Leto VIII.
V Celji, dne 11. marca 1. 1898,
Štev. 10.
Izhaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserat* se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld.,
pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravništvu ^Domovine" v Celji.
Kako naj slovensko ljudstvo obhaja 50-letni spomin vladarstva Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.
Dne 2. decembra t. I. bode minilo 50 let, odkar je Njih Veličanstvo, naš presvitli cesar Franc Jožef I. vzel v svoje roke državno krmilo v mogočni in dragi nam Avstriji. Kakor je obče znano, se to pač ni zgodilo v ugodnih in prijetnih okoliščinah, temveč v času jako burnem in nemirnem, v času, ko je povsod vse kipelo in vrelo, v času, ko so naši državi pretile velike nevarnosti od znotraj in od zunaj. Pa naš presvitli cesar se vkljub svoji še nežni mladosti — bil je namreč takrat mladenič še le v 18. letu svoje starosti, vseh teh nevarnosti ni ustrašil, temveč je zaupajoč v božjo pomoč in pa zanašajoč se na znano udanost, ljubezen in hrabrost svojih narodov možato in neustrašljivo zasedel prestol slavnih svojih prednikov.
01 tiste dobe se je naš presvitli cesar neprestano trudil, da se ohrani starodavna moč,
veljava in alhvn naže A sst„:ij*, in priznati in o
ramo, da se mu je to vkljub mnogobrojnim, strahovitim sovražnikom tudi zavsem posrečilo; kajti ohranila se je Avstrija do današnjega dne mogočna in slavna, in zavzema gotovo jako odlično mesto v številu svetovnih velesil.
Zlasti pa se je naša domovina pod slavnim vladarstvom presvitlaga našega cesarja znotrajno skoraj popolnoma preustrojila, ter je v tem oziiu tako napredovala, kakor nikdar popred.
Naš ljubljeni vladar pa je bil vselej prvi in najmogočnejši pospešitelj vsega, kar se mu je zdelo da bi zamoglo povzdigniti veljavo, moč in slavo cele države, pa tudi srečo in blaginjo v vladarstvo mu izročenih narodov.
Vsak, kdorkoli se ozre po širni naši domovini, mora priznati, da so razni narodi, prebivajoči pod žezlom slavne Habsburške hiše, da-si se razlikujejo po jeziku in šegah, v zadnjih desetletjih vsak po svoje silno napredovali in na
predujejo še sedaj. In če vprašamo, kdo je bil tisti, ki je stvaril vgodna tla temu vsestranskemu napredku, tedaj moramo reči, da nihče drugi, nego naš predragi sedajni vladar, on, ki je vselej vse svoje narode enako cenil, ljubil in častil, on, ki je toraj tudi vsem dal in dovolil sredstva, z pripomočjo katerih se je bilo mogoče povzdigniti v splošni človeški omiki. Njegovo človekoljubno srce je bilo, katero je razne narode v njih raznovrstnih, občekoristnih in naprednih početjih in dejanjih vedno podpiralo ter jim je tako pripomoglo, da so se v kratkih letih v vseh strokah človeškega uma tako visoko popeli.
Zato se pa tudi ni čuditi, ako avstrijski narodi porabijo vsako vgodno priliko, da ljube zen, zvestobo in udanost, katero goje v svojih srcih do presvitle vladarske hiše, pokažejo tudi očitno. Taka prilika ponudila se je tudi 1. 18.79., ko je Njih Veličanstvo obhajalo svojo srebrno poroko in 1. 1888. ko se je obhajala 401etnica Njihovega vl*danja in, taks : • bolj pomenljiva prilika ponuja se tudi ietos, ^o bode mintio 50 let, odkar naš pres. cesar vodi državno krmilo.
Vsi avstrijski narodi se toraj že sedaj pripravljajo na to, da bodo ta spomin kolikor mogoče dostojno obhajali.
Njih Veličanstvo samo se je blagovolilo večkrat in pri raznih prilikah o tem izraziti ter podati znamenit migljaj, kako želi, da se ta spomin obhaja, namreč ne toliko s prirejevanjem dragocenih in veličastnih slovesnosti j in hrupnih obhodov, pač pa z ustanovljenjem dobrodelnih in človekoljubnih naprav, zavodov, ustanov itd.
Te preuzvišene besede Njih Veličanstva so pač živi izraz Njihove blagosti in milosrčnosti, in tiste prav očetovske ljubezni, od kate:e nam vsak dan donaša novih dokazov; te preblage besede so dejanski izraz tiste milote, ljubezni in naklonjenosti do svojih podložnikov, katera tako rada in vsikdar pomaga pri raznovrstnih člo-
LISTEK.
Križ in polumesec.
Češki spisal F. J. Andrlik, prevel Podravski.
Kako rad bi se bil žrtvoval za njo ter odšel v ječo, ko bi s tem mogel osvoboditi mater! Toda s samo željo, dasiravno še tako vročo, se ni dalo ničesar spremeniti. Domišljeval si je, revež, da aga usliši njegovo prošnjo ter pomaga materi iz ječe, toda zmotil se je. Aga ga je nevljudno in kruto zavrnil. »Zahvali Alaha, da si se še ti zmuznil!"
Nekega dne je bil neznatni ostanek drago-manske posadke vznemirjen po neoglašenem in nepričakovanem prihodu agove vojske. Prišla je pozno v noči, utrujena po dolgi in težavni hoji. Toda komaj so se vlegli k počitku, prikazal se je Farek Azli na čilem sivcu ter jezdaril z ne kolikimi po mestu. Raz lica se mu je čitala nevolja in jeza.
„Pri bradi prerokovej, to je nemarnost! Že včeraj imeli bi biti vojaki v Vrači in Etro-poli, pa še danes ni duha ni sluha po njih!" dejal je aga nevoljno ter jezdil nazaj. Za njim
so vdrli spremljevalci. „Takoj zaukaži, Nadir, da bodo vojaki ob jednajstih pripravljeni na odhod. Ako pomožne vojske do tega časa ne bo, od rinemo sami!"
Na to se je vlegel za trenutek na preprogo ter zadremal. Toda v Dragomanovem ni imel obstanka več.
Ivo se je močno čudil tej naglici, a ni si znal pojasniti vzroka. Še le poslednji trenutek je izvedel vse.
„Pojdi k Nadiru," ukaže mu aga; „ondi dobiš orožje ter pojdeš z menoj! Toda zapomni si, da mi stojiš neprestano na strani!"
Ivo je ubogal brez ugovora oer brez upora vzel puško in ostro sabljo. Postal je vojak, dasiravno se ni uril v orožju, vojak proti svoji volji. Napotil se je k četam, razpostavljenim po trati in tu je zaslišal novico, da se poda z vojsko v daljno deželo, kjer se je baje raja (kristi-jani) spuntala proti sultanu. Gredo torej kaznovat neubogljive džaure. Toda kam je aga prav za prav namenjen, tega ni vedel nihče.
Ivu se je zgrozilo srce pri misli, da se mora podati z orožjem v roki proti bratom kri-stijanom. Da so bili nemirneži kristijani, to je
vekoljubnih početjih, katera je vselej pripravljena olajšati trpljenje, bedo in nepričakovano nesrečo narodov; le te preblažene besede so najčistejši izvir najplemenitejšega očetovskega srca, ki tako goreče bije za srečo narodov, tistega srca, ki ne osrečuje le sedajne svoje otroke, ampak hoče, da bodo te ljubezni deležni tudi še pozni potomci.
Gotovo si bode tudi slovensko ljudstvo, katero je svojemu ljubljenemu vladarju čez vse zvesto in udano, po vseh svojih močeh prizadevalo, da dostojno obhaja ta spomin ter tako radost, ki mu polni srca, tudi javno pokaže. Zato je treba premišljevati, na kakšen način hočemo ta spomin obhajati, tako, da se bode z ene strani to strinjalo z velikodušnimi željami Njih Veličanstva, z druge pa, da se spomin na to leto v nas trajno ohrani.
V raznih krajih se bodo v ta namen prP rejevale, ka&gLJ^Jjflp lepo in običajno, posebne
slovesnosti, katerih se bode poleg odrašenih ljudij udeleževala zlasti šolska mladina. Take slovesnosti uo gotovo vse ual« vredne, kajti
podavajo premnogo prav ugodnih prilik, kakor domovinski nagovori, prednašanja, petje, itd, po katerih se mladina že v svojih nežnih letih navdušuje za blagor in srečo svoje domovine; pri takih svečanostih je mnogo priložnosti, da se v sprejemnih mladih srcih vnema čista in goreča ljubezen, zvestoba in vdanost do presvitlega deželnega gospodarja. Zato bi se pa naj take slovesnosti priredile povsod, pri vsaki šoli, v vsaki župniji ozir. občini; res da bode to nekaj veljalo, pa mislim, da ga ni kraja na Slovenskem, v katerem bi se ne našli ljudje, ki bi v ta namen prostovoljno in radi ne žrtvovali potrebnih prispevkov. Tudi se naj te slovesnosti prirejajo v tistem obsegu, in v tistej meri, kakor pač to razmere dotičnega kraja dovoljujejo.
(Konec prih.)
bilo Ivu, dasiravno ni bil izobražen, dobro zaano. Kaj mu je početi? Ako pojde z vojaki, bo pri-moran se bojevati; če ne pojde, pa ga odženo posiloma in še nečloveški kaznujejo povrh. Po daljšem pomisleku se je odločil za prvo, toda zaklel se e, da v odločilnem trenutku rajši sam stori smrt, nego bi učinil trpko izkušenim bratom kaj žalega, ali, da pri ugodni priliki zbeži h kristjanom. .
Ta neprijetna novica zares ni bila neosno-vana. Kakor strela iz jasnega razširila se je po vsej turški državi vest, da se v sosednji Hercegovini zbirajo oborožene tolpe kristjanov. To je zadoščevalo, da so Turki, katerim je vest marsikaj očitala, dvignili orožje ter šli kaznovat rajo. Zlasti, ko so zaslišali o napadu oborožencev na turške naselbine, dvignila se je vsa Turčija, zahtevajoč na vso moč maščevanja.
Splošna vstaja proti glavnim sovražnikom in brezvestnim tlačiteljem pa je izbruhnila še le meseca julija 1875. leta.
Uprav v tem času podal se je Farek Azli s svojimi vojaki na pohod v razburjeno deželo.
Na vsem pohodu ostal je neradovoljni vojak Ivo v turškem taboru, ne da bi mu bilo treba
Slovensko vseučilišče.
V adresi kranjskega deželnega zbora na cesarja je tudi omenjeno vseučilišče v Ljubljani, katero naj bo dostopno vsem južnim rodovom v Avstriji. To je v prvi vrsti namenjeno za Slovence in Hrvate ter Srbe. Škoda je le, da ni enake postavke sprejel tudi dalmatinski deželni zbor v svojo adreso, ker je za Dalmatince mnogo ugodnejše, če pošiljajo svoje sinove v Ljubljano, kakor pa v Gradec ali na Dunaj.
Neki nemški poslanec je temu ugovarjal, in po pravici se je to od neke strani imenoval izbruh modre krvi. — Utemeljeval je svoj predlog, da se ustanovi v Ljubljani nemško vseučilišče, na katerem naj bi se po milosti Nemcev predaval tudi ta ali oni predmet v slovenščini, kaj nerodno. — On pravi, da smo Slovenci mnogo prem al narod, da bi mogli dati dovolj no število mož za profesorje na slovensko vseučilišče. Primerjal je ustanovitev slovenskega vseučilišča s tvorjenjem nemških vseučilišč, katera so se jako težko otresla latinizma. To je tako slabo utemeljevanje, da vsak malo trezno misleč človek precej uvidi, da tu popolnoma manjka „tertium corporationis", ker latinizma so se zategadelj težko znebili, ker jim je manjkalo v nemščini tehničnih terminov in jim jih še vedno manjka, kakor nam. Ker se je pa temu odpo moglo s sprejemom ptujk, je ta težkoča odpravljena za Nemce, kakor za Slovence.
Nekoliko več je vreden ugovor, da nam manjka mož, ki bi predavali, in znanstvenega slovstva. V resnici je slovstvo posebno v tem oziru do cela nezačeto in bi se morala ledina orati, a zaradi tega se nam ne sme braniti začeti, ker začeti moramo enkrat, in prej ko se to zgodi, tem častneje za nas in tem boljše za naše potomce. Sploh pa bi se dalo po našem mnenju mnogo narediti, ko nam ne bi vlada pri vseh poskusih osvobojenja iz jarma tujstva bila toliko nasprotna. Jeza in zaničevanje mora obuditi v srcu vsacega Slovenca znani govor deželnega predsednika kranjskega, barona Heina, ko je rekel, da nimamo Slovenci dovolj literature, da bi se uvedla na višji gimnaziji slovenščina kot poučni jezik vsaj za nekatere predmete. Za božjo voljo, ali naj začne kedo pisati knjige in denar trositi, če ne ve za kaj. Pisatelj knjige mora imeti svoj smoter, in če naj kdo spiše šolsko knjigo, mora prej vedeti, da je sploh mogoče, da se kje rabi in da jo bode kdo založil.
Prvi korak do slovenskega vseučilišča bi bila na vsak način slovenska višja gimnazija v Ljubljani, Kranju in Novemmestu.
Ker pa je mnogo zavodov, katere pohajajo slovenski sinovi, kjer tega ni mogoče izvesti, bi bil prav za prav še nujnejši in potrebnejši korak, da se da slovenščini kot učnemu predmetu po več tedenskih ur. Kako nerodna je razdelitev ur, se vidi iz tega, da se potrosi v učenje nemščine na teden po štiri ure, matematike štiri ure in za slovenščino je odločena komaj polovica tega.
Razven pomnoženja tedenskih ur za pou čevanje slovenščine, bi se moral preustrojiti popolnoma tudi učni načrt.
udeležiti se boja. Uvrstili so ga bili namreč med voznike, radi česar se je nahajal v večji varnosti, nego v vrstah.
Farek Azli, kateremu je bila zaupana do-vožnja in oskrbovanje vojske s hrano, prišel je zmerom nepoškodovan iz zagate, ali pa je imel le malo ranjenih.
Se le, ko je v naslednjem .letu izbruhnila srbsko-turška vojska, bilo je prideljeno agovo krdelo k vojski Osmanli-paše ter poslano na vshod k mestu Nišu. Tu je Ivo spoznal podrobnejše grozo vojske, da, tudi bitek se je udeležil.
Zavzevši ugodno stališče, so se Turki dobro imeli na višinah Črnih vrhov, zagrajeni z v naglici izkopanimi nasipi in z zgradbo iz kamenja. Okrog nasipov nahajajo se vojaki. Nekateri so stali, drugi sedeli, a zopet drugi ležali pozorno ogledujoč gibanje Srbov v dolini. Z nasipov je tudi grozno molelo v dolino svoja žrela nekoliko topov z nabitimi bombami in med njimi so se lesketale v solnčnih žarkih turške puške. Vse je pripravljeno za vzprejem sovražnika. Dostojniki jezdarijo okrog ter vzpodbujajo vojake. Farek Azli je kaj židane volje. Smehljaje
Ker smo Slovenci sami zase sedaj še prešibki, da bi sami s profesorji, knjigami in učenci zalagali svoje vseučilišče, moramo gledati na to, da se združimo in približamo v sviho večje moči z najbližnjim nam rodom s Hrvati oziroma Srbi. Zato bi se moral poučevati po slovenskih in meševitih gimnazijah kot obligatni predmet tudi hrvaščina, in sicer ne kakor doslej, samo pol leta v šesti šoli, nego skozi vso višjo gimnazijo, tako, da bi bil učenec, ki dovrši gimnazijo popolnoma vešč hrvaščine v govoru in pisavi, ali pa vsaj toliko, da bi popolnoma umel hrvaške knjige in hrvaško govorico. Enako bi se moralo seveda goditi tudi od strani — Hrvatov in Srbov glede slovenščine. To ne bi bilo ravno težko izvedljivo, vsaj se še Kočevar nauči pravilne nemščine.
Nadalje bi naj bila skrb naših državnih poslancev, da bi imeli državni izpiti napravljeni na dotičnem vseučilišču tudi za Ogrsko polovico veljavo, če ne druzega vsaj gledč filozofične fakultete in pa gled£ zgodovinskopravnih izpitov, ker so ti za ves svet jednaki. Sicer do tega mora itak priti prej ali slej, ker se tudi od strani Hrvatov močno na to dela zaradi ustanovitve medicinske fakultete v Zagrebu, za katero se oni ravno tako borijo, kakor mi za slovensko vseučilišče.
Na tak način bi se dosegel pravi znan stveni promet na našem vseučilišču. Prehajali bi lahko profesorji z večih vseučilišč, kakor z zagrebškega, beligrajskega (za nekatere stroke), našega in pa za slavistiko s sedanjih nemških vseučilišč, kamor smo poslali Slovenci že mnogo izvrstnih moči in jih še pošiljamo.
To vse bi se dalo prav kmalu in na lahko doseči, le marljivosti in vztrajnosti nam je treba, da ne bo krasna misel, na katero so nas sedaj Nemci spravili, čez malo Časa zaspala. Posebno lahko se na ta način pobija ugovor, da nam manjka literature, ker je hrvatska literatura popolnoma razvita.
Sedaj pride na vrsto še gmotno vprašanje. To je nekako že rešil kranjski deželni zbor, s ten&, da je žercjosr^} dsvolil v svrho ustanovitve vseučilišča četrt milijona goldinarjev, in da se je dovolil kredit za dve ustanovi letnih 800 gld. za one Slovence, ki bi se hoteli habilitirati na modroslovni ali pravoslovni fakulteti kacega avstrijskega vseučilišča, in bi se zavezali, da vzprejmo profesorska mesta na bodočem ljubljanskem vseučilišču.
Isto naj bi storila glede Hrvatov oziroma Srbov Dalmacija, katera naj skuša na vsak način tej ideji gladiti pot do uresničenja, ker bo premnogih koristij tudi zanjo.
S posebnim zakonom naj bi se tudi spremenili štatuti velikih Knafljevih ustanov, tako, da bi se vsaj deloma preneslo vživanje na obiskovalce tega vseučilišča.
Ako Bog da in sreča junaška, bomo kmalu doživeli dni slovenskega vseučilišča, kajti krepki narodi kakor Slovenci, Hrvati ia Srbi gotovo ne bodo prej mirovali. Na vsak način pa moramo iskati zveza z bratskima narodoma in mo
se kaže tovarišem doli na vrste srbskih prosto- j voljcev. „Ha ha ha! To so vojaki! Stoje kakor čreda ovnov. Ako strelimo enkrat na slepo iz topa med nje, pa se razpraše na vse strani! Ko bi Osmanlipaša zaukazal na nje napad! To bi bil lep prizor!"
Toda še tega dne bil je aga poučen o nečem drugem. Proti jednajsti uri odzvalo se je v dolini znamenje na napad. Osupnjeni Turki so napenjali pogled in posluh V srbskem taboru je nastalo gibanje. Z nasajenimi bodali so stopale vrste polagoma na višino.
Zgoraj je bilo tiho. Turki so z nestrplji-vostjo pričakovali povelja k strelu.
Ivo leži pod nasipom, držeč puško pred seboj. Roka se mu igra s petelinom; toda lice mu je zasanelo in z nabuljenimi očmi zre na bližajoče se Srbe. Tudi ti so mu bratje, dasi-ravno govore drugačen jezik.
Ze so dospeli sovražniki na hrib, še dve sto korakov in zrli si bodo iz obličja v obličje.
»Sprožite!" oglasi se nakrat turško povelje.
Kakor bi trenil oglasil se je grom pušek. Vsaka večja ali manjša puška bruha iz sebe
ramo skušati otežkočiti dostop nemški narodnosti, če ne zaradi druzega, že zaradi narodnostnega miru, kojega bi nam kalili taki frko-lini, kakor so sedaj našim sinovom zaprečili obisk visokih šoi.
Gotovo bo tudi poslej vlada nam pomagala; vsaj vedno trdi, da ji je na vsem blagor in napredek ljudstva in to je gotovo velik in važen korak. —
Želeti bi bilo, ko bi se sploh začelo javno razpravljati vprašanje glede olajšanja poti do tega cilja, in kazati, kako bi se dala odpraviti ta ali ona zapreka, da bode moč premagati vse ovire.
Politični položaj v Šaleški dolini.
(Občinska volitev.)
V ponedeljek, dne 28. februvarija t. 1. so imeli Velenjčani občinske volitve. Iz Spodnje Šaleške doline sem bil nalašč prišel gledat in opazovat, kako se bo iztekla cela stvar. Zakaj, velenjski nemčurji so agitirali za svojo stranko, da je bilo kaj; pa tudi narodnjaki niso rok križem držali. Seveda je bila velika razlika med agitacijami nemškutarskimi in pa med agitacijami slovenskimi! Nemškutarji so grozili, pritiskali, ponujali denar; Slovenci pa so delali le in govorili na prepričanje volilcev. Toda nemškutarji so propadli, zmagali pa smo Slovenci v vseh treh razredih.
Sila ginljivo je bilo gledati, kako so neka teri nemškutarji pošiljali slovenskim volilcem celo kočije, da bi volili za njihovo stranko. Nekateri naši volilci so tiste nemške kočije kar prazne poslali nazaj, drugi pa, ki so bili bolj šaljivi, so se lepo vsedli v nemške kočije, se peljali Bnobel" na volišče in volili — slovenske kandidate! 0 nehvaležnost!
Posebno Veliko se je letos trudil za Nemce tukajšnji pruski lastnik premogovih jam, znani Danijel Lapp. Svojo lepo kočijo je pošiljal slovenskim volilcem, ki so potem volili seveda slovenske kandidate, ne pa nemških, kakor je Lapp želel. Sam pa je peš BobdeIavaIa voiiiee. aa bi volili za nemško stranko. Pa ves njegov trud je bil zastonj. Mogoče, da jih je par vlovil na svoje limanice, par takih, ki jedo njegov kruh, pa volitve ni mogel spremeniti v svoj prid. .Zmagala je vendar slovenska stranka.
Najhujše je to, da Lapp, ki je — čujte, o kristjani! — častni občan velenjski, niti voljen ni bil. Mi tu doli v šoštanjskem grabnu ne vemo več, kdo je bil svoj čas napravil Lappa za častnega občana; pa Slovenec gotovo ni bil, kdor je stavil tak čuden predlog. No Lapp je čez leto čisto miren in dober človek in se ne vtika v narodnostne prepire. Prosili bi tega gospoda, naj nas Slovence tudi ob volitvah čisto pri miru pusti, pa naj raji svoje delavce boljše plačuje, namesto, da bi za volitvene agitacije po nepotrebnem razmetaval desetake!
Občinska volitev v Velenji je tudi letos pokazala kako zavedni in značajni so kmetje v
ogenj in meče ob enem smrt med srbske vrste. S streljbo se je pomešal klic povelja, krik, gla sovi tromb, pa tudi žalostno tarnanje. Siv dim pokriva bližnjo okolico.
Ivo ne vidi niti deset korakov pred seboj. Še vedno drži nabito puško, še zmirom ni izstrelil. Toda čas je, da se tudi on poprime dela. Priloži puško k licu ter strelja v zrak. Tako ne provzroči nikomur škode. Ne zmeni se za to, da od nasprotne strani doletavajo kroglje ter žviž gajo okrog njega. Le časih pogleda po strani svoje tovariše in najbližnje sosede, če mar kdo ne opazuje njegovo ravnanje. Toda v oglušujočem hrupu pazi vsakdo le na lastno kožo, čuva in brani samega sebe. Vsem njegovim sosedom se nekam mudi, vsi jo urno pocede proti vshodni strani ograje. Komaj Ivo to zapazi, zdirja tudi on za njim.
Tam so Srbi že prekoračili nasip, treba je napeti vse sile, če jih hočejo zopet izgnati.
Med tem zadoni tromba, pozivajoča k odstopu. Turki jamejo se polagoma umikati, samo manjši oddelek, ki je odrinil že nekoliko naprej, | je pospešil korake, da se izogne krogljam. Med
naši Šaleški dolini. Naši vrli kmetje so odločili volitev v vseh treh razredih. Stali so ko skala neomajni in volili samo po svoji slovenski vesti. Čast takemu ljudstvu, ki ne prodaja svojih glasov za denar in za „šnops".
Na volišču in med volitvijo je bilo tudi včasi kaj smeha vmes, ki so ga plačali nemšku-tarji. Tako n. pr. so slovenskemu posestniku D. iz Pasje vasi nemškutarji vsilili nemškutarsko pooblastilo in mu na listek napisali imena nemških kandidatov. D. je prišel s tistim nemškim lističem v roki k volitvi. Nemškutarji ga ob3to pijo in si manejo roke, češ, tega že imamo; narodnjaki pa so žalostni in jezni gledali na slovenskega volilca D., ker so mislili, da bo res nemške kandidate volil.
Kaj se torej zgodi ? Volilec D. stoji resnega obraza z nemškim lističem v roki, gleda na tisti imenik, kakor bi bral nemške kandidate — na rekuje pa na pamet zaporedoma same slovenske kandidate! 0 nesreča za nemškutarje! 0 izne-nadenje! Na strani slovenski pa smeh in ploskanje! Omenjamo še, da je vrli volilec D. rojen v Gornjisavinjski dolini.
Občinski zastop velenjski je torej zopet v narodnih rokah, čeprav imajo v trgu samem nemškutarji večino. Upati je, da bodo Velenjčani, kar se jih šteje k narodni stranki, tudi vsekdar postopali kot odločni Slovenci.
Poštni pečat je v Velenji še zmirom nemški; ekspeditorica na velenjski pošti ne zna slovensko; po hišah velenjskih narodnjakov se še zmerom večinoma nemški govori. . . Treba bo pokazati nekoliko več slovenskega duha in odločnosti !
Slišali smo tudi, da bo poveljni jezik no vega gasilnega društva v Velenji — nemški. Zakaj pa se vi narodnjaki niste lotili ustano vitve gasilnega društva? Morebiti zato, ker nič ne — nese? . . .
Sploh mislimo, da bi bilo za našo dolino sila potrebno kako politično-gospodarsko društvo. Imamo tukaj v Šoštanji deželnega poslanca, g. Ivana Vošnjaka. Upamo, da se on postavi na čelo za ustanovitev takega društva. Na delo rodoljubi! Ljudstvo naše je zdravo na duhu in na telesu; ljudstvo naše je pa tudi jako uka-željno. Prihaja sicer v našo dolino veliko število naše „Domovine" in „Gospodarja"; toda, živa beseda je veliko več vredna, ko najboljši članek v časniku. Ljudstvo vendar raje posluša, ko pa čita. Treba poduka o napredujočem gospodarstvu, treba pa tudi šole v narodni politiki! Prida mladi zarod, pridejo pa tudi razni tujci k nam. Ali se ne utegne zgoditi, da nam prevarijo naš novi naraščaj? Zatorej treba misliti tudi na prihodnost. Poglejte, kako delajo Čehi! Koliko shodov prirejajo na kmetih češki poslanci, državni in deželni; kako budijo ljud-st v o, ga poučujejo v vseh strokah novega časa in kako mu razjasnjujejo razna pereča vprašanja! Posnemajmo Čehe!
In ravno letos se nahaja naša država in se nahajamo avstrijski Slovani in mi Slovenci v takem kritičnem in odločilnem položaju, kakor
prvimi nahaja se tudi Ivo. Še nikdar mu ni bil rezki glas trombe tako prijeten nego v tem tre notku, rešil ga je izdajstva nad lastnimi brati, kakor tudi kazni, kateri bi ne bil odšel radi lenobe, ako bi bil še dalje kazal malomarnost.
Srbi so uporabili zmago, pregnali so Turke ne samo s hriba, marveč jih celo zagnali k Ak Palanki. Poleg tega so še vplenili nekoliko topov in zalogo živeža.
Razprašena turška vojska se je polagoma zbirala pri trdnjavi Palanki. Farek Ali je zavzel mesto v trdnjavi ter prebil tu brez posla do pomladi 1877. leta.
Ivo seveda ni slutil, da je nastal mir; s trepetajočim srcem je pričakoval vsakega dne novo bitko ter se zgrozil pri misli, da bi moral znovič kot sovražnik stati proti kristijanom. Še le ko se Srbi dalje časa niso prikazali, trdnjave se nalašč izogibajoč, začel je prosteje dihati, otresoč se svojih skrbij.
še nikoli izza leta 1848. Ali ni povoda dovolj, da stopijo poslanci med ljudstvo? Ali ni skrajni čas, da začnemo snovati po več gospodarsko-političnih društev? Tako društvo bi bilo krvavo potrebno tudi v naši dolini. Ali ne vidite, da vkljub temu, da smo zmagali v Šoštanju in v Veleoju vendar tudi nemškutarji napredujejo, ker imajo prav v novejšem času že dva nemška otroška vrteča v Šoštanji in v Velenji?! Na delo toraj! Naprej, vodje in poslanci!
* * *
(Dalje prihodnjič.)
Celjske novice.
(Šole zaprte.) Vsled posebnega širjenja davice in škrlatice med mladino, zaukazal je tukajšni okr. šolski svet pretečeno soboto dne 5. t. m. zapreti vse šole v mestu. Vzroke bolezni navajali smo zadnjič, vsled česar je skoraj neumljivo, da je po istem ukazu bilo zapreti tudi okoličansko deško šolo, med katere učenci ni bilo ves čas niti jednega bolnika na omenjeni bolezni, ter so otroci zunaj mesta povsod zdravi.
(C. kr. postni urad v Celju.) Na poštnem poslopju v Celju ni niti zunaj niti znotraj nobenega slovenskega napisa, poštni pečat je samo nemški, namreč: Cilli. Onde se izdajajo samo nemške poštne vrednotnice in tiskovine; ako zahtevaš slovenskih, jih gre uradnik iskat globoko v predal, v tem ko ima nemške na vrhu pripravljene iz česar sledi, da potisne vsakomur le nemške tiskovine in vrednotnice, ako ni iz-rečno zahteval slovenskih. Slavni okrajni zastop celjski, in v poštnem področju celjske pošte se nahajajoči občinski urad »Celjska okolica" naj torej pravočasno ukreneta potrebno, da bodo na novem poštnem poslopju v Celju vsi napisi zu naj in znotraj tudi slovenski, da se priskrbi dvo jezični pečat, ter da se slovenskemu jeziku sovražno uradništvo prestavi od tod na Nemško. Občinstvo pa naj se energično upira vsakemu pristranskemu postopanju poštnega osobja v Celju.
(Prememba posesti.) Nekdanjo Kammerer Deutschmannovo pekarijo in hišo v Graški ulici v Celji, kupil je g. E. F. Vošnjak, pekovski moj ster v Celji.
(Celjski niob in smi$ftlini) jeli so zopet preobračati kozle. Preteklo nedeljo ponoči spravili so se nad hišo dr. J. Serneca ter med žviž ganjem in kričanjem mu ometali hišo z blatom. Ko pa se je pokazal dr. Sernec na oknu. zbežala je ta sodrga, kakor bi strelil med njo. Takih postopačev je zadnji čas več videti v Celju, in dobro bi bilo, da se policija malo začne zanimati zanje in ker jih že ne zaloti pri razgrajanju, naj bi vsaj malo posledila od česa se žive, ker gotovo bi našla zanimive podrobnosti. — Preteklo nedeljo pa so si „Wolfovci" ob priliki koncerta „Musikvereina" privoščili zopet svoj „heilo!" Med koncertom zahtevali so nakrat naj se igra nWolf-Marsch", ker na huronsko vpitje in ropotanje kapelnik Diessl trikrat ni hotel vstreči, je slednjič zapustil ta oder in godbo, na kar je nastopil mladi Reitter, sin c. kr. sod. svetovalca v Celji in on dirigiral „WolfMarsch". Da se je tulilo in razbijalo je ob sebi razumno in „heil Deuschland", „Bismarck" in drugih takih „patrijotičnih" izrazov ni bilo ne konca ne kraja. To pa je dalo povod, da so vsi navzoči častniki takoj zapustili dvorano pri Koscherji, katerim je sledil tudi c. kr. predsednik okrožnega sodišča g. Rudolf pl. Uepitsch z družino. Tako bodo ti celjski Prusaki kmalo pregnali povsod avstrijsko misleče goste in kam to vede, si lahko vsakdo misli. Ali vlada res nima nobene moči ?!
Spodnje-štajerske novice.
(Umirovljena sta) davkarja gg.: Otokar Gerzabek v Wildonu in Mihael Koschel pri Sv. Lenartu v Slov. goricah na lastno prošnjo.
(Za občinske volitve v Teharjih) vrši se, kakor smo zadnjič poročali, dne 13. t. m. volilni shod v Slancih pri Teharjih v gostilni gosp. Jurija Štiglica. Da se naši nasprotniki za bo doče volitve dovolj brigajo, da, morda bolj nego mi, kaže njih vsestranska agitacija. Že pretečeno nedeljo sklicali so svoj volilni shod, kjer je znani naš Martin zatrjeval, da je neumnost, „da bi tiste zametavali, od katerih imamo največ koristi" (Jelinek in Štore). Razpošiljati so pa tudi
začeli posamezne listke, zvane „Priprosti kmet od Voglajne", kateri so se tiskali v tiskarni »celjske vahte", kterih slovenščina je — za omedlevico. Slovenska stranka gledala je to početje mirno, pa preveč se tudi ne smemo zazibati, ker hudobec nezadržan seje svoj plod — znalo bi se ga vender kaj prijeti. Tedaj slovenski volilci, tudi oni, ki v svoji lahkovernosti besedam in pismenim capam nasprotnikov malo verujete, pridite na naš shod v nedeljo vsi, da zveste resnico in spoznate prijatelje.
(Pošta v Št. Petru v Savinjski dolini) ima nemški pečat, ki se mora s slovenskim zame-niti. Tudi občinski pečat kvari Št. Petru narodno lic8. Pa sedaj, ko še „penzijonirani" župan imenuje zdaj tega, zdaj druzega kimovca županom, ni mogoče še preostrojiti, zgoditi pa se mora kasneje, ko dobimo narodnega župana. Torej na delo !
(Pri vojaškem naboru v Mozirju) za gor-njegrajski okraj so letos potrdili 73 krepkih slovenskih fantov. Gornjegrajski okraj ima le devet občin in tako pride na vsako občino povprečno po osem vojaških novincev. To je gotovo lepo število, ki kaže, da so mladeniči Gornjesavinjske doline čvrsti korenjaki, na katere sme država biti ponosna.
(V Kokarjih v Savinjski dolini) ustanovila se je z dnem 20. m. m. pri posestniku Josipu Praznik, poštna postojanka brez poštnega pečata, za nabiranje pisem in drugih manjših pošiljatev. Zvezo s sosednjima c. kr. poštama oskrbovala bode začasno dosedajna potovka.
(Sv. Andrej nad Polzelo.) Pri letošnjih občinskih volitvah izvolil se je čisto novi občinski odbor. Ta izid volitve je morebiti nekatere do-sedajne občinske očake presenetil, dasi to ni čisto nič kaj novega, temveč se je že to sto- in stokrat zgodilo in se še tudi bode, da si namreč ljudje iz katerih vzrokov koli volijo novi odbor. To je ravno namen volitev, da se volja ljudstva pokaže. Če bi pa enkrat izvoljeni odbor za vse čase imel pravico do občinskih stolov, potem bi pa sploh volitev treba ne bilo. Ako se je volitve veliko število občanov udeležilo, tedaj je to gotovo čisto prav, ker ravno s tem so volilci pokazali neko zrelost in splošno zanimanje za občinske zadeve. Da bi tukajšni ljudje malo držali na besedo božjo, je smela trditev, ki se nikakor opravičiti ne da, kajti je ljudstvo vseskozi pobožno in Bogu vdano; ako ima v posvetnih zadevah svoje misli, kdo mu zamore to zameriti? Kar se pa pisarja tiče, pa povemo toliko, da zastonj nihče nič ne stori, za denar se pa razun tičjega mleka in polževe krvi, vse dobi. Ako bi dosedajni g. tajnik ne hotel več uradovati, tedaj se bode pa drugi dobil. Koliko ima novi odbor pameti, tega seveda ne moremo natančno preračuniti, tako modri res nismo, toliko pa rečemo lahko že danes, da če jo bode že moral res iskati, je bode gotovo toliko našel, kolikor je bode treba za občinske zadeve. Kako bode gospodaril novi odbor z občinskim premoženjem, tega še tudi ne vemo, želimo pa, da bi gospodaril modro in varčno, da bi sploh deloval v blagor in čast cele občine. Ako pa tega ne bode storil, tedaj mu pa prorokujemo že danes, da se mu bode čez tri leta ravno tako zgodilo, kakor se je dosedajnemu. Toliko v odgovor na dopis v „Slov. Gosp.", ki je veliko večino far-manov močno razžalil, in če bode dotični list še nadalje prinašal tako razžaljive in izzivajoče dopise, tedaj bode iz občine izginil ves »blaženi mir in lepa zastopnost".
Več volilcev pri Sv. Andreju.
(C. kr. poštni urad na Ponikvi ob južnej železnici.) Slavni občinski urad na Ponikvi se s tem javno poziva uložiti nemudoma na visoko c. kr. trgovsko ministerstvo na Dunaju prošnjo za slovenski poštni pečat, h katerej prošnji se naj blagovoli pridružiti ondotni visoko čast. župnijski urad, slavni krajni šolski svet in tudi posestniki, kajti ondotni poštni urad ima samo-nemški pečat: nPonigl". Ako se onde prodajajo morda samo nemške poštne vrednotnice kakor: „Correspondenzkarte", Kartenbrief", „Postanwei-sung" itd. tedaj dodajte pritožbo in zahtevajte slovenskih vrednotnic in slovenskih tiskovin. Napis zunaj poštnega urada mora biti, kakor se samo ob sebi umeva, slovenski. Rojstni kraj
slavnega Slomšeka, poteguj se za jednakoprav-nost slovenskega jezika, kakor se je potegoval svoje dni on z uma svetlim mečem za njega!
(Od Sv. Jošta na Kozjaku.) Strašen prizor. — Dne 2. marca t. 1. okoli jedne ure popoludne se je tukaj ponesrečil 371etni fant in delavec Janez Valenci, škalski rojak, pri odkopu šolskega stavbišča. Odtrgala in zdrknila je na njega 15 centov težka skala tako silovito, da je bil revež v 10 minutah že mrtev. Na klic sodelavcev prihiti na lice nesreče častiti gospod župnik, da podeli sv. zakramente umirajočemu, ki je bil razven glave pod skalovjem zakrit čez in čez. Nagle in neprevidene smrti reši nas o Gospod!
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Konjicah) ima letos redni občni zbor na praznik sv. Jožefa t. j. 19. sušca t. 1. in sicer v poso-jilniški pisarni. Začetek ob 3. uri popoludne. Zvečer v gostilni gospoda Suterja neprisiljena prosta zabava pri koji iz prijaznosti »Konjiško pevsko društvo" sodeluje. Komur srce za slo ven sko deco bije, naj ne zamudi tega zbora.
(V Oplotnici) imeli smo 23. junija preteč, leta pod nadzorstvom c. kr. komisarja gosp. dr. Poigerja tako »modre" volitve, da smo izvolili namesto 18 kar 19 odbornikov! Naj bi ta volitev obveljala, so enega izvoljenega odbornika z njegovim privoljenjem koj zbrisali, druge so pa hoteli Oplotničani imeti potrjene po nasvetu c. kr. komisarja, za kar si je najbolj prizadeval češki Velikonemec O. Hafenrichter 28. junija s tem, da je vč. g. župnika celi dve uri »zavoljo božjega miru" nagovarjal ter celo prosil, naj bi se i on (župnik) s svojo stranko strinjal s to »kunštno" volitvijo! Temu se-ve župnik ni mogel pritrditi, pač pa se je zoper vso volitev pritožil — na kar ie potem 24 novembra zopet pod nadzorstvom c. kr. komisarja g. dr. Poigerja bila v Oplotnici »nekaka" druga volitev — a brez volilcev, ki je preiskavala pomote od 23. junija. — Vprašamo, smeli c. kr. sodnik sam sebe soditi, ali če je kaj zakrivil, sme li se sam nekrivim spoznati. Da prašamo z drugim zgledom, smeli duhovnik, če je kaj zagrešil, sam sebi sv. odvezo dati? No, volitev od 23. junija pretečenega leta še ni potrjena in mislim, da tudi ne bode; nova še pa tudi do zdaj ni razpisana, čeravno je od tistega časa prešlo že celih osem mesecev! Zavoljo tega se pa tudi Oplotničani pri vsakej priložnosti, tudi pri sed mini, kakor ste to poročali v prejšnji številki Vašega lista — pripravljajo za nove občinske volitve. Veste-li, zakaj se tako pridno pripravljajo? Ej zato, ker se jim že hlačice tresejo videč, da je katoliška stranka že precej močna. Slovenski volilci, pozor!
(Ali na Zidanemmostu pri pošti ne znajo slovenski?) Dne 24. januvarija je šlo priporočeno pismo iz Krškega v Moravče; toda došlo je samo na Zidanmost. Od tod je bilo poslano na Hrvatsko, od koder je vsled reklamacije srečno došlo zopet na Krško dne 8. marca. Kdo je to zakrivil?! Sicer pa so tudi razmere na pošti v Zidanemmostu tako žalostne, da je zadnji čas, da si. ravnateljstvo v Gradci poseže vmes, ker drugače bomo primorani nastopiti drugo pot.
(Iz Sevnice) Posnemajmo še mi naše Nemce! Nedavno sem bil v tukajšni tobakarni, kjer se dobivajo tudi razne tiskovine, ko pride gospa našega dr. Kautschitscha, ter zahteva par tiskovin, a ko se ji tiste izročijo, kako se prestraši ta milostna gospa, ter pravi: »Haben Sie keine bloss deutsche Postanweisungen." Prodajalka ji odgovori z nein! nekoliko na smeh se držeča; gospa misli, da se prodajalka le norčuje z njo, pravi še enkrat prav odločno: »Ich weiss, dass Sie solche da haben! Za odgovor dobi, da kakoršne iz pošte prejme, take prodaja, drugih pa nima. Pa pomislite si, zdaj se pa že dobijo samo nemške nakaznice tudi tukaj, bržčas se je ta mil. gospa pritožila. Storimo tudi mi tako!
(Iz Sevnice.) Res redkokedaj kaj beremo od našega Posavja v Vašem cenjenem listu. Naši Nemci, ne: nemškutarji pa neki večkrat trobijo v svet po svoji »vahterici" svoja dobra dejanja. Kakor sem slišal, je bil zdaj pred pustom, tukaj pri Smrekarji neki nemški prorok Pommer, najbrž da je prišel Pusta naznanit tukajšnim »heilbriiderjem". No, Bog mu daj
srečo pri njegovih poslušalcih, da bi se vsi kmalo vsaj nemško naučili, kteri ga hodijo poslušat. Na4i nemčurčki se nekako na tihem muzajo in povprašujejo, zakaj da Slovenci nimamo nika-koršnega shoda! Pa bi bilo res dobro, ko bi naši poprosili kterega izmed g. poslancev, da bi se potrudil priti k nam Gotovo bi bilo dovolj poslušalcev. Saj naši »demokrači" so se zelo po tolažili, pa bi se še bolj, ako bi se jim razjasnil sedanji položaj v državnem zboru. Kakor sem slišal, je naš slavni občinski odbor sklenil, na predlog g. nadučitelja v seji dne 20. m. m., da bo poprosil za g. potovalnega učitelja in živino-zdravnika Jelovšeka, da bi tukajšnim živinorejcem nekoliko predaval o živinoreji. Prav tako!
(Za okrajni zastop Rogatec) izvoljenega načelnika Jos. Simoniyja in namestnika zdravnika dr. Schuster-ja je cesar potrdil.
(Kako se naši Nemci zabavajo med seboj.) Sicer je to tajnost, ker ne puščajo radi nobenega naših zraven, a neke posebne vrste zabava se je morala zadnji čas uvesti vsaj pri kozjan skih Nemcih, ker smo videli zjutraj dne 21. m. m., da so se razhajali od svojega »bala" pri Pirhu — z razbitimi glavami. Morda so igrali pragermansko mitologijo, kako »izbacne" Votan neposlušne sobogove.
(Učiteljsko društvo za ptujski okraj) ima zborovanje to nedeljo, dne 13. t. m., ne pa dne 6. tega meseca.
(Višji gimnazij na Ptuji.) Prošnjam ptujskih očetov za povišanje ondotnega dež. gimnazija s zajamčenim germanskim značajem, odprlo se je tam gori v Gradci blagohotno vladno uho. Rekli bi, da so smatrali to zahtevo v začetku sami — nagajivostim, ker v podporo iste dru zega navajati niso vedeli, nego, da jim je potreba svoj gimnazij braniti pred — poslovenjenjem, kar bi bilo sosebno vspešno, ako se gimnazij na deželno milost popolni. Menda je bil ta vzrok »tam gori" dosta tehten — ptujski Germani vsaj postali so pri objavi te skoraj neverjetne »dobrote" — na pol nori. Napravili so nekak izraelski ples okoli Ornika, pošiljali pa zahvale tudi dež. namestniku, rektorju Toldtu
za nesramno govoričenje proti slovanstvu---
celo mariborški Franci dobil je nekaj kolin.
(Narodna čitalnica v Ptuji) izvolila je za tekoče leto 1898 v odbor sledeče gg.: dr. Franc Jurtela, predsednik, dr. Bela Stuhec, podpredsednik, Josip Zelenik, blagajnik, Anton Goslar, tajnik; Ivan Kaukler, Franjo Natek, Franjo Toplak, Ivan Sedlaček, Mat. Nemec, Franjo Mo-horič in Miran Lorber, odborniki.
(Obesil se je) dne 24. m. m. v radgonskem okraji posestnik Janez Knotz zbok nevgodnih odnošajev pri premoženji in družini.
(Zaprli so šole) pri Sv. Križu na Murskem polji in v Cezanjevcih, ker se je pokazala med otroci davica in škrlatica.
(Zgorelo je) dne 24. m. m. pri Radgoni posestniku Janezu Frasu gospodarsko poslopje s hlevom vred, kar mu je provzročilo škode za 400 gld.
(Načelnikom okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu v Slov. gor) potrdil je cesar izvoljenega g. Franca Wella, kakor tudi njegovim namestnikom g. Antona Voguna.
(V Cmureku) je umrl gosp. Karol Pec, posestnik, gostilničar in kupčevalec deželnih pridelkov, osobito sadja, ter so Slovenci od njega dobili mnogo denarja. Bil je rojen Slovenec in vedno volil s Slovenci; z vsakim je posebno prijazno občeval in bil zlasti do revežev usmiljen. Zatorej blag mu spomin! — V Kumbergu bode letos občinska volitev, upati je, da si občinarji izvolijo zopet starega občespoštovanega g. Al. Ornika za župana! Zgčdi se!
(Od Drave.) V Selnici ob Dravi se je bil dne 21. svečana t. 1. priredil v prid šoli in sicer na korist šolarske knjižnice zabavni večer, kojega se je udeležilo odlično število domačega občinstva in sosednjih gostov, učitelji iz Ruš, Puščave in domači so se udeležili in sodelovali v ta namen. Na vzporedu so bile zabavne predstave in govori, tombola, godba in ples v okusno okinčanih prostorih Gartnerjeve gostilne. Čisti dohodek vstopnine po odbitku troškov za priprave, tombolo in godbo je znašal še 24 gld. v prid šol. knjižnici. Vsem častitim gostom in
blagim podpornikom se torej v imenu šolske mladine za lepo podporo izreka najtopleja zahvala.
(Umrl je) v Mariboru dne 5. t. m livar zvonov g. A. Denzel.
(Prvo porotno zasedanje v Mariboru) pri ondotnem novem okrožnem sodišču vrši se dne 21. t. m , ter traja nad teden dni.
^Odlikovanje.) Vseučiliščnega profesorja slovanskih jezikov v Gradci, g. dr. Gregorija Krek a imenovala je češka akademija znanosti v Pragi svojim častnim članom.
Druge slovenske novice.
(Kranjski deželni predsednik baron Hein, — kranjski Nemci in — ljubljansko državno pravdništvo.) Dne 25. februvarija t. 1. je prinesel »Slovenec" — tako se nam poroča. — uvoden članek z nadpisom »Baron Hein, pa resnica" kojega večina je bila konfiskovana in ž njo vred tudi napis članka. Dne 18. febr. potem dovolil je dež. zbor — kakor poročamo na drugem mestu — nemškemu »Theatervereinu" 6000 gld. letne podpore, — te dni pa nastopa državno pravdništvo proti ljudem, katere je Heinova tajna policijska garda ovadila, da so proti razposajenim nemškim fantalinom nastopali tako — kakor zakon ne brani! Nehote se mora človek, ki vse to na Kranjskem opazuje, vprašati: Kedaj bo narodna odločnost in politika na Kranjskem zrela? Brezdvomno pa je, da trpi vsled podobnih grehov, ves slovenski narod!
(Efektna loterija mesta ljubljanskega.) Dne 2. decembra letos vršilo se bode žrebanje ljubljanske efektne loterije z 1000.000 srečk po 1 kroni. Čisti dohodek se uporabi za regula cijske namene mesta Ljubljane.
(Kranjski voj. veteranski kor v Ljubljani) imel je dne 27. febr. t. 1. svoj redni občni zbor, pri katerem je na predlog kornega poveljnika g. Juraja Mi hal i ča sklenil ustanoviti v proslavo cesarjeve vladarske petdesetletnice vete ransko ustanovo za udove veterancev, v letnem znesku 20 gld , ki naj se izplača vsako leto na dan 2. decembra. Nadalje pa je sklenil slovesno praznovati jubilejski dan ozir. udeležiti se skupne slovesnosti, ter odposlati N). Velič. cesarju adresu.
(Električni tramwaj) »Stavbna dražba" v Ljubljani namerava pričeti graditi letos železnico za tramwaj z uporabo elektrike, ki bo vezala promet po celem mestu s periferijo vred. Ta železnica bode izvestno dobro ustrezala svojemu namenu.
(Nemško gledališče v Ljubljani.) Deželni zbor kranjski dovolil je letos med drugim tudi gledališko podporo, in sicer: slovenskemu (t. j. »Dramatičnemu društvu") — 6000 gld. — nem škemu »Theater-Vereinu" pa — tudi 6000 gld. (!!) Komentar: Tako na Kranjskem ponižne duše slovenske Nemce — »zatirajo"!!
(Pri ljubljanskem mestnem magistratu) so postali praktikantje gg. Albert Sežun, Danilo Šaplja in Ivan Završan.
(Častnim občanom) imenovala je občina na Ježici ondotnega učitelja g. Antona Žiberta za njegove posebne zasluge za šolo in občino.
(Vrhniška železnica) prične se graditi pri četkom aprila tega leta.
(f Viktor Globočnik.) V Kranju umrl je dne 4. t. m. deželni poslanec in c. kr. notar g. Viktor Globočnik na zastrupljenji krvi. Ko so mu močne otekline na nogi prizadjale hude bo- . lečine, ni maral mirovati, temveč je pohajal redno k deželnozborskim sejam, da, celo po osodni operaciji proučeval in izdeloval je nek načrt za prebivalstvo svojega volilnega okraja. Svoje blago srce posvetil je popolnoma svojemu rodu ter takorekoč tudi preminil v boju za narodno zboljšanje. Pogreb bil je takemu možu premerno velikansk. Hvaležen mu spomin!
(Osebn* vest,) Okrajni komisar g. Štefan Lapajne v Litiji imenovan je okrajnim nadko-misarjem.
(Nov most čez Krko.) Novomesto dobi letos čez Krko pri Kandiji nov železen most, ki so ga jeseni pričeli graditi.
(Ustrelil je) v neki gostilni v Sežani dne 4. t. m. mlad graški zavarovalnični uradnik Karol Roth svojo ljubimko Sofijo Neth, nato pa še sam sebe, a to zbok zaprek, ki so jih stavili njegovi stariši njuni zakonski zvezi.
(Novo pošto) dobi vas Nabrežina, ki bo v zvezi s pošto in železniško postajo istega imena.
(Nova tovarna.) V Svincu na Koroškem začnejo v kratkem graditi tovarno za Calcium-Carbid, in sicer bo to prva tovarna za to stroko v naši monarhiji. Kdor je čital naš podlistek št. 6 »Elektrika", ta se spominja, da se na pravlja s pomočjo Calcium-Carbida najlepša luč, zvana Acetylplin. Tudi v Svincu je bila dne 2. t. m. poskusna taka razsvetljava, ki se je izborno obnesla. Električna razsvetljava pa ne najde vhoda na Koroškem, dasi je baš tukaj mnogokaj pripravnega k temu. Niti glavno mesto Celovec se ne more v tem vprašanju zjediniti, ker večina mestnega sveta dvomi, da bi zamoglo vzdržati mesto to, kar si je upala Ljubljana, temveč želi ta večina, naj se električna naprava prepusti kot monopol na 50 let, t. j. država naj se loti podjetja ter uživa njegove dohodke za 50 let.
(Tržaška italijanska irredenta) dela naravnost izdajalsko propagando za kraljestvo italijansko. Vsi avstrijski deželni zbori sklenili so udanostne adrese na cesarja ter odbrali deputa-cije v čestitanje cesarju ob vladarski 501etnici. To storila je celo Ogrska, kjer se vzbujajo ravno letos strastni duhovi; to, kar so storili podaniki vseh avstrijskih kronovin — tega ni storil tržaški deželni zbor. Deželni glavar tržaški je namreč vedel, da se bo proslavljala v Italiji dne 4. marcija 501etnica, odkar se je vzdignila de žela zoper Avstrijo ter se osamosvojila, vedel je, da dvema gospodoma ne more služiti, a da se mu je nagniti tja, kamor vleče njega in tržaške polentarje srce — k Umbertu. Da se ta proslava nekaljeno izvrši, ni bilo smeti svojega srca po pred klanjati lastnemu vladarju — avstrijskemu cesarju. Opustilo se je tedaj vedoma prvo čestitanje, podal pa se je dne 4. t. m. s posebno deputacijo k italijanskemu konzulatu ter je proslavljal tam italijanski jubilej. Kaj tacega pač ni več zanemarjenje in preziranje državne uda-nosti in poslušnosti — to imenujemo Avstrijanci izdajalstvo. Poslalo se je ta dan iz Trsta nebroj brzojavk v Rim — seveda tudi od državnih uradnikov, — mnogo progresistov pa je oaebno tja romalo. Ko so hoteli isti večer v tržaškem gledališču igrati, uprizorila je lahonska gospoda velikansko demonstracijo. Sipali so v dvorano italijanske narodne trake z napisom „4. marcij 1848—1898" ter vpili: »Živela Italija!" »Živel Rim!" »Živel 4. marcij!" Prisotni avstrijski pa-trijotje so ogorčeno oporekali, prišla pa je policija ter izgnala — oporekalce in prepovedala igranje.
(Osebne vesti.) Premeščeni so sodni pristavi gg.: Silvij Tujah iz Buj v Koper, Leopold Pavletič iz Motovuna v Komen, in dr. Raj ko De-bevec iz Trsta v Motovun.
(Imenovanje.) Državnim pravdnikom za Rovinj imenovan je ondotni deželnosodni svetnik dr. Josip Zenkovich, a dosedajni pravdnik dr. Karol Chersich imenovan je državnim pravdnikom za Trst.
Druge avstrijske novice.
(Novo ministerstvo.) Izvanredno plodovita je avstrijska ustava zadnji dve leti v — pre-membah. V jednem letu štiri državnozborska zasedanja, v jednem letu tri ministerstva — kaj tacega zmore dandanes morda le še edina Avstrija. Križem ugibalo se je zadnji čas, kdaj se skliče državni zbor, kako bo dognal Gautsch do tiste dobe upirajočo se mu zmedenost, kako bo prvič nastopil itd. Vso to zamotano obzorje pa se je pokrilo kar čez noč v soboto, a v nedeljo zjutraj, dne 6. t. m. prijadrala je na njega mesto nova uganka: Gautscha ni več — vsaj na ministerskem stolu ne, temveč sedi na njem grof Thun. Cesar sprejel je namreč v soboto odstavko Gautschevega ministerstva. Bil je tedaj Gautsch res le samo najet varuh ministerskega stola za 100 dni — od Badenija do Thuna. Mi-nisterski predsednik, ki še svojega drž. zbora niti videl ni! Novi ministri, katere je cesar že potrdil, so sledeči: ministerski predsednik in vodja ministerstva notranjih del grof Fr. Thun, domobranski minister grof Zeuo Welsersheimb, železniški minister dr Henrik vitez Wittek, pravosodni minister dr. Ignacij pl. Ruber, naučni
minister Artur Byland-Rheydt, poljedelski minister baron Mihael Kast, finančni minister profesor dr. Jos. Kaizl, trgovinski minister dr. Jos Barnreither, minister za Galicijo Adam vitez Jedrzejowicz. Od teh so že bili v Gautschevem ministerstvu: Welsersheimb, Wittek ie Ruber. Odstopivšim podaril je cesar redove železne krone I. reda ter jim obljubil primerno dobre službe. Nov ministerski predsednik grof Thun Hohenstein je star 50 let ter je bil v začetku v vojaški službi. Kot nadporočnik je izstopil ter se posvetil politični karijeri. Kmalu je prišel v državni, pa tudi v češki deželni zbor. Leta 1889. postal je češki deželni namestnik, kjer je leta 1893. kot ustavoverni diplomat posegel z železno roko med opasno gibanje »omladinistov" na Češkem ter izposloval za Prago izjemno stanje. S tem pa se je zameril Čehom, katerim se je še le lansko leto zopet približal. Iz sestave njegovega ministerstva je videti, da mu je bila podlaga sporazumljenje strank. Vsaka glavna stranka drž. zbora ima namreč svojega ministra, prezrl je le »Jugoslovansko, t j. našo stranko", česar pa nam ni obžalovati, bodo vsaj imeli naši slovanski zastopniki prosto odločevanje, nevezane roke. Konečne sodbe se še sedaj o novem pred sedniku in njegovem ministerstvu ne da izreči; da bi mu bilo vsaj prisojeno calo jubilarno leto.
(Državni zbor) snide se — sedaj enkrat dognano gotovo — dne 21. t. m.
(Cesaričinji Štefaniji) se je zdravje obrnilo na bolje in je upanje, da okreva.
(Vravnava plač državnim uradnikom) razglasi se baje zanesljivo dne 2. decembra t. 1. na dan vladarskega jubileja.
(Premenjene jezikovne naredbe za Češko) izišle so dne 5. t. m. ter stopijo začasno v veljavo z dnem 15. marcija t. 1., a istodobno raz veljavijo se obe jezikovni naredbi z dne 5 in 22. aprila 1. 1. Te jezikovne naredbe so veljavne le, dokler se ne vravna narodnostno vprašanje zakonitim potom. Vsebino tem naredbam prinesli smo že svojedobno skoraj doslovno, povdarjamo le, da imajo toliko popustljivost od češke strani, da bi morali biti z njimi tudi Nemci zadovoljni; toda teh geslo je : boja ne prenehati, dokler nimamo v Avstriji nemščine kot jedino v državi dopustljivega jezika. Tako dalječ pa seveda ne sega popustljivost najpohlevnejših Čehov — ter Slovanov sploh.
(Hrvatski sabor) zaključen je po dolgem zasedanji treh mesecev. Da se je doba toli raztegnila, je delo narodnih poslancev, ki se niso zadovoljili z nobeno površno razpravo, temveč se povsod prepričali, ne tiči li za sklepom v za pisniku mažarska zanka.
(Nova mažarska nakana.) Znano je, da se je Mažarom dovolilo prekrstiti vsa krajevna imena v deželi. Pomažarenje krajevnih imen pa še ima druge nasledke, katere bo splošno obču titi pri svetovni poštni zvezi. Med Avstrijo in Ogrsko obstoji pogodba, da je sprejemati pri onostranskih poštah vsako pismo in drugo po-šiljatev, ki nosi v naslovu ime, kakor je isto v »krajevnem leksikonu". Pri mažarskih imenih pa je skoraj povsod tudi mažarsko ime, in ma žarske pošte nočejo zadnji čas več sprejemati in dostavljati pisem, ki nimajo naslovnega kraja v mažarščini. Pri svetovni poštni družbi so seveda vsa večja mesta znana pod nemškim imenom, a brezobzirni Mažari prisilili bodo, da se bo pisalo n. pr. mesto Giins le Koszeg, Raab = I Gyor, Sobotka = Szombath Va3arheiy itd. Nemcem, ki se nad to mažarsko hudomušnostjo tako jezijo, je dobro da zvedd, da ni nemščina svetovno poštni jezik, temveč, da kaže pri nas dostavljati točno pošiljatve s samo slovenskim na slovom — kjer morajo biti naša krajevna imena v krajev, leksiku.
Ogled po širnem svetu.
(Italija) obhajala je dne 4. t. m. 501etnico obstanka zjedinjenega kraljestva. Na Kapitolu govoril je sam kralj o dobroti in slavi ustavnega kraljestva. Bedno ljudstvo seveda ne razume ceniti te slave in dobrote, ker bi mu bila obilica polente mnogo ljubša. — Čestitala je k temu dnevu tudi Kossuthova stranka v ogrskem zboru. Kossuth prisiliti je hotel v začetku ves zbor, da se pokloni Italiji v zahvalo, da je preživljala nje-
govega puntarskega očeta v prognanstvu, a Banffy je spoznal, da bi ne bilo kaj pametno, čestitati Italiji v spomin, da se je ob tej priliki uprla hinavsko pred 50 leti — Avstriji.
(V dvoboju) padel je dne 6. t. m. italijanski poslanec in pesnik Cavalotti. Vzrok dvoboju je bil časnikarski prepir.
(Nemčija,) ki se tako ostro oglaša za pravice krvnih bratov, ogrskih Sedmogračanov, pač ni vredna, da bi se je uslišalo, ker je doma največja ljudožerka brezpravnih Poljakov. Ker ni nikdar hotela kaj slišati o vstanovi poljskih ljudskih šol, priskrbeli so Poljaki na lastne troške svojim otrokom pouk branja in pisanja v materinščini. Nedavno pa je izpovedal ministe-rijalni ravnatelj v pruskem državnem zboru poljskim poslancem, da je vlada za ta pouk zvedela, da pa ga nikakor ne dovoli, ker se je bati, da se deluje tukaj za državi nevarni smoter. Morda se boje, da se uče poljska deca — smodnik delati.
(V Parizu) je umrl 6. t. m. srbski poslanec Miljutin Garašanin, kteri je bil prejšnjemu kralju Milanu največji nasprotnik pri ločitvi od kraljice Natalije in zvezi z drugo ženo. Tako sta skoraj v jednem tednu preminili dve glavni oviri — metropolit M hajl in Garašanin — tako je mogoče, da še gre stari pustolovež sedaj v svate.
(Rusko.) Tekmovanje z ostalimi velesilami sosebno glede moči brodovja tudi Ruska ne zaostaja. Nabavila si je več novih vojnih ladij, pridobila si od Turške dovoljenje prostega prehoda skozi morsko ožino pri Carigradu, sklenila vojno pristanišče Sebastopolj še bolj utrditi, tako, da bo isto prva ruska luka, a kmaiu začne graditi dolgo železnico v Kavkaz od Ufe v Taškent.
(V Carigradu) našli so umorjenega urednika bolgarskega lista »Novosti". Urednik se je zval Makedonski; morilca še niso vjeli.
Odprto pismo.
Slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celju.
Že v mesecu grudnu leta 1897. je potekla volit-vena doba za nove volitve v naši občini, toda naš župan g. E. Geipel, ki je vsa minula tri leta z lisičjo zvitostjo, s samooblastjo, z ustrahovanjem, z brezobzirnostjo, kakor kak turški paša županoval v našej občini, ne razpiše nobenih volitev, temveč čaka, da napoči čas nujnih vspomladnih opravil in dela pri gospodarstvu, da se večina kmetov ne bode mogla vdeležiti volitve, v tem ko bi sedaj v zimskem času lahko vsak naš občan brez zamude in škode izvršil svojo volilno pravico. Mi umemo dobro to novo lesičjo zvitost našega nam Slovencem sovražnega župana E. Geipla. Opozarjamo torej slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Celju na § 18. občinskega volilnega reda za vojvodino Štajersko, razglašenega z zakonom z dne 2. velicega travna 1864., št. 5 deželnega zakonika, kateri se glasi:
»Politična okrajna oblast [:t. j. c. kr. oktajno glavarstvo:] ima skrbeti, da se vse priprave za volitev store tako o pravem času, da lahko, ko je potekla vo-litvena doba, žične novi občinski zastop poslovati."
Po besedilu te postave bi se torej bila morala tukajšnja občinska volitev razpisati že koncem meseca listopada 1. 1897., da bi bil zamogel novi zastop začeti poslovati meseca grudna 1897.
Vprašamo torej slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Celju zakaj ni ono do sedaj izvršilo § 18. imenovane postave in zakaj podpira ono molče nepostavnosti našega župana?! Mi volilci izpolnjujemo svoje dolžnosti, natančno, plačujoč državi predpisane davke, za to pa tudi zahtevamo, da še gospodje uradniki c. kr. glavarstva v Celju — izpolnjujejo natančno postave in nam dajo z natančno izpolnitvijo svojih dolžnosti lep zgled točnosti in rednosti. Konečno še opozarjamo na člen I. zakona z dne 11. grudna 1869., št. 5. deželnega zakonika iz leta 1870., ki se glasi:
„Če župan zanemarja izpolnjevanje dolžnosti, ki so občinam po veljavnih občnih ali posebnih zakonih naložene, je c. kr. okrajni glavar upravičen zaukazati županu izvršitev zakona in da mu, če ukaza ne izpolni, naloži redovno kazen do 100 gld.*
Gospodje državni poslanci so prošeni to preziranje § 18. imenovane postave in zvito kršenje naše volilne pravice naznaniti v državnem zboru njegovi ekscelenci gosp. ministerskemu predsedniku, a mi uložimo, ako se tekom 14 dni občinske volitve ne razpišejo, pritožbo na vis. c. kr. ministerstvo za notranje zadeve na Dunaju. Vsak, naj si bo kmet ali graščak, naj si bo kateri — koli državni uradnik itd., je dolžan izpolnjevati dolžnosti svojega poklica in stanu.
Jurklošter, dne 5. marca 1898.
Več volilcev
* Župan Geipel je proda! svojo graščino za mnogo tisoč goldinarjev 7. ozirom na to je prisoditi njemu najvišjo kazen.
Dopisi.
Iz Žalca. Kakor se je vže lansko leto poročalo, ustanovila se je v Žalcu »Kmetijska zadruga za Spodnještajersko, vknjižena zadruga z omejenim poroštvom v Žalcu". Z dnem 12. svečana t. 1. vknjižila se je imenovana zadruga v zadružno knjigo c. kr. okrožne kot trgovinske gosposke v Celji in z 1. marcem t. 1. pričela je svoje delovanje pod št. 27 ex. 98.
Zadruga ima namen, da posreduje pri kupovanji in prodaji v vseh strokah kmetijskega gospodarstva, kakor v poljedelstvu, živinoreji, gozdarstvu, vinoreji, sadjereji, mlekarstvu, čebe-loreji, sploh v vseh potrebah kmetijstva, da se vse iste naročajo skupno iz pred roke zato, da dobijo kmetovalci dobro, zanesljivo in možno ceno blago v roke, in da se pridelki polja, gozda, živinoreje, vinoreje, sadjereje, mlekarstva in če belarstva prodajo skupno pravemu odjemalcu po možno najboljši ceni. Zadruga bode nadalje posredovala, da si zavarujejo poljedelci svojo blago na polji in v shrambah zoper natorne nezgode, da dobijo v potrebi ono posojilo, da se njim d& praktičen in teoretičen poduk v kmetijstvu, sploh bode zadruga delala nato, da se propadajoče kmetijstvo zopat povzdigne.
Ker pa bode zadruga le za svoje ude prevzela posredovanje v vseh kmetijskih potrebah, zato je želeti, da pristopi k tej zadrugi vsak kmetovalec in posestnik, ker v združenju je moč.
Vzemimo le eden slučaj. Recimo da je v tej zadrugi 1000 kmetov, vsak ima prodati pov piek 5 centov ovsa (eden manj drugi več), po sameznik mora svoj oves prodati le prekupou, kateri kupuje male svote, da potem skupno proda, seveda z dobičkom. Ako pa proda 1000 i združenih kmetov po zadrugi svoj oves, je tega 5000 centov, in taka množina se prav lahko proda naravnost državi za prav dobro ceno. Kakor pri tem primeru, tako je pri vseh poljskih in drugih pridelkih. Na kmetovalcih je toraj, da pristopijo vsi k tej zadrugi, katera je osnovana le zanje, kajti ako so udje zadruge, ne bode se njim treba bati, da bi bili osleparjeni tako pri kupčiji, kakor pri prodaji po posredovanji zadruge.
Kdor hoče postati ud te zadruge, se mora zato ali pismeno ali ustmeno pri odboru v Žalcu c glasiti in plačati enkrat za vselej štiri krone vstopnine in pa vsaj eden delež, kateri znaša 12 kron, kateri pa se po 3% obrestuje in je vedno last uda, ter se njemu po obračunu zopet izplača, kedar izstopi. Iz tega je razvidno, da ne more pri tej zadrugi nobeden ud nič izgubiti, pač pa bo imel vsak gotovi dobiček.
Vsakateri ud dobi zadružno knjigo in pa družbena pravila, iz katerih bode previdel kolike važnosti je za vsakega kmeta ta zadruga. Slavna uredništva naših listov pa bodemo pro sili, da nam vstrežejo s tem, da bodejo v predalih svojih listov dali prostora, da se pravila te zadruge natisnejo in ljudstvu razložijo.
Iz Šoštanja. Malo zapoznelo dobili smo | od tam poročilo o pustni veselici ondotnega či- | talniškega odbora. Po prizadevanji gg.: notarja Kačiča in jurista Miheliča predstavljala se je šaloigra z jednim dejanjem »Jedno uro doktor", koja igra je dosegla nepričakovani vspeh. Odti kovali so se pri tem s svojim dovršnim nasto pom vsi uprizarjalci, kakor g. Mihelič, g. učitelj Šumljak in gdč. učiteljica Mdka Kranjčeva, posebno odobravanje pa si je stekla hčerka de želnosodnega svetnika Miheliča. Po igri pel je mešani zbor, a na to se je oglasil tamburaški zbor. To je bil najlepši trenotek tega večera. Tu smo imeli1 isti ča3 si napajati duše nad srebrno brenčečimi udarci tamburic, a oko se je rado valo nad čarobno skupino slik mično vrejenih dam v narodnim okrasu in gospodov s čepicami. Vodja tamburaškemu društvu je g. Mihelič ml., a gospe in gospice v društvu so naslednje: gospa Kačičeva in Šumljakova ter gospici Kranjčeva in Miheličeva.
Znami vred radovalo se je mnogo ljubih gostov iz Mozirja i drugod. Splošna zadovoljnost brala se je raz lica vsakemu vdeležencu; doživeli smo prekrasen večer med brati.
Nova Štifta pri Gornjemgradu. Naše povsem še mlado »Kmetijsko in bralno društvo" priredilo nam je dne 13. m. m. lep zabaven ve čer. Da se je kaj takega sploh zamoglo vprizo-riti, ne gre tolika hvala omenjenemu društvu — saj mu ni zameriti, ker je še takorekoč v povojih brez povoljnih gmotnih in duševnih pripomočkov -- zahvaliti se imamo temveč najsrčnejše vsem bližnjim in daljnim sosedom, ki so nas tako lepoštevilno obiskali, da si so se povabili povsem tiho brez vsake reklame. Vsem tem izrekamo toplo bratovsko zahvalo, da so pripomogli s svojo radodarnostjo, da ima naše
društvo od tega večera zraven duševnega tudi lep denarni vspeh.
Veselico otvoril je predsednik, g. učitelj Kelc ter govoril po običajnem pozdravu prepričevalno in jedrnato o splošnem kmetskem položaju, da je podlaga zboljšanju našega stanja samopomoč, verska gorečnost in jekleno narodno prepričanje. Sibal je nepotrebno baharijo ter priporočal varčnost, kojo naj bi negovala že mla dina. V govoru preide na vladarstvo našega milega cesarja jubilanta, kojemu zakličejo vsi navdušeni trikratni »živijo", a godba zasvira »Cesarsko pesem". Igralo se je še nekaj narodnih komadov ter se pričela prosta zabava s šaljivo tombolo.
Veselo upanje za bodočnost našega društva nas navdaja, ker se je skromni začetek take vrlo izvršil.
Iz Oplotnice. Ker je zadnji dopis iz Oplot-nice tukajšnjim Vele- in Posilinemcem rahle živce tako pretresel, da so si jih morali miriti pri „haringschraau8u", ki so ga priredili pri slavnem Dobniku — seve da jim je moral ta vrli sinko narodnega Dobnika v Žrečah svečano obljubiti, da je »deutschgesinnt" — hočem še nekaj besedic izpregovoriti, da bode vsak trezno misleč človek lahko uvidel, na kakšen način sle pijo naši oplotniški »purgarji" poštene kmete, da jih dobijo pri volitvah zase.
Zvonec med njimi nosi neki gospod, doma iz Kočevja, katerega je prav mično poslušati, ko govori našim kmetom: »Kaj bodete poslušali pri volitvah gospoda župnika in kaplana, ktera vas hočeta s svojim agitovanjem za slovensko stvar le ohraniti v nevednosti, da bi vas tem ložje izkoriščala v svoje sebične namene? Saj smo mi tudi Slovenci, a mi nočemo, da bi kmet ostal neumen, ampak bi mu radi toliko pomogli, da bi si tudi on lahko vrezal kos belega kruha, kterega rnu duhovščina tako zavida. To pa je le mogoče, ako nemški zna, in mora vsak zahtevati zaradi tega, da se naši otroci poleg slovenskega naučijo tudi nemškega jezika, s katerim se pride po celem svetu."
Na prvi pogled bi človek sodil, da ima res očetovsko skrb z* obstanek, a če primerjamo njegove besede z tukajšnjimi razmerami, takoj uvidimo njih podlost. Da izobraženost in blago- | stanje posameznika nima prav nič opraviti z nemškim jezikom, se prepričamo, ako pomislimo, da bi po njega mnenju morali v nemških krajih, n. pr. na Zgornjem Štajerskem, bivati sami učenjaki in sami bogataši, ker so tako srečni, da že njih otroci govorijo nemški. Res čudno potem, da so ravno ti ljudje zasloveli po svetu pod imenom „neumnih Mihlnov". Kar se pa bla gostanja tiče, niso nič na boljšem, česar se lahko vsak dan prepričamo Na vsak način je toraj trditev omenjenega gospoda bosa, da bi naši otroci le z znanjem nemškega jezika prišli do belega kruha. Saj imamo celo v Oplotnici nekatere iz blaženih krajev došle Nemce, ki pa žive v največjem siromaštvu; nasprotno pa imamo lepo število slovenskih, nemščine popolnoma neveščih kmetov, ki si pa vendar tudi lahko vre-žejo belega kruha, če se ga jim poljubi. Tedaj res pomilovanja vreden vsak, kateri takim bedarijam verjame.
Pa tudi to, kar modruje tisti gospod o šoli, se nikakor ne strinja s tukajšnjimi razmerami. Saj vemo, da je šola v Čadramu utrakvistična, da se tedaj poučuje zraven slovenskega tudi nemški jezik, a to seveda oplotniškim prenapet nežem ni dovolj. Zatoraj so ti modreci sklenili, da mora biti učni jezik samo nemški, dasi je otrok, ki malo nemški razumejo, komaj kakih deset. Pa hvala Bogu, višja šolska oblast misli malo trezneje ter je obsodila ta sklep v koš, v katerem se že nahaja več sličnih dokazov nemške nestrpnosti. Vljkub temu še misel o nemški šoli ni pokopana. Sanjajo namreč še vedno o potrebi takega zavoda v Oplotnici in govori se, da je v to sviho obljubljeno nekemu, iz Češkega prišlemu Nemcu štiri tisoč goldinarjev in to baje iz Pruskega. Kakšen namen bi taka šola imela, pač iz t$ga lahko sklepamo! Vidimo toraj, da tem gospodom ni na tem ležeče, da bi se poleg slovenskega rabil tudi nemški jezik, ampak prizadevajo si z vso silo našo lepo slovensko okolico popolnoma ponemčiti in nje prebivalstvo
napraviti zrele za velenemške ideje, koje prinašajo za Avstrijo one žalostne nasledke, katerih smo v novejšem času le premnogo doživeli. Ako bi hoteli samo poleg slovenskega tudi nemško, kako da imamo pri občini samo nemško urado-vanje, samo nemške tiskovine, samo nemški pečat, kako da imamo pri pošti vse samo nemško, ko vendar komaj ena stotina tukajšnjih ljudij razume ta jezik?!
Sodimo sedaj, kdo hoče naše poštene kmete ohraniti v nevednosti, ali oplotniški Posilinemci, ki jih slepijo s takimi lažmi, ali naša častita duhovščina, ki skrbi, da se kmet podučuje v vseh njemu potrebnih strokah v jeziku, katerega ga je učila njegova mati — v naši milodoneči slovenščini.
Slovenski kmetje pokažite vsaj toliko ponosa, da pri prihodnji volitvi volite može, kateri se ne sramujejo svojega maternega jezika, in ki nočejo hlapčevati na lastni zemlji ptujim došle-cem. »Kdor zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi peti" — kakor kažejo tukajšnje razmere.
Iz Majšperga. Dne 23. m m. priredilo je naše »Kmetijsko in bralno društvo" jako krasno veselico. Nikdar še niso bili prostori pri g. Vobnerju v enakih slučajih tako napolnjeni nego to večer. V to pa so pripomogli mnogo-brojni dragi gostje iz Studenic, Slov. Bistrice, Ptujske gore, Sv. Vida, Sv. Lovrenca, Cirkovc, Stoperc i. dr. Vsem tem ljnbim gostom se srčno zahvaljujemo ter obečamo, da storimo tudi mi napram njim svojo narodno dolžnost. Slava jim!
Veselica se je otvorila s prelepo pesnijo »Opomin petju" kateri je sledila ona »Za dom med bojni grom".
Podpredsednik g. učitelj Žuakovič pozdravi zbrane ter se spominja nepozabnega rajnega predsednika č. g. župnika BI. Cilenšeka; nadalje spominja se tudi našega predobrega vladarja ob 501etnici njegove slavne vlade kakor tudi posebnega dobrotnika našemu društvu, gospod dr. Jurtela.
Ko je nato pevski zbor častno in lepo rešil svoj program, sledila je glavna točka tega dne — šaloigra »Kje je meja". Uprizorili so to igro domači fantje in dekleta, tedaj ljudje, ki gleda lišča še morda nikdar videli niso — vender pa so nastopili ti začetniki tako samovestno in do-vršno ter želi mnogo smeha in pohvale Igrali pa so: Štefan Gajser, Simon Mesarič, Jera Nerat, Roža Jurič in g. učitelj Žunkovič.
Posebne zasluge za ta večer, kakor za društvo sploh pa ima g. učitelj Žunkovič, kateri žrtvuje radevolje vse izven šolske ure njegovemu razcvitu. Dokler ima društvo tako požrtvovalno moč, in dokler ga vsi tako brezpogojno slušajo, imamo pričakovati od njega še mnogo tako lepih veselic. Bag nam ga še dolgo ohrani!
Iz Dunaja. (Koncert in ples akad. drušva »Slovenije" na Dunaji.) Nekako boječe lotilo se je to slovensko društvo ideje, prirediti letos po štirih letih zopet enkrat koncert s sijajnim plesom. Ta strah pa nas je takoj minil, ko smo videli, kako srečno in vztrajno se je lotil te zadeve pripravljalni odbor. In res doživeli smo večer, kakšnega ni morda letos priredilo nobeno drugo slovansko društvo na Dunaji. Elegantna Ronacherjeva dvorana bila je ta večer polna odličnega slovanskega občinstva. Omenjati hočemo le nekatere, kakor: ruski nadsvečenik Nikola-jevski, dvorni svetnik in član gosposke zbornice dr. Jagič z rodbino, sekcijski svetnik dr. Zava-dila, dvorni svetnik in državni poslanec Šuklje z rodbino, višji finančni svetnik dr. Globočnik Sorodolski, vseučiliščni docent dr. Murko in dr. vit. Rešetar, dvorni kapelan dr. Sedej, monsignor Jančar, odvetnik dr. Lenoch, dr. pl. Kozič, dr. Sežun, dr. Vepok, profesorji dr. Pajk, dr. Primožič in dr. Jelene, stotnik Tomše, nadporočnik (predsednik slov. kluba) Pukl. Iz domovine so nas počastili: vladni svetnik dr. Zupane in veleposestnik Hren. Bratsko društvo »Triglav" zastopal je g. cand. iur. Žižek.
Vzpored se je otvoril z Jeraj-evo — »Sloveniji" poklonjeno pesnijo »Z uma svitlim mečem".
Nastopil pa je tudi g. Jeraj kot velik mojster na goslih. V znak hvaležnosti za nodoseg-ljivo proizvajanje poklonila mu je »Slovenija" lovorov venec z trobojnimi trakovi, ravno tako odlikovalo se je tudi pevskega našega mojstra
g. Hubada, ped čegar vodstvom nam je predna-šalo »Slovansko pevsko društvo" nad vse umetne skladbe. Prav imponiralo nam je tudi dovršno petje operne pevke, gospice Rudinove. Po koncertu začel se je ples, ki je za dobil po čeških in slovenskih krasoticah značaj velikomestne elegance.
Plesalo je polonezo okolo 90 parov, a brojili smo še pri peti četvorki nad 40 parov. »Slovenija" sme si čestitati na krasnem izidu svojega plesa, marljivemu odboru in plesnemu odseku pa moramo le čestitati na tako sijajnem moral nem vspehu.
Narodno-gospodarske novice.
Velikanski razvoj umnega sadjarstva v Ameriki.
(Konec.)
Po natančnih poizvedbah, tako čitamo v dotičnem listu — je v Zjedinjenih državah okoli 112,000.000 jablanov, 112,270000 breskev, 28,600.000 hrušek. Povprečna vrednost sadja, ki se na leto pridela, znaša čez 200 milijonov goldinarjev. V državi Illinois, ki ima 3 in pol milijona ljudi, je bil leta 1880 ves pridelek na sadju in grozdju vreden 24 milijonov goldinarjev. V državi Michigan, katera šteje samo 1 in pol milijona ljudi, pridela se povprek na leto samo jagodičja za 10 milijonov goldinarjev. Vas High-land, ob reki Hudson ima poseben parnik, po katerem prevaža samo maline, ki so vredne do 50.000 gld. na leto, v mesto New-York. Krankrli so rudeče, črnicam podobne jagode, ki rasto po planinah in so pri nas le malokomu znane, kajti zbirajo jih le ženice, ki jih potem po boljših hišah v trgih in mestih prodajajo. Razumni Ame-rikanci pa sade krankrle po peščenem morskem pobrežji in je bil leta 1887 ta pridelek vredne 3 milijone gld. V mali Kaliforniji pridelalo se je leta 1887 toliko sadja, da so ga že čez 4 mili jone kg poslali v izhodne dežele. V tej deželici se nahaja tudi nasad od samih marulic, kojega pridelek je bil tistega leta vreden 16.000 gld., nasad ostrožnic pa je dal 10.000 gld. dobička. Slobodno rečemo, da pri nas v celi deželi ni toliko marulic, da bi bil njihov pridelek le četrti nko tega vreden, za ostrožnice se pa pri nas razun kakega pastirja itak nihče ne zmeni. Se veda je tudi istina, da svet in obnebje v Kaliforniji zlasti marulicam in breskvicam posebno ugaja.
Te številke so res ogromne, in nam pre-jasno pričajo, kako so nas prebrisani Amerikanci že zdavna nadkrilili in do kake visoke stopinje se je pri njih umno sadjerejstvo že popelo. Sadjarstvo je dandanes eden prvih in najvažnejših pridelkov v Ameriki, ono donaša Zjedinje ni m državam ogromne dohodke.
Pa Amerikanci ne pridelajo le ogromno veliko sadja na svojih obsežnih skozi in skozi s sadnim drevjem zasajenih zemljiščih, temveč oni ga tudi vedo podelati v trpežne izdelke, ki se sploh konzerve imenujejo. Mi prodavamo ve činoma le sveže sadje in dosežemo zanj dostikrat še precej visoke cene. Zgodilo se je pa že tudi, da so bile cene sadju jako nizke in to vsled tega, ker je sadje tudi v tistih krajih bogato obrodilo, v katere navadno mi isto prodajamo. V takih letih smo potem prisiljeni svoje sadje za vsako ceno oddati, ako je sploh hočemo spraviti v denar. Izveden in bistroumen Amerikanec pa si je tudi iz te zadrege za časa pomagal. Tudi on je spoznal, da se bode sčasoma pridelalo toliko sadja, da ga ne bode mogoče svežega spraviti v denar. Da bi pa moral svoj obilni božji blagoslov v dobrih letih prodajati ceneje, to pa mu nikakor ni šlo v glavo. Izumil je toraj posebne tovornice, v katerih se sadje podela v kaj okusne in trpežne sadne iz delke. Ti izdelki se lahko shranijo leta in leta, ne da bi se pokvarili ter se vsled tega tudi izvažajo v vse dele sveta. V teh sadnih tovorni-cah dela čez leto pol milijona ljudi in so izdelki vredni čez 300 milijonov gld. povprek na leto. Samo v Kaliforniji je okoli 30 takih tovornic in se v njih porabi samo škatlic iz pločevine okoli 10 milijonov. Kako pa je pri nas? V celi deželi nimamo niti ene tovornice, v kateri bi se izdelovalo sadje. Sploh je pri nas izdelovanje sadnih
konzerv čisto nekaj neznanega. Vsega tega se bodemo morali še le od Amerikancev naučiti.
Pa tudi bistroumni in izvedeni amerikan-ski trgovci so veliko pripomogli, da se je trgovina s sadjem po svetu tako razširila. Njihova zasluga je, da se sadje dobro in skrbno spravlja in shranjuje; oni so trgovino s sadjem do dobrega uredili in jo postavili na popolna zanesljiva in sigurna tla; oni so skrbeli za najraznovrstnejšo porabo sadja in so torej tudi tem potom pre skrbeli in odprli amerikanskemu sadju najdalj nejša trgovišča v raznih delih sveta.
Vse to pač prejasno priča, kako silno so nas Amerikanci v tej stroki kmetijstva prehiteli, in kako močno se je sadjarstvo pri njih po skupnem in neutrudnem delovanji v teku malo let razvilo. Naj bi nas vendar to vspodbudilo, da bi jih tudi mi posnemali, in da bi tudi mi napeli vse svoje žile, da povzdignemo umno sadjarstvo v naših pokrajinah. Le po tem edinem in vsestranskem prizadevanji bodemo za-mogli z Amerikanci tekmovati in sadjarstvo bode tudi pri nas postalo nevsahljivi vir bogatih dohodkov in trdna podlaga narodne blag.nje in narodnega obstanka.
Koledar.
Petek (11.) Heraklij, m.; Cozim. muč. — Sobota (12.) Gregorij I p. Sul. i. ž. G. - Nedelja (13.) 3 postna. Evfrazija, dev. — Pondelj. (14.) Matilda, kraljica. — Torek (15.) Longin, muč.Filicita, dev. — Sreda (16.) Hi-larij in Tacij, mm. — Četrtek (17.) Patricij škof; Jedert dev. — Zadnji krajec dne 15. ob 8. uri 53. min. zjutraj.
Loterijske številke.
Gradec 5. marcija 1898: 4, 89, 58, 33, 43 Dunaj »	80, 23, 47, 88, 7
Sejmi.
Dne 11. marcija pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Dne 12 marcija v Selnici ob Dravi, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, pri Sv. Juriju ob juž. žel. in v Poličanah (za svinje). Dne 15. marcija v Arvežu in Zdolah. Dne 16. marcija v Vitanju, Celju in v Imenem (za svinje). Dne 17. marcija v Lembergu, na Rečici, v Trbovljah, Podčetrtku, na Bregu pri Ptuju (za svinje) in v Cmu-reku. Dne 18. marcija na Ptujski gori, pri Sv. Trojici v Slov. gor., na Vidmu ob Savi, v SI. Gradcu in v Ljubnem.
Listnica uredništva.
xyz. Prosimo lepp!
Vabilo k
občnemu zboru
posojilnice v Konjicah
lsi se vrši
v četrtek 24. sušca t 1. o To S. -u.ri popoldne v uradnici.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Račun za leto 1897.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
5.	Razni nasveti.
Opomba: Ako bi ta občni zbor radi premalo udeležencev ne bil sklepčen, se vrši isti dan ob 3. uri drugi občni zbor, pri kojem sklepa vsako število zborovalcev.
(84)	ISTaoelstvo

Zahvala.
Povodom dolgotrajne bolezni in ob priliki izgube naše premile, nepozabne hčerke, oziroma sestre, gospodične
Pavline Fr'drich
dobili smo od blizo in daleč toliko dokazov odkritosrčnega sočutja, da se čutimo dolžni zato, dalje za podeljene krasne vence in za častno, mnogoštevilno udeležitev pri pogrebu izraziti vsem svojo iskreno, najtoplejšo zahvalo.
Mirasan, dne 3. sušca 1898. (81)	Žalujoči sorodniki.
ki je čvrst in zdrav, dobrih starišev in ima veselje do pekarske obrti, sprejme takoj
E. F. Vošnjak
i) 3—1 pekarski mojster v Celji.
Lepo posestvo
z vsemi gospodarskimi pripravami je pod ugodnimi pogoji prodati. — Natančnejša pojasnila poizvedo se pri (79)	posestniku
Anton Jug
St. Lovrenc Prožin p. Štore.
IE3I i š a z
- posestvo m
je pod ugodnimi pogoji prodati. V hiši je tudi proda-jalnica z mešanim blagom. — Več pove
Ana Polak
(80)	Petrovče št 29, Savinjska dolina.
p Prostovoljna prodaja posestva. Q
V nedeljo dne 13. marcija 1898 popoludne ob 3. uri začne se na mestu, t. j. v neposredni bližini Žalca prodaja posestva gospe Lucije Vrečer na razkosane dele, kakor je isto že razmerjeno in obmejeno. Natančnejši pogoji razglasili se bodo pred začetkom razprodaje, a naznanja se že sedaj, da je pri njivah in travnikih jedna četrtina kupnine po sklepu pogodbe takoj izplačati dr. Schurbi-ju, zastopniku gospe L. Vrečer, pri gozdih naznanila se bo svota, ki je predplačati, pred prodajo. — Nadaljna pojasnila dobivajo kupci od ponedeljka dne 7. t. m. v odvetniški pisarni dr. Augusta Schurbi-ja, kjer je možno tudi vpr glelati obseg posameznih zemljiščnih delov, ki so na oddajo.	(82)
30 polovnjakov dobrega, pristnega vina
ima na prodaj nek posestnik na Spodnjem Štajerskem liter po 20—24 ako se ga kupi najmanj jeden polovnjak; kdor ga kupi več, dobi primeren popust. Isti ima na oddajo tudi več tisoč amerikanskih trt, in sicer „Sovač"' 10 gld., „Riparija portalis" 12 gld. tisoč komadov. Ponudbe za jedno in drugo pošiljati je upravništvu (43) 10—5	,,Domovine".
Banka „Slavija"
razpisuje več služeb potovalnih uradnikov za življensko zavarovanje proti stalni plači in proviziji.
Ponudniki naj izvolijo svoje prošnje s prilogami nasloviti na generalni zastop banke „Sla-w-ije" v Ljubljani.	(59) 3—3
Bilanca
»Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji" za leto 1897
Aktiva
Pasiva
1.	Hiša vi. št. 346 Ptuj gld. 47520-■-
2.	Inventar te hiše • • 1360 —
3.	Hiša vi. št. 52 Ptuj.......
4.	Inventar v pisarntci......
5.	Posojila............
6.	Zaostale obresti od posojil • • •
7.	Naloženi denar pri drugih
zavodih.....gld. 10212 05
8.	Nevzdignene obresti
od tega......gld. 324 68
9.	Naloženi denar v poštni
hranilnici.....gld. 942 40
10.	Nevzdignene obresti
od tega...... „ 6 82
11.	Menice, zadr. in hran. knjižice ■
12.	Prehodni zneski........
13.	Gotovina dne 31. decembra 1897
gld.
48880 6435 120 849882 6735
10536
43 88
73
949	22
158	30
310	—
22902	29
946909 85
T
• • gld. 2000 — od 4469 zadružnik, gl. 5075930
1.	Glavni deleži |
2.	Oprav. „ I
3.	Hranilne vloge z kapitalizovanimi
obrestmi vred........
4.	Neizplačane obresti od glavnih
deležev......, ... .
5 Za leto 1898 predplačane obresti
6. Izposojilo zadruge.......
7 Splošni rezerv, fond gld. 14689 85
8. Specijalni rezerv, fond
za slučajne zgube • • „ 65495"25 in ker se je dal ostanek čistega dobička „ 80185 10 v znesku......„ 9814 90
gld.
52759	30
771959	46
31	50
8070	44
19000	—
vsled sklepa obč. zbora k poseb. rezerv, fondu, znašata oba rezerv, fonda
vkup.......gld. 90000•—
9. Penzijski fond za uradnike • • • 10. Čisti dobiček leta 1897 .....
80185
2385 12519
10
02 03
946909 85
1
Denarni promet v 1. 1897 znašal je gld. 1,550.757 97 Oba rezervna zaklada znašata koncem 1. 1897 gld. 90000. V Ptuji, dne 7. marca 1898.	Jurca Andrej s. r., ravnatelj.
Dr. Ploj Jakob s. r., dr. Jurtela Franc s. r., Ožgan Simon, s. r , Miki Tomaž, s. r., Brenčič Miha s. r„
Zelenik Jože s. r., odborniki.	(83) 3—1
Na prodaj.
Ker sta se dva zakonska zavezala, da mi ženo do smrti pošteno preskrbita in je sodnijsko potrjeno, pro dam svoje posestvo pri Sv. Martinu na Paki, ktero ob stoji iz hiše s petimi sobami in dve kuhinji, malo gos podarsko poslopje ter velik lep vrt pri komisijski cesti eno minuto od župnijske cerkve in dve minute od že lezniške postaje najbolj primerno za kakšnega upokojenega gospoda župnika ali trgovca, kakor tudi mesarja.
Več se zve pri lastniku
(7i) 3-2	J. P. Skaza
pošta Rečiška vas (Rietzdorf a. d. Pak.)

Trgovina z galanterijskim, drobnim in pletenim blagom
Peter Kostie-a
v Celji
Glavni trg š-t. £2
priporoča gg. trgovcem in prekupovalcem:
Porcelanske, lesene in lončene pipe, cevi za pipe in smodke, ustnike za cevi žepne nože, ška-je, nože in vilice, britve, žlice, pipčovke, šila, mošne za denar in duhan, denarnice, listnice, pase, jermene, biče in bičala, gumbe za srajce in obleke, glavnike in kampelne, igle za lase. šivanke, naprstnike, prstane in rinčice, broške, očala, ogledala, različna mila, parfume, pomade, krtače, papir in koverte, svilnati in barvani papir, svinčnike, molke in svetinice, itd. Dalje srajce, nogavice, rokavice, kapice, mašne in kravate, naramnice in podveze, sukanec v štrencah in špolcah, drete, špage, trake, žnore, pavolo in volno, šnirlce, robce za glavo in žep, lak za čevlje itd. — Konečno vsakovrstne igrače iz lesa, guma in bleha, punčke, vozičke, košarice, kovčeke itd.
Vse po najnižjih, cenah za na debelo. Zunanja naročila se odpošiljajo s prvo pošto.
(54) 13
IDragi bralci ,,Dotti ovine" 1
Svoji k svojim I
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v »Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. — Imam tudi več 100 kg. finega belega kislega zelja na prodaj.
Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, suho bučno seme, orehe, konoplje, la-neno seme, detelno seme, krompir na cele vagone, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in ku-retnino.
(159) 52- 33 Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
,Pri dobrem pastirju." I
Pozor!
Aussaatzeit
Marz. Saatweite: der Reihen Bodenbeschaffenheit: recht nahrhaft und mcht gediiDgt.
'ebruar und
k
cm. Abstand in der Reihe. Tieflocker,^ frisch
Lepo posestvo
obsegajoče 40 oralov, poleg lep smrekov in bukov les, dosti njiv in travnikov, prodajam ali dam v najem ker mi je umrl mož in sin. Posestvo leži pol ure od Terbovelj. Več pove
Katarina Jerman
(68) 3—2	v Planini, p. Trbovlje, Stajarsko.
Pod dobrim pogojem se da pri Kapeli v najem
„GOSTILI\!A k ZIDU"
z mesarijo. Zraven je'tudi nekaj zemlje. —Več pove Franc Vaupotič, posestnik in poštar pri Sv. Juriju ob Ščavnici.	(64) 2—2
4
I $
i ««
Na prodaj
je hiša z dobro obiskovano gostilno in
vsemi gospodarskimi poslopji, krito vse z opeko in vse v dobrem stanu; zraven sadni vrt, blizo 2 orala dobro obdelane njive s kozolcem in lepa odrasla hosta Vse po nizki ceni zarad posestnikove oddaljenosti. — Posestvo leži v Loki pri Zidadanemmostu. — Več pove lastnik
Franc Kunšek
(75) 3 — 2	v Leobnu Gornještajersko.
■ ^ $ * * *
s
je naša bodočnost, i V. Veršec, lastnik nasadov sadnih dreves in trt na Bizeljskem pri Brežicah, ima
I naprodajo pristna in cena visoka ter polovična drevesca, tudi pritlično drevje naj-
_ boljših vrst, kakor: jabolčna, hruškina,
črešnjeva, višnjeva, češpljina, orehova, marilična, bres-kvina, kakor tudi vse vrste jagodičevja, sadne divjake, dalje cepljene ameriške trte, najboljšega namiznega in stiskalnega grozdja.
Proprodajalci za 10°/0 ceneje (72) 3—2
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Mauthner-jevih
slovitih
zeliščnih in cvetličnih semen
v
zaprtih, oblastveno zavarovanih zavojih
s scdnijsko vpisano varstveno znamko „medved"
se nahajajo
komisijska skladišča
'pri največ
veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji.
V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj postavljena le jedna omara. Iz krajev, kjer se ne nahaja komisijonelna zaloga vzprejemajo se naročitve.
Kot sveža in pristna semena tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andrassystrasse 23 ) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mauthner. Pred ponarejenji se svari. Čas setve z Koncem februvarija in marca Prostor za posejatev: 25—30 cm oddaljenost vrst
10 cm v vrsti.
Kakovost zemlje = Globoko zrahljana, redilna in ne novo pognojena.	:>i|j	(62) 12—3
Podpisani se priporočam in javljam slavnemu občinstvu, da se v moji barvariji barva platnena, volnena in svilnata obleka za gospe in gospode. Dobi se tudi vsake vrste v mojo stroko spa-dajočega blaga.
Za obilno naročilo se priporočam Z velespoštovanjem
Josip Pepelnak
(62) 2—2	barvar v Mozirji.