Uspešno opravljen tretji mandat
Zahvala vsem delegatom / Dobri lanski rezultati gospodarjenja / 0 uresničevanju SLO in DS v Ljubljani v 1981 -85
Konec marca sta zbor krajev-nih »kupnostj In družbenopoli-tlfirii zbor zasedala zadnjič v izte-kajočem se tretjem mandatnem obdobju. Zasedanje je bilo skli-cano tudi za delegate zbora združenega dela, a vse kaie, da |e delegatska odgovornost v tem zboru povsem opešala, saj zbor ni bil sklepčen. Zato bo moral Zttedanje v kratkem ponoviti -ie pred konstitutivno sejo nove skupičine. ki bo 14. aprila.
Delegatl iz zdruzenega dela morajo opravlti 6e nekaj nalog, tako kot sta to postorila ostala dva zbora konec marca. Med drugirn sta obravnavala analizo urmničevanja resolucije o druž-btnoekonomskem razvoju obči-n# v preteklem letu, uresničeva-nje splošne Ijudske obrambe in določenlh nalog druibene samo-zasčlte v Ljubljanl v obdobju mi-nulih petlh let, poleg tega pa so deiegatl sprejeli tudi nekaj odlo-kov.Ki omogočajo, da bo skupi-Clna novega sklica že na samem ačetku lahko nemoteno prfčela dtlatl. V ta namen so delegati sprejell odlok o sestavi delovnih teles skupščlne občine, odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta za splošno l|udsko obram-bo in družbeno samozaščito, od-lok o ustanovltvi, sestavi in nalo-gah delovnih teles zbora kiajev-nih skupnosti skupščine občine ler spremembe in dopolnitve po-slovnika Skupščine občlne Ljub-Ijana Beiigrad.
Uvodoma so pred zasedanji zborov spregovorili Vlado 8ez-nik, predsednik skupščine obči-ne. Aleš Čerin, predsednik izvrš-nega sveta, Iztok Beslič, sekretar občinskega sekretariata za ijud-sko obrambo, ter Vlado Barabaž, predsednik občinske konference socialistične zveze.
Vlado Beznlk se je zahvalil vsem, kf so v minulih dveh letih omogofiali nemoteno delo ob-činske skupščine, da je svoj pro-gram, kot je dejal, v celotl izpol-nila. »Veliko zahvalo gre izreči vsem delegatom, konferencam delegacij. družbenopolitičnim organizacijam v temeljnih dele-gacljah. še posebej pa izvršnemu svetu in občinskim upravnim or-ganom,« je dejal Vlado Beznik in poudaril, da so opravile velik pri-spevek k nemotenemu in uspež-nemu delu zborov tudi vsa delov-na telesa, odbori in komisije skupSčme, skupini delegatov za delegjranje v zbor občin ter v zbor združenega dela republiške skupSčine, strokovne službe, ta-ko v mestu kot v občini, sekreta-riat skupščine ter nenazadnje sredstva javnega obveščanja, ki se jim je vsem skupaj ob tej pri-ložnosti še posebej zahvalil.
Aleš Čerin, predsednik beži-grajskega izvršnega sveta, je spregovorll o uresničevanju re-solucije v minulem letu ter o gi-banjih, ki jih je ustvarilo bežigraj-sko gospodarstvo v začetku le-tošnjega leta. »Nesporno je dej-
stvo, da smo večino za lani nafir-tovanih nalog uspešno realizira-li, pa vendar odgovor na temelj-no vprašanje - smo ati nismo zadovoljni z doseženim v lan-skem letu - nl enostaven,« je dejal predsednik izvršnega sveta in nadaljeval: »Če gledamo obči-nd kot izolirano in odtrgano od širših družbenoekonomskih raz-merij in dogajanj, imamo na ne-katerih področjih razlog za za-skrbljenost. Če pa se štejemo kot vpet element v pogoje gosppdar-jenja in dejanske družbene toko-ve, ugotavljamo, da je večina do-sežkov tudi v lanskem letu nad-povprefinih.« Svojo ugotovitev je Aleš Čerin podkrepil s podatki iz analize (delegati so jo prejeli v skrajšani obliki. mi pa jo objav-Ijamo na S. strani našega časopi-sa). Poleg tega je opozoril tudi na tekoča gospodarska gibanja, ki pa, kot je posebej poudarii, po prvih mesecih v letu še niso za-nesljivj pokazatelji za gospodar-ske lokove v naslednjih mesecih. Industrijska proizvodnja je bila v januarju za 9 odstotkov nižja kot v lanskem prvem mesecu, za 15,3 odstotke nižja kot v lanskem decembru in za 3,4 odstotke niž-ja od lanskega povprečja. Febru-arja |e bilo proizvedeno za 22,3 odstotka manj od lanskega pov-prečja in za 3,7 odstotka manj od lanskega februarja. Proizvodnja v prvih dveh mesecih letos je za 6,8 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi izpada v nekaterih pomembnej-ših organizacijah, zaradi remon-ta, iztrošenosti opreme, pomanj-kanja naročil, pa tudi lanski do-sežki so bili zelo visoki. Te orga-nizacije pa ocenjujejo, kot je de-jal Aleš Cerin, da bodo proizvod-njo čez leto nadoknadile.
V prvih dveh mesecih letošnje-ga leta je gospodarstvo občine izvozilo za 11 milijonov ameri-ških dolarjev blaga in storitev, od tega 85 odstotkov na konvertibil-no tržišče, kar je za 24 odstotkov vefi kot v enakem obdobju lani. V tem času pa je uvozilo za 16 od-stotkov več (z upoštevanjem Pe-trola in Adria Airways). Če za in-dustrijsko proizvodnjo lahko z veliko zanesljivosti ocenjujemo, da bo v naslednjih mesecih rast-!a vsaj do lanskega nivoja, pa za ekonomske odnose s tujino, ne moremo oceniti, kot je dejal Aleš Čerin, koliko so k izrazitemu sko-ku izvoza prispevali lanska nizka osnova v tem obdobju, prenos iz minulega leta, nova naročila, niti kakšen je vpliv nove devizne za-konodaje na izvoz oziroma uvoz. Ob koncu se je tudi AleS Čerin v imenu izvršnega sveta zahvalil za tvorno, korektno in tovanško so-delovanje in pomoč, podporo ter razumevanje vsem delegatom, delegacijam, delovnim telesom skupščine in zborov, predsed-stvu skupščine, družbenopolitič-nim organizacijam, posebej pa Se predsedniku skupščine.
Tej zahvali se je pred zasedanji zborov pridružil tudi Vlado Bara-baš. predsednik občinske konfe-rence SZDL, ki je v imenu vseh vodstev občinskih družbenopoli-tičnih organizacij izrekel prizna-nje vsem članom delegacij, de-lovnih teles skupščine ter funkci-onarjem skupščine občine, še posebej njenemu predsedniku ter izvršnemu svetu, ki so v minu-
lem tretjem mandatu prispevali k uveljavitvi občinske skupščine in oelotnega delegatskega sistema. Vlado Barabaš je izrazil prepriča-nje in željo, da bodo vsi, ki so bili na nedavnih volitvah vnovič izvo-Ijeni za opravljanje delegatskih dolžnosti, še naprej krepili naš delegatski sistem. Tistim. ki se poslavljajo od skupščinskih klo-pi, pa je zaželel, da bi svoje iz-kušnje znali in hoteli posredovati članom novih delegacij za uspešnejše delo. Posebej je v imenu vodstev občinskih druž-benopolitičnih organizacij izre-kel zahvalo in priznanje predsed-niku bežigrajske občinske skupščine Vladu Bezniku.
Pred zasedanji je uvodoma k obravnavi uresničevanja splošne Ijudske obrambe in določemh nalog družbene samozaSčite v Ljubljani v zadnjih petih letih spregovoril tudi Iztok Beslič, se-kretar občinskega sekretariata za Ijudsko obrambo. Med drugim je dejal, da je celovito poročilo o uresničevanju SLO in DS za pre-teklo obdobje v Ljubljani obrav-navala na januarski seji mestna skupžtina. Razprava na občinski ravni pa naj prispeva k razdelavi splošnih usmeritev za konkretno akcijo kakovostne in ceiovite krepitve SLO in OS v občini v naprej. V minulih petih letih smo za Bežigradom na tem področju dosegli zavidljive rezultate. Ko-miteji za SLO in DS so se uvelja-vili kot politično operativni orga-ni, spodbujevalci in usmerjevalci nalog v vseh sredinah, ki so po-sebno pozornost namenili teko-čemu spremljanju in ocenjeva-nju politično varnostnih razmer ter izdelavi načrtov za prepreče-vanje in odpravljanje izrednih razmer. V preteklem obdobju se je okrepila vloga družbenopoli-
tičnih organizacij, predvsem so-cialistične zveze, ki se vse bolj uveljavlja kot nosilka in usklaje-valka obrambno samozaščitnih priprav. Tudi mobilizacijska pri-pravljenost se je v preteklem ob-dobju znatno izboljšala z uveljav-Ijanjem enotnega sistema mobi-lizacije na podlagi usmeritev predsedstva SFFU.
Pri obrambnih pripravah v kra-jevnih skupnostih smo, kot je de-jal Iztok Besiič, dosegli pomemb-ne rezultate, kljub temu pa je še premalo vzpostavljeno sodeiova-nje med organizacijami združe-nega dela in krajevnimi skup-nostmi, ki je le občasno in še to predvsem na področju civilne zaščite, narodne zaščite in pri usposabljanju prebivalstva Iztok Beslič je v nadaljevanju omenil tudi v minulem obdobju izvede-no reorganizacijo enot teritorial-ne obrambe, postopno uveljav-.Ijanje organizacijskih, kadrov-skih in drugih rešitev delovanja narodne zaščite, vsebinsko do-delanost obrambnih nafirtov ter nenazadnje materialni in organi-zacijski usposobljenosti enot ci-vilne zašfite (v občini je vanjo vključenih že preko 8000 obvez-nikov, polovica pa jih je opravila osnovni pouk). Veiik poudarek pa je bil v zadnjih petih letih dan tud! obrambno samozaSčitnemu usposabljanju, predvsem njegovi kakovosti. Najboljše rezuftate smo, kot je dejal Iztok Beslič. do-segli pri praktičnem usposablja-nju, kar dokazujejo številne uspešno izvedene vaje (Ljublja-na II. in III., Golovec 83, Samo-zaščita 84, Zaščita 85), ki so po-kazale pripravljenost delovnih Ijudi in občanov za izvajanje praktičnih nalog na področju obrambe in zaščite.
V. P.