000 mark in po kateri se bo petrolej s pomočjo sesalk pošiljal v: Nemčijo. Cev je položena na črti Drohobič—Sava Clyov-ka. Nemška vlhda prevzame v Avstriji tudi 30 tisoč ton ostankov drugega kurilnega olja.
Uvoz surovega masla. Vsled pogajanj med Av-stro-Ogrsko in Nemčijo se je sklenilo, da %aj nemška osrednja nakupovalna družba preskrbi celoten nakup surovega masla za. obe državi. Nakupljena množina se bo j)otem po dognanem razmerju (ključu) med obe državi, v naši državi med Avstrijo in Ogrsko razdelila. Konsumna društva in mlekarne dobijo tiste množine surovega masla, katere so dosedaj zadostovale za njih potrebe. Za ostalo prodajo se jo ustanovil, konsorcij. Vse to trgovske skupine so vezane na gotovo naj višjo ceno. Prebivalstvo se 'ho seveda moralo navaditi zavživati lahko soljeno surovo maslo, ker se bo le tako maslo, ki se boljše drži, nakupovalo od nemške nakupovalne družbe.
Na Nemškem so prepovedali mleti belo moko in pšenični zdrob.
Prodaja kuncev. Praška mestna aprovizacija je začela prodajati kunce. V glavni mestni vojni prodajalni so jih pretečeno soboto prodali 46. Kupcev pa je prišlo nad 2000!
Koliko piva popije mesto Monakovo. Leta 1914 je štelo bavarsko glavno mesto Monakovo 465.000 prebivalcev. Ti prebivalci so popili, v omenjenem letu vsako osebo 487 litrov piva na loto. Ker feo v tem Številu všteti tudi otroci, je prišio vsak dan na vteako doraslo osebo v Monako vem približno 5 litrov piva!
Zopetna omejitev pri izdelovanju piva. Da se zaloge ječmena po možnosti ohranijo, je vlada vnovič določila omejitev uporabe ječmena pri izdelovanju pvva ter je določila, da.se za dobo od 25. decembra 1915 do konoa sušoa 1916 ne bo smelo uporabljati za
pridelovanje piva več kakor 55% množine Ječmena, ! katerega, se je uporabilo v prejšnjih letih. Samo na ; Cešklem bo moralo vsled te ooiejitve lit' pivovaren ; ustaviti svoj obrat.
Izdelovanje bele moke in zdroba v Nemčiji prepovedano. Nemška vlada jo prepovedala vsemmlinarjem v Nemčiji, da ne smejo izdelovati čisto bele moke in Čisto belega zdroba izvzemši za bolnike in otroke.
Izvoz jajc iz Bolgarije v Avstrijo. V zadnjih 2 tednih so že začeli izvažati jajca iz Bolgarije v Avstrijo. V Budimpešto je že prišlo 300 zabojev z jajci, 1000 nadaljnjih zabojev z jajci se. pa nahaja na potu iz Bolgarije v Avstrijo.
Nemčija zvišala cene za smodke. Nemčija je z-višala od dne L januarja 1016 naprej cene za smodke za 15%.
Najvišjih eeu za vino ne bo. K vesti o naj višjih cenah za vino v okrajnem glavarstvu Retzu na Nižje-Avstrijskem poročajo: Z ozirom na zgorajšnjo govorico so šli zastopniki nižjeajvstrijskih vinogradniških okrajev k notranjemu ministru in ga opozorili na velike težave pri določitvi najvišjih cen pri vinu, kar hi v prvi vrsti najbolj zadelo producente. Minister je njihove pomisleke priznal in izjavil, da je bil dotični odlok, ki je dal povoda za vznemirjenje, v prvi vrsti naperjen proti celim trumam ceno dražečih agentov, ki so hodili po deželi in pokupili obilo vina, ki naj bi šlo v .tujino. V polurnem razgovoru je deputacija dobila prepričanje, da se ne misli postaviti najvišj.ih cen za vino. Razlike po kvaliteti so po posameznih občinah prevelike in prav težko bi se dalo določiti najvišje cene celo za cena konzumna vina. Za lina vina, ki so pripravna za steklenice in imajo že od nekdaj izredne cene, pa bi bilo to sploh nemogoče, Ce bi se določile najvišje eeue, bi najbrže nastopilo pomanjkanje vina. Posestniki nižjih vrst bi se ga sicer radi iznebili, nikakor pa ne posestniki boljših vin. Zadnje vrste hi se kratkomalo zadrževalo in tako bi trpeli producenti in trgovci.
Pegasti legar- zopet straši. V KnitieUeldu sta obolela dva vojaka na pegastem legar ju:.
16 m visoko božično drevo. Dunfajska mestna občina je kupila letos velikansko božično drevo, kojega visokost znaša 16 m, debelost pa 3 m. To velikansko drevo je stalo 160 K in raste v Dunajskem gozdu. Na božični večer bo drevo razsvetljevalo 700 električnih lučic. Na tisoče dunajskih revnih otrok, zlasti vojaških sirot, bo obdarovanih te praznike z darovi z dunajskega božičnega drevesa.
Razpisana je oddaja glavne mariborske tobačne trafike. Mariborsko okrajno finančno ravnateljstvo razglaša, da je razpisana oddaja ali zakup mariborske glavne tobačne trafike na dne 5. jan. 1916, ob 10. uri predpoldne. Tozadevna zakupna konkurenčna obravnava se bo vršila omenjenega dne v u-radnih prostorih okrajnega, finančnega ravnateljstva v Mariboru (v poslopju, okrajnega glavarstva, 1. nadstropje).	#
* •
Dragi n j s ke doklade za Gjudskošplsko učiteljsko osobje. Deželni šolski svet je obvesti] vse okrajne šolske svete in visa šolska vodstva, da se bodo tudi v bodočem letu izplačevale draginjskč doklade ljud-skošolskemu učiteljskemu osobju ter onemu meščanskih šol v ravno tisti izmeri, kakor v; tekočem letu.
t Prof. Bezenšek. Frankolski g. župnik nam piše: V svoje veliko začudenje čitam danes v 99. Št. „Straže“ str. 3, da je bil umidi g. prof. Ar,ton Bezenšek rop Voj bičan: A bil je prav pošteno Franko 1-č a n ter je -dohajal'-skoro vsake počitnice, če mu je bilo možno, domov na Frankolovo. Rojen je bil 15. 4. 1854 v tukajšnji vasici Bukovje št. 5, kot najstarejši sin Tomaža- Bezenšek in Marjeta roj. Krajne, Njego-, oče, p. d. stari Pintar, ki je umrl šele pred 4 letmi star nad 86 let. je bil nad 55 let ključar Jrankolske župn. cerkve. Na uglednem Pintarjevem domu kmetuje sedaj šesti profesorjev brat Janez. Rajni gospod profesor je ljudflm bil lep vzgled vernega, krščanskega moža, kar je pokazal ob vsaki priliki. Ni se sramoval moliti odkrit angelskega eeščenja, kadar je zazvonilo ali biti srèdi med svojimi preprostimi rojaki ob nedeljah pri sv, maši in večernicah. Ko je govoril
8.	septembra 1911 ob grobu očetovem zbranim rojakom, je to napravil tako lepo, da bi bilo v čast vsakemu duhovskemu govorniku. Pogrešal ga bom težko kot svojega blagega prijatelja.
Dopisi«
Maribor. Dne 16. t. m, je umrl tukajšnji hišni posest'-ik in znani kamenosek Karol Kocijančič v krepki moški dobi 49 let. Umrli je bil miroljubnega značaja, delaven in marljiv mož. N. v m. p, !
Maribor. Dne 13. t. m. sta bila pokopana na tuk ajšnjem mestnem pokopališču v Pobrežju nadporo--Sni.k' Ivan Murgu ter poročnik Karol Tampier, ki sta dne 11. t. m. v službi za domovino žrtvovala svoje živl enje. Pogrebne obrede sta izvršila., z ozirom na veroizpovedanje mrličev en katoliški in,en pravoslavni vojni kurat
Maribor. V zadnjem tednu je bik) v Mariboru h slučajev Škrlatice ter 3 slučaji davice.
Studenci pri Mariboru. Kadet Franjo Bende, ki s* je bojeval na. italijanskem bojišču, se nahaja
ranjen od sovražne granate v vojaški bolnišnici v Sterntalu pri Ptuju.
Studenci pri Mariboru. Tukajšnjo delavko Marijo Wei vier je obsodilo mariborsko okrožno sodišče na dva mesca težke ječe, ker je kupila od nekega pešca dva vojaška plašča, vredna 96 K, odejo, vredno 10 K, tri pare Čevljev, Id. so bili vredni 96 K ter freien par navodnih čevljev v v radinosti 30 K. Vse te predmete je kupila od vojaka za malenkostno ceno.
Fala nad Mariborom. Tukajšnjega italijanskega podanika Henrika, Batistolo so izročili okrožnemu sodišču v [Mariboru, ker je pokradel iz skladišča tukajšnje elektrarne obuval in gumija v skupni vrednosti 200 K.
Vuhred. Okrajno sodišče v Marepbergu je obsodilo tukajšnjega trgovca Jožefa Widmoserja radi pretiravanja cen in ker nekaterim strankam ni hotel prodati živil, ki jih je imel v zalogi, na 400 K gl J h: ali v slučaju neiztiiijivosti na 40 dni zapora. Vvid-moser mora tudi plačati vse stroške sodnega postopanja.
Sv. Peter pri Mariboru. Posestnici L. Krepek v 'Melavi je bila ukradena iz hleva krava, ki je bila vredna 800 K. O tatu ni duha ne sluha, 1
Radgona. Tukaj so zboleli štirje vojaki na črnili ose p nicali.
V Ljutomeru je dne 15. t. m. muri realni uditeli g. Iv. Kryl v 74. letu starosti. Na ljutomerski realki je pedučeval nad 40 let, N. v m. p.!
Ptuj. Tukaj je umri v starosti 35 lei solicitator Adolf Uuar.
Ptuj. Tukaj je umrla v starosti 70 let trgovčeva vdova Ida Ferš.
Rogaška Slatina. V dobi od 1. oktobra do 1. decembra t. J, se je zdravilo v tukajšnjem zdravilišču 578 oseb; med temi je bilo 213 vojaških oseb.
Pragersko. Železniški delavec Anton Pušnik je hotel dne 9. decembra smukniti med dvema vozovoma premikalnega vlaka. V hipu, ko je bil Pušnik med tračnicami, se je začel vlak premikati. Pušnik je prišel tako nesrečno pod kolesa, da mu je bilo celo oprsje stisnjeno. Nesrečnež je bil na mestu mrtev.
Poljčane. Dne 8. t. m. je skočil na tukajšnji železniški postaji iz železniškega voza pešec Hladili Jožef in je bil pri priči mrtev.
Ljubečno pri Celju. Olgi IJnger-UMmaain, listnici opekarne na Ljubeč nem. je, bilo ukradenih iz blagajne 6000 kron. Zaprli sov nekega Karola Boliäk, ker je bil osuljen te tatvine. Že pri prvem' 'zasKšaiaju • je Boliak priznal tatvino ter tudi označil mesto, kjer je zakopal ukradeni denar.
Celje. Vojak. Id je 'došel z bojišča, je obolel na koleri.
Celje. Vsled ran, zadobljenih na bojiščih,: so u-inrle ter bile na tukajšnjem mestnem pokopališču v zadnjih dneh pokopane sledeče vojaške osebe: pešci Jakob Mrak, Rudolf Vradač, Filip Češkaj, Janez Huber. Franc Kastelic, topničarja Imre Antal, Ivan Vitka ter desetnik Franc Cermak.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 1.6. decembra. Rusko bojišče.
Armadna skupina g e n e r a 1 - i e 1 cini a r š a 1 a pie m. H i n d e n b u r g a. Ruski oddelki, ki so severno od Drisnojaty-jezera prodrli do naših poštojaaik, so bili s protinapadi vrženi nazaj. ■V okolici izliva rake Berezina se je sovražni napad v ognju naše infanterije ponesrečil.
A r m ad na skupina gen e r a 1 - f e Idra a r š a 1 a bavarskega princa Leopolda. Položaj je nespremenjen. Po noči je prišlo do malih spopadov posameznih patrulj.
A r m a d na skupina g e n e r a 1 a pleni. L i n s i n g e n a. Pri kraju Berestiany se je sovražni napad izjalovil. Ruski zrakoplov še je moral izhodno cd ,Lucka v pcnlročju avstro-ogrsicih čet spustiti im tla.
Balkanske bojišče.
Boji v severni Crnigori se uspešno nadaljujejo. Avstro-ogrske čete stojijo v bližini mesta Bjelopolje..
*	Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, r. z. z n. z., naznanja eenj. občinstvu, da radi sklepanja letnih računov od 24. decembra 1915 do 12. januarja 1916 blagajna ne bo odprta. Prvi u-radnl dan po Božiču bo torej šele 12. januarja 1916.
*	Spodnještajerska ljudska posojilnica v Ma-I ribora, r. ?.. z n. z., bo obrestovala od 1. januarja ; 1916 naprej do preklica hranilne vloge brez odpovedi ! po 4)4%', na trimesečno - odpoved • pa po 4)4%. — Načelstvo. 735
Manj©mi, padli im ujeti
Pešpolk štev. HI:
Padli Častniki:
Kastelic; Ivan, kadet;
Mrkonšič Ivan, praporščak.
Padlo moštvo:
j	Bozovšek Franc, pešec;
j	Cilenšek Anton, pešec, Goiovlje;
Čennošnik Jožef, pešec, Braslovče;
Davi a Avgust, pešec; Dečar Mihael, pešec, Konjice;
Ooš Peter, pešec; Guna Franc, pešec, Celje;
Hanze Alojzij, pešec, Slovenjgradec; i	Kocijančič Jurij, pešec; Kopej Leopold, pešec, Tolmin;. J.
I Kos, pešec, Sv. Jernej, Geje; ' Kosec Baž, poddesetnik, L j uto -! mer :
j	Mrampr Martin, pešoc, Brežice;
j	Nežmah Anton, pešec, Mareuberg;
!	Otorepec Ferdinand, pešec, Šmarje, Celje ;
Poloviš Anton, četovodja, Brežice ; j	Ratek Martin, pešec, Ptuj;
Smisi Tomaž, pešec, Brežice.
Zadnja poročila došla o petek dne 17. decembra.
NajnovejSe avstrijsko uradne porodilo
Uradno se razglaša :
Dunaj, 16. doc. .
Rusko bojišče.
Na ozemlju potoka K o r m i n je odbila armada nadvojvode Jožefa F- e r d 1 n a n d a edeg ruski sunek. Južno-zaJiodno od O 1 y k e je bil prisiljen sovražni. zrakoplov se spustiti na. tla ih je bil ujet. Oddelek našega zračnega brodovja je metal bombe na železniško postajo A n t o n o v k o , ki se nahaja na. železniški progi M i ed v: i c o e - 8 a r n y ter na železniško postajo K1 e v a n. To p o d v z e t j e je bilo u s p e š n o. V K 1 ,e v a n u je nastal požar-. Vsi zrakoplovi so se kljub hudemu obstreljevanju vrnili nepoškodovani naza'.
Italijansko feojfMo-
Na tirolski in soški bojni črti so se vršili posamezni artilerijski boji. V bovški kot H rii so ve z napadom polastile naše Čete ene sovražne prednje posiol j auke.
Srbsko bojišče.
Naše čete so zapodile sovražnika včeraj dpe
15.	decembra tudi južno-izhodno od G 1 a b i c e doli v globel Tare. Druge avstro-ogrske kolone so zavzele v hudem boju višine neposredno severno od mesta B j e 1 o p o 1 j e ter ozemlje do polovične razdalje med mestoma Rožaj in Ber a n e. 'Zahodno od P e ft a (Tpek) se jč začel sovražnik umikati proti Plavi in G ir z i n j u. Število ujetnikov se je zvišalo na 900 mož.
Voroo-slriv a-ičeknika frenerai nega Štaba:	pl. Höter,
pođmaršai.
Ujeto moštvo:
Arbeiter Franc, pešec, ptujska okolica (Moskva);
Baši Anton, pešec, Ptuj (Petropavlovsk, Rusija); Begau Anton, rezervni pešec, ptujska okolica (Berezovlja, Rusija); Be-Icglavec Simon, pešec, Ljutomer (Rusija); Besta Karol, nadomestni rezervist (Ašabad, Rusija); Bdtohn Franc, pešec, Ptuj (Čistjpol, Rusija); Brečko Franc II, nadomestni rezervist Loka (Moskva); Bureš Frajnc, pešec (Slobodskoje, Rusija);
Čakš Jožef I, nadomestni rezervist, Celje, Sv. Stefan (Rusija); Cetin Franc, nadomestni rezervist, Brežice (Čistopol, Rusija);
Drofenik: Franc, pešec, Slovenjgradec (Petropavlovsk. Rusija);
Erike Janez, rezervni pešec, ptujska okolica fBerezovka v Rusiji) ;
Felician Franc I, nadomestni rezervist, ooljska okolica (Čistopol, Rusija); Ferme Franc, poddesetnik, celjska okolica (Čistopol); Fijacki Franc, nadomestni rezervist, ptujska okolica jRu-sija); Frece Franc, rezervist, celjska okolica (Berezovka);
(Peršak Jožef, pešec, Brežice (Parolorosk, Rusija);
Hladin Jaaez, pešec, Brežice (Rusija) ; Hlebec Janez, pod-
Hladin Janez, pešec, Brežice (Rusija) ; Hlebec Janez, poddesetnik, Brežice (Berezovka) ; Hudolin Leopold, častniški sluga, Celje (Jaroslav, Rusija);
Irman Nikolaj, pešec, Slovenjgradec (Rusija);
Japelj Jurij, nadomestni rezervist (Rusija); Jelenka Štefan. nadomestni rezervist, Konjice (Novo Nikola jevsk, Rusija);
Kervišek Pavel, pešec. Brežice (Berezovka);, Kimovec Matija, pešec; Kolanda Anton, pešec, Mislinja (Rusija.); Kožuh J., nadomestni rezervist, Brežice (Rusija); Krajnc Ignacij, pešec, Ljutomer (Nižnij-Novgorod); Kumar Jožef, pešec;
Korošec Jožef, pešec, Konjice (Novo Nikolajevsk, Rusija); Kaderšafka Franc, poddesetnik, Slatina (Penza, Rusija);
Ledinek Mihael, nadomestit rezervist, Slovenjgradec (Rusija); Lenardou Jakob, pešec (Berezovka); Lovrec Matija, pešec, Sv. Andraž (Aimàsnaja, Rusija);
Majerič Ignacij, pešec, Ptuj (Rusija); Mikolič Janeta, nadomestni rezervist, Rogatec (Rusijja); Mlakar Alojzij, četovodja, Ptuj (Mamadiš, Rusija);,1 Mozetič Anton, pešec, .Trbovlje (Tor-šok. Rusija);	'
Mesner Vinko, poddesetnik, Brežice (Berezovka);
Nemec Franc, pešec, Podgorce (Berezovka, Rusija) ; Novak Franc II, pešec, Sladkagora (Rusija); Novinšek .Martin, pešec, Velenje (Rusija);
NeUbert Janez, pešec, Ptuj (Aleksiuae, Srbija; umrl, pokopan na ondotnem pokopališču);
Ošlaj Martin, nadomestni rezervist,, Konjice (Voroneš);
Terger Alojzij, pešec, Ptuj, Sv. Lovrenc (Moskva); Peter Martin, pešecj Ptuj (Vladimir, Rusija); Pignar Alojzij, pešec, Ptuj (Rusija); Piston Niko, nadomestni rezervist; Pongračič M., pešec (Rusija);
Petrovič V., narednik, Ptuj (Berezovka); Potočnik Milan, pešec, Brežice (Rusija);
Rošker Janez, pešec, Ptuj (Rusija);
Savlnjek Martin, pešec, Velenje (Rusija); Seza Franc, pe-5ec, Trbovlje (Rusija); Šešerko Martin, pešec (Rusija); Sili J., pešec, Slovenjgradec (Rusija); Skolar Šteian, pešec, Ptuj (Rusija); Sovec Anton, pešec, Ljutomer (Rusija); Stantej Dominik, nadomestni''rezervist, Celje okolica (Rusija); Stiplovšek Janez, nadomestni rezervist, ptujska okolica (Rusija); Stmceij Stefan, pešec, Ptuj (flatonol); štruci Anton, pešec, Ljutomer CBeseaov-'
V
kš); &fr»cl’ Fraoc, nadomestni refcerViSt, ptaiéka okolica. (Alma _ «naj», Sijsir») ; Stakjej Jožet, pešec, Celje, Sv. Krištof (Slavja-ia«srt>8k. Rusija);
■	'-'Janeži' poddesetnik,- Kniijice (Berežo-vka) ;
Terbovc Jbžef, desetnik, Celjo (Rusija); Tofeti Dominik, pefieo (Rusija); Tojxsiovet) Štefan, pešec» Ptuj' (Moskva); Torini: fožef,' iieSec, Šoštanj (Almasnaja);
Or^k Prano, pešec, Brožiče(RusijkJ ; Tlršliš Matija, pešec, •ptujska okolica (Cistopol) ;
Višite* “Anton. pešec, Šoštanj (EÙrija);- Vogrinc Jožef, do-sotnife. Brežice (Rusija); Vodiš Jurij, nadomestni rezervist, Sv, Jririj (Berezovka) ; Vizjak Ignacfij. nadomestni rèzeryist, Slov,-tlradec (Rusija);
Vaši Avgust, poéec, Braslovče (Palanka, Srbija; umrl 7. j Suina rj a ÜR5);
Zalokar Mihael,, pešec, Brežice (Rusija); Završnik Prane, pešec, Braslovče (Rusija); Završek Janez, pešec, Slivnica (Kazan); Zobec Jožef, pešec, Ptuj (Rusija); Žohar Anton, nadomestili .rezervist,:.Sv,. Lovrenc . (Rusija); Žumbar. Jožef, poddesetnik, ptujska okolica (Bere?fovka) ; Zupanič. Riidtolf, pešec. Ptuj (Rje-«»n, ' Rusija).
:	Domobranski pešpolk fiter, “äk
■	■■ Ranjeni častniki;
Afater Roland, praporšiSaik iz. Maribora.
••• ■	.'Padlo m o š tj v o
.Pasčbing Jožei, pešec, Radgona;
Jmrc Karol, pešec, Lučane;
Kóléthlk Janez, pešec, Ptuj ;
-Bucher Franc, pešec, Radgona;
Volaj. Martin, pešec, Ptuj ■
Weisfimann Franc, poddesetnik, Ljuftwaec.
" C' j è i a m o firt v o;
Burnik Jožef, pešec;
Ka*>-: Martin, poddesetotk, celjska okolica (Bobrov, Rusija);
■■ Sabina Matija, pešec, Maribor (Vytègra, Rusija)p Kokot Mart, pešec, TuräkSvrh. (Moskva); Korp Karol* nadomestni rezervist, (Tai&ent); Kroši Franc, pešec, Zroiióe ; Kirbiš Oskar, nado-aeatai rezervist (Rusija);
. 'Liber Janez, nadomestni rezervist, ptajskfk okolica. (Ru-dja);
Maierbofor Anion, pešec; Makovec Matevž, peéec, Ljutomer (Char kov);
Plevnik Mihael, poddesetnik, Konjice (Moskva); Pogačnik Otmar,''pbšed. Ruše (Bobrov) Rusija);
• : Boi Franc, : nadomestni rezervist (Bobrov);
Sevnik Poogracij, pešec, Celja, Vransko (Bjobrov); Stel»-u«c Makija, pešec, Ljutomer (Clarkov); Strašek Anton, pešec, jeljska,- okoiiea (Moskva)«
Trofenik Adolf, pešec (Studenci (Moskva) ;
" Žgbnč' Bogomir, .pešec,
■	Pešpolk Štev. m ■'
Ranjeni častniki;
'5-tfg Karol,, .praporščak. ;
Padlo aaSivo:
Cubo Frano,. pešec ;
Féliinj» Karol, pešec; "	'•
Orinschgi. Janez, pešec;:
ffiri*aa©<5 Matija, pešec,-Maribor;.
. MiM,, Jožef, pešec;
Pbfi Anton, pešec ; '
'lEkibe^her;.A2ojitlIj desetniki Sehions Alojzij, i'Setbrodja., ■Maribor;
Wagner Alojzij, pešec; Windtach Anton, pešec.
(Dalje prih.)
Ihliiimriiikeggra pomoćnika J
starega, ali mladega, vojaštva prostega, sprejme za mlin,-".ki leži ob cesti Varaždin — Varaždinske Toplice Pomidbez označbo plače se naj naslovijo na Ignacija Kaniški, mlinar Varaždinbreg kor. 78. z. p. kolodvor Varaždinske Toplice.
Ratnim nekaj tisoč koio?
za vinograd S metra dolgih, kateri bi se morali (spraviti a splavom po Dravi do Barča na Ogrskem. Ponudbe na dr, M. Dörwaki v Banjaluki.
osapo, unošna slovenskega, itali-jasskega in francoskega jezika, ter vešča vsakega, gespedmjakega dela, želi siuSbo tukaj ali na deželi. Naatov pove npravništvo.
Divji ter pravi kostanj
«uke češplje, suhe hruške, laneno in kcnopljeno seme, bolne zrne, proso, krompir, želoc, ježiće (kno-per), prebeg vosek, vinski kamrio, «uh® gobe, predivo, sveže sadje, ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovin« Anton Kolenc v CM ju. hstotako tod i rinate in petrolejske sode, vse vret® vreže ter zaboje s steklenicatai vred od mineralne vode.__________________
W leten dijak, ki je dovršil štiri gimnazijske razrede, želi primerne «tožbe v kaki pisarni ali za inštruktorja ali «a pomagača v trgovini, ker. je nekoliko že izučen.; Vešč je slovenskega in namžiega jezika. Vprašanja na upravništvo pStraže' pod „B^gnnec“. _
Ir subii so je diamant privesek (l)iamaataabänger) v Mariboru na poti dez brv, Jožefovi ulici ia névi most, Kdor. ga najde naj odda pri g. Branditi stav stri.j orgel) in dobi 8m K nagrade.	744
Zertan peawiba Posestnik z 22 orali rodovitnega poi j», novo zidanim grepodarskim poslopjem, tik okrajne šeste, blizu mesta Da Murskem polju se želi poročiti z gospodično ali vdovo, katera ima veselje do kmetijstva primero® starosti okrog SO let s premožen-jem ali doto. Ponudbe se naj izvolijo poslati na upravništvo SL Grif* Jarja pod „Junak* šfc 747. Aelf «p fe»a£*fija. Tajnost .asjaa.-
HeRlu EBlnp up, notti, sFsbFoint in peči po vsaki
Tod) na obroke. -zastonj. - Bramofonf
Niklas ta ranont-ora Pristna srebrna ara Original omega ora Kuhinjska ura Budilka niklasta Poročni prstani Srebrne verižice
Večletno jamstvo.
Nasi. Dietinger
tad. FeMacb
BPOF in OClliOF
ÄURI30H, Gosposka 1LZ8
Kupujem zlatnim In
katere je c. kr. okrajno glavarstvo mariborsko spoznalo kot primerne za dobo od 15. novembra 1915 do preklica in katere veljajo za vsa e. kr.
glavarstva na Slovenskem Štajerju.
* Blago, za katere so določene po naredbenem potu naj višje cene. ,
Blago
mleko	.....	.	.	.	.	.	.	,	«
sirovo maslo (slatfejše,	vodeno)	.	.	..	.	.	.	-	;
sirovo maslo (iztisnjeno)	«< . *	....	.	.	.
sirovo maslo (Čajno) ...	*	,	-	.	■	.	-	*	•
jajce (sveže) ..............................» •
tekoča strd ................................
goveje meso (z 20 dkg lastnega pridevka) ... svinjsko meso (z 20	dkg	lastnega pridevka)	-	.	.	.
*	želodec in pljuča ..............-	•	•	•	•	•	•	>
*	želodec in pljuča (kuhano)	-	.	.	.	-	-	.	*	-
*	govejsko srce (sveže) . %	.	.	-	.	.	-	•	-	■
*	k r a v j e v i m e (surejvo) . -	• - - - - •
*	kravje vime (kuhano) . .	-	.	.	-	•	•	«	.	.
*	gobec ...... ... ... . . . . • . -
*	goveji možgani	.	.	.	.	.	. - -	•	•	-	-
*	telečja pečica (rajželo)	.	.	... - -	•	-, -	•	.?	•	•
® svinjska pljuča . .... .	. .
*	telečja pljuča . .	.	,	,	.	.
krompir, od železniške postage, ali na trgu v Mariboru do-, množine 1000 kg	. ....... .
čebula (luk) . . ......	.	,	,	,	,	.	.	.
češenj	. . .	.	.	- -	■	-	-	.	- •	....	•
aamizna jabolka .	. .	. \ . ...........  .	•	•
jabolka za Štrukelj .	. •	.	•	•	-	-	•	•	•
namizne hruške’	-	-	■	....	.	*	.	v	-	■
rudeča pesa. . ....	.
bela pesa .	. - - ■■■•	... - ,« ...	•	«•	-	-
rumena pesa ,	..	.	.	-	,	....	.	.	-	•	•
glavnato	zelje	.	.	...	.	.	.	.	. .	.	-
kislo zelje (štajersko) .	-	.	.	,	...	-	-	,	-	•	•
kislo zelje (moravsko)	. . . ,	.	.	.	.	« .
gobe, posušene ...	i	.	.	.	. ’	.	.	•	-	•	•
icoleraim ,
hren....................
jesih (Efavaden) , . . .	.	.	.	-	.	.	.	-	-
vinski jesih.............. . ... . . .
glavnati	ohrod	.	,,	. .	.	.	.	.	,	...	>	\ .	.	.	.
špinača	.	-	...	.	.	....	.	.	«	.
bučno olje . .	.	.	.	.	.	.	.	. . . « « ' .
repino olje	..........'	-	«	«	. ;.-:i	•
kava Santos, surova . ..	,	.	.	.	.	.	.	.	-	.	.
kava boljše sorte, surova	.	.	-	.	.	.	«	.	.,	.	.
kava, prežgana -	.	.	-	.	.	-	•	•	.	-	,
kakao	.	...	.	.	.	.....	...
Čokolada . . . . v . .	, . .
*	sladkor,	cene	v	posebnih	razglasih .	. . .	.	-
petrolej................... ......	. . .	*	-
vinski cvet .	...	.	.	.	.	.	.	, .... .
milo (Schicht)	. . .	.	.	.	.	.	.	......
kuhinjska sed................................. . .
rozine	.	.	.	.	.	-	-	.	. ... ....	.	.
sveče lojevin (Stearin) III	^
sveče parafin.................................... •
drva, trda, vštevši dovoz ...........
drva, mehka, vštevši dovoz ..........
premog.........................
pitana) svinja, z 1 met stot žive teže ......
voli, napol pitani z 1 met.	stot žive	teže	.	.	.	*	.
voli, medli (suhi), z 1 met.	stot žive	teže	.	.	.	.	.
pitane krave, z 1 met. stot žive teže napol pitane krave, z 1 met. stot žive teže *...•■ krave, medle (suhe), z 1 met. stot žive teže ....
biki,	z	1	met.	stot	žive	teže	......	.	...	.
teleta pod 50 kg, z 1 met,	stot žive	teže	.	.	.	,	.
teleta nad 50 kg, z 1 met.	stot žive teže	.	<	.	•
mesnate svinje, z 1 met. stot žive teže ......
8laninske (Špettarske) svinje, z 1 met. stot žive teže ovce,	z	1	met,	stot	žive	teže	.	.	.	.	.	-	,	■	-	•
oddojki (mali prasci) do 40 kg, z 1 met. stot žive teže
kokoši . ...............«.................* « . .
race	.	.	. *................*	•	•	•	•	•
gosi	 ................................»	•	n	-	•
purani	-i • ..................-
zajci . . . ... * • -fazani (kokoši)	.	•
fazani (petelini) ..... srnina (meso srne) - • -divja raca . .	...	•	•
jerebica ............
*	pšenična moke za pecivo
*	pšeničtiiiMdc^J in . . •
*	pšeni&ta. dSBela moka
*	pšenična möka za kuho .
*	pšenična moka za kruh .
*	ržena jednolična moka .
® seno	*	-	.	*	-
*	otava . . .	*	*	■	•
*	slama (prosta)	,	.	.	,
*	slama v škopah	:
4 w
•	. *•	. M'
H *	*
%	*
'* *
4 ■ • ‘ e' '
V	* :
.	v	-	M
3	¥	«
V -M
.	.	.	V...
: *'	3 ft
Množina	Pri pridelovalcu		I Pri kupca	
	od	1 do	! od	do
	h	I h	! fc	h
11		26		28
1 kg	:		400	! —	400
9	•_ :	500	I —	600
D		600	j -L-	600
16 jajc	;	200	I 1 jajce	13
U kg	— •	300	1 —	:
9)		• "		 •'	j *■— •	400
1»	_ •	: 		1	440
•" J».	—	—	1	100
	—	•	I -~r-	140
	■ ■ —	'-U—	1 ~	240
V .	; — -		1 “J-:	130
	" -	•.	1. '—	210
II	•	— •	j 150	, 180
»'	-	; -ul ■	I : ùu j-..	400
H	’ ii'-	• ‘ —.	J H—.Ù	100
	i--		I '-T-. .		 300
»	—	—	j —	400
100 kg	_ „	1200	1 ——		
1 kg	60	60	I 		60
V		200	I 		200
n	20	24	24	28
»	14	16	16	20
	30	46	36	60
»	6	10	8	12
	4	6	1 		8
	10	14	14	18
9	8	10	i 9	It
n	26	36	j .'.-fe—./	36
9 ' ■	~v , ;	...—^	I ' ;i W •	48
■ *	■	. 	 -	1 —	800
9	14	16	1 16	20
»	60	SÓ	80	90
1 1		 *"	' •	16	24
	: —:	—i '■	28	32
1 kg	10	16	12	18
»	26	36	30	40
?»	—	■“T~	—	•• .«rr . ■
	—*	—				—*
l^g		*	—	400	440
9	'		—:	440	560
9		■ -•	480	600
19	—■ -	• —	800	1100
»		 , .-	• •—' ; „	440:	560 K
1 l	,,r..	.	1 68	■ s. 72
1*		—	110 i	120
1 kg	—		280	300
B	_ •	’— '	26	28
»	—	■ —.	280	390
	«			— I	■		280
B	—	. —	200	250
1 m*	1200	1400	1400	1650
B	800	1000	1000	1300
i u	—		 '	250	320
1 kg	220	240	—; .	—
	200	220	. 			 •
	170	200	— •	—
	180	220	—-	—
	120	160	—			
	90	110	—	—
B	150	220 J	—	- —
	160	200	—	—
	200	220	-—	—
	250	300 j		:	—* •*:
	300	350	—	••v	
	140	200 I	—U»	—
	—		 1	340	400
B	180	200	—	
	160	180	—	■ 	
B	180	210	- ^	: ■ ;	.
	200	230		—
komad	—	— 1	300	400
	—		250	300
	—	— j	300	400
1 kg	—	—	200	260
komad	—	—	—	200
	—	— I	150	180
1 kg B	Kakor j® «	Boseb- !	76	81
, .	nem razglasu z» I razne občine dolo- I		64	70
B	čeno.		46	52
B B 1 q	..	950	46	52
	_	900	, 		. —*
B	—	600		
B	—— ..1:	700 j		
: •	M			‘ ,- »• —>P- -

Stran &
i rm
STRAŽA.
17. decetn^fa^lfiftA.
Prsne boksni, oslovski kašelj, naduha.po Inf tuend
Hdo naj jemlje Sšrolin ?
1 VaaH. hi ftnri ««	hailjo.	A uAIffvl .kaferte» Slr®ils% nfn&é'mì
lOije {® s&v»««®v&fi »® «4mgo joMJroviff. fi>S«hč« naduho 4L Oseba» H«x»ni£nlm Kasarn bronkijav, %, SferofaxfMoTroci.prlkaterih vfinkMtt&raŠ W ki s S^oifnorv» «>Kdr»hn®-	t ugodnim vsfwsnom n»apktènl pckteGftk

A* «st-»/ * W«Ä«#1W ..ji ,*!. « -
Pozor kmetovalci !
Kupujem volno, vinski kamen vosek in suhe gobe.
Ivan Ravnikar, Celje,
veletrgovina.
Edina štaferska steklarska narodna trgovin«,
Na debelo!	Na drobno 1
FRANC STRUPI
Graška cesta
• • » »e s
CELJE
priporoča po najnlžfih cenah svojo bogato zaloge stehlen« te por«* celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih lip in okvtrfev s» oodohe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah Ibi sSavhah»
NafsolidnejSa in toina postrežba.


Ljudska hranilnica in posojilnica v
raglstroirsaa mdmm s mmmm* mwmm
Obrastati® HresiliiÄ® vies® mm
«d dneva vloga do dneva vadšp.
Beatm davek piada posojiMoa mi.
Osje poseJNa
na vknjižbo, na osebni kredit in aa zastave vrednostnih -Mic pod zelo ugodnimi pogoji. Prošpje z& vknjižbe dela posojilnica brezplačno, stranka plaća le koleke.
Ureöü® ure
za stranke vsak delavnik od 9. de 1.2. ar® dopoldne,
Posojilnica daje tedi domače hranilnike: -
v lastni hiši (Hetot «Pri belem volu*) v Calla, Oraika cesia 9, |.na<
Knjigarna, umetnine In muii§£&fii&e.j
Goričar & Leskovšek
= Celle =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Zi® gsstilniiarie:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
naBBKU(^.V3& tatti«

ms'
»•" Ure S Ure!
¥ veliki flagri Im p© mixkik cenik«
Srebrne are za fante od 7 K Srebrne are «.jamske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 8reb. verižice damske K 360 Zlate damske are od 26 K
Za vsako uro se jamči!
PreciaijBke are, Scbathaueen, Zenith, Omega, Sterne
Očala: Za kratkovidne nova, aboljSana stekla.
pranjo 0Ure$ fr^aribor
urar, zlatomer in oöalar,
Tegetthofova tista 39. Prti arar od glar.koledtora.
Pomožnega uradnika ali uradnico
išče za dobo do konca aprila 1.916 Južnoštajerska hranilnica v Celja Plača po dogovora Ponudbe «te
1. decembra 1915.
Prva in največja delavnica za. cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
Speciali»* v isdeJevasj® eerkvcaejr»
oredi» J» {&*«*«!<*
Naritmr Pf arrhofe.3
m priporočam prečastiti duhovičim M »»■ ročila Vmkowstnlb monetami kelihos, lestencev, srečnikov itd. Stare eerirv«»©' orodje poprov)jam,.,poBlatim- in pooebrim * ognja. — 2Ä'Vsako delo jamči», -. Mnogo pmnalnih pisem'na raapolagp,,
- ri ;	f

Spođitješiaj. ljudska posojilnica v Maribora
r.8.8-1
Hranfln« vlog« tJESStlfÄ
Za catagmg* 9« p«®s! •* **®tess ìmmM&a potafeikra mmtt
Posoflla m dafajo fc/STuJ
ptmwsse petNèQaiia» * »rabi» fasfc p«$ P«*»J*ri jütwife
»d -raškej« ta s* «taHtatà* ; essimì*» p* 4*/,*/» pr«*i tetawwofttì adperaSi f»
vsateeas M?.	teÄes se gpwjeuu^« test gstar? denar, ** ds
'.#*?££ m tegtbft. Bsšttsl dtow pM
K'
»ta

i E» !
Uradna ur® *
«4 t, 4® M, «s®
k» 'mfc* »Wie »i ft, j« 11, nm «34»«

mmm
Pojasnila s@ iijifo h

•mA IsteraSt «MS 8. 4# SZ srt loptdds? te «d. 2. i« S, n« SkmSÌ wt
bpamSStM-
RMHSSM
(med Glavnim trgom In stolno cerkvijo).