Štajerske vesti. —š— Štajersko učiteljstvo in drauinjska doklada. Štajerski deželni odbor je sklenil vzeti v pretres vprašanje draginjskih doklad deželnim uslužbencem in ljudskošolskemu učiteljstvu, čim se zaradi male finančne reforme poboljša finančni položaj štajerske dežele. Ako deželni zbor zaradi obstrukcije ne bo irnel prilike, da uredi to vprašanje, ga izvrši deželni odbor na lastno pest. —š— Iz seje deželnega šolskega svsta štajerskega z dne 8. t. m. Imenovani so: prov. učitelj Jožef Warnlek iz Laškega za učitelja ravnotam; prov. učitelj v Grižali Bogomir Zdolšek za definitivnega učitelja ravnotam. Potrdili so imenovanje definitivnega učitelja v Slov. Gradcu (mesto) Maksa Dobaja za učitelja na deški šoli v Gradcu. — Na štirirazrednici v Sv. Marjeti ob Pesnici (III. plačilni razred) je razpisano mesto definitivnega učitelja; prošnje do 31. t. m. —š— Še mal popravek. Vašemu korektorju nisem rekel, da je strašansk jurist, ampak da je purist. Franc Brinar. —š— Otroška predstava v Žalcu. Zalskemu učiteljstvu je čestitati na otroški predstavi, ki jo je priredilo v nedeljo, ?• t. m. Srčkane deklamacije najmanjših in večiih šolskih otrok, krasno naštudirani pevski zbori, ki jih je spremljal na klavjnu učitelj Vrečer, solopetje, nastop mlad'li umetnic kot solistinj na klavir in sosli, pogovor dveh lastavičic, gledali*predstava »Lažniva Danica«, sploh sKrbno izbran in ravno tako skrbno priucenvzpored, siguren in živahen nastop mladine, vzoren red, zraven pa okusno opremljen oder v krasni, električno razsvetljeni risalnj dvorani, napolnjeni z ob- činstvom do zadnjega kotička: vse to je napravilo na čutečega prisostvovalca globok vtisk. — Trud, ki ga j'e knelo učiteljstvo za to lepo prireditev, more prav ceniti le oni, ki je že sam uprizarjal slično predstave. — In plačilo? Najboljše plačilo vam bodi zadoščenje na prelepem uspehu! —š— Umrla jje v Ljutomeru soproga ravnateija meščanske šole, gospa Franja Spanda. — V Orehovi vasi je umrl gimnazijec 7. šole Jožef Rudolf. —š— Obrtno nadljevalno šolo v Brežicah obiskujejo samo Slovenci in se poučujejo slovensko. Potem bi moral, kakor druge slovenske obrtne šole na Sp. Štajerskem, tudi našo nadzorovati .obrtni nadzornik iz Ljubljane. Da se našim Nemcem ne bi tu krivica zgodila, je občinski urad oblasti v Gradcu sporočil, da je šola nemška. Tudi tukaj se izvrši kmalu izprememba .v korist Slovencev. —š— Celjski mestni svet je imel pretekli petek javno sejo, v kateri se je med drugim razpravljalo o vlogi krajnega šolskega sveta za Celjsko okolico glede šolske stavbe na stavbišču, ki ga je okoliška občina v ta namen že pred mnogimi leti kupila na Karolinski cesti y Celju. Mesto je bolj iz hudobije in nagajivosti kakor u taktične potrebe projektiralo čez tq stavbišče cesto proti bolniščnici, da bi novo slovensko šolo v Celju onemogočilo. Sedaj pa je izjavil v okoliškem občinskem zastopu dr. Ambrožič, da bo mesto prej kot ne odstopilo od ceste na tem stavbišču in da bi se mogla potem tu zidati nameravana okoliška dekliška šola, ne pa v Gaberju. Občinski zastop Celjske okolice ie na to priporočal krajnemu šolskemu svetu, naj bi vendar v smislu Ambrožičevega predioga povprašal pri mestu, kako staiišče bi zavzelo napram šolski stavbi na omenjenem prostoru. Mestni svet pa je soglasno izjavil, da od dotične ceste ne oustopi, in je torej stavba nove slovenske šole za okolico v mestu onemogočena. Sedaj se bo prejkoprej začelo s stavbo v Gaberju. —š— Na naslov dr. Antona Korošca je priobčila »Padagogische Zeitschrift«, opisuioč samoumora učiteljev Karbe 'in Trafenika, sledeči apel: »Dva učiteljska samomora tekom 48 ur! Ali bodo nadaljevali oni politiki, ki ne pripuste regulacije učiteljskih plač, svojo irivolno igro? G. dr. Korošec! Mi vas s tem resno vprašarao: Ali bodete še imeli vočigled takim strašnim dokazom za vnebovpijočo bedo učiteljstva pogum ovirati ureditev njegovih službenih prejeimkov? Kaj takega skorai ne moremo od vas verjeti. Vi ste, duhovnik in bodete morali pred večnim sodnikom dajati tem hujši odgovor za nesrečne žrtve svoje politike. Prva dva, ki ju je gnalo siromaštvo v smrt, sta bila vaša rojaka. Pramislite to, g. dr. Korošec! Ravno vaši rojaki trpe najvee, ker so v najslabšem plačiilnem razredu. Ali hočete še več tako strašnih dokazov za regulacijo učiteljskih p!ač provocirati? Pustite enkrat politiko na strani in bodite — duhovnik. Potem bodete že našli pravo pot, če se sestane štajerski deželni zbor meseca aprila ali maja in se bodete postavili na našo stran!« — Oni, ki je to pisal je bil velik optimist. Zakaj, da bi mogel katerikoli izmed voditeljev naše duhovščine misliti in delati pravično in človeški napram politiškemu nasprotniku. je popolnoma izključeno. Zategadelj bo nasprotoval dr. Korošec s svojimi duhovniki regulaciji učiteljskih plač tako dolgo, dokler bo mogel in če se vse spodnještajersko učiteljstvo postreli. Za človeka, ki ni Koroščeve stranke vodilec, ni in ne bo po mnenju duhovščine nikoli škoda. —š— »Štajerc« in slovensko učiteljstvo. »Štajerc« graja v svoji zadnji številki spodnještajersko učiteljstvo, da vztraja navzlic preganjanju od slovenske duhovščine še svojim narodnim idealorri' zvesto, da podpira one, ki se nesebično trudijo in žrtvujejo za narodov napredek, dasi so politiško slabi. ^Štajerc« poziva učiteljstvo naj _/stopi v njegov tabor aili pa postane narodno docela indiferentno. Na prvi pogled je to neka mamljiva vaba -- ali naše učiteljstvo ie toli značajno, da vztraja tudi v sedanjih težkih časih v narodnem taboru. Ako mu pa hoče »Štajerc« zares nesebično dobro, naj vpliva na svoie kruhodajalce v nemško-nacionalnem taboru, da iz-posluje učiteljstvu zvečane vsaj — draginjske doklade. Pa na te bo čakalo slovensko in — nemško učiteljstvo zaman! —š— Iz ljutomerskega okraja nam pišejo: Na neki desetrazrednici našega okraja službuje s kateheti vred dvanajst učnih oseb. Smrt pa si je izbrala izmed tega učiteljstva s.vojo žrtev, ki so jo pokopali ne v službenem, ampak v drugem kraju. Pokojnika je spremilo k večnemu počitku mnogo tovarišev in tovarišic, da, celo najodličnejše osebe v okraju. Izmed učiteljskega zbora omenjene šole pa- je došlo k pogrebu rajnkega tovariša komaj ena tretjina, dasi leži-ta oba kraja ob železnici. — Dogodilo pa se je, da je umrl kmialu na to v službenem kraju teh hiperkolegialnih učiteljic in učiteijev — dokler so taki, jih pač ne moremo nazivati kot tovarišice, oz. tovariši — umirovljeni duhovnik, katerega pogreba sta se udeležili polnoštevilno tudi pri pogrebu lastnega kolega izostali dve tretjini omenjenega učiteljskega zbora, da, še celo šole prosto bi radi imeli isti dan, dočim se pogreba tovariša, ki so ga pokopali v nedeljo, niso hoteli udeležiti. Gg. učitelji in gdč. učiteljice, ki se vas tiče, vaše ravnanje je huda žalitev spomina vašega pokojnega tovariša, s takim postopanjem kompromitujete sami sebe in sramotite svoj lastni stan. Če še dodamo, da imajo na tej desetrazredni šoli samo enega »Učiteljskega Tov.« narcčenega, je slika dogotovljena. Sicer pa: čas vstajenja je tu; upamo torej, da bodete tudi vi, prizadeti, vstali in se pospeli do stanovske samozavesti!