Podlistek. Maribor in Slovenstvo. (Zgodovinske črtiee.) Prediival na občnera zbororanja nZgodovinskega društTa" v Mariboru dne 26. novembra 1906 profeeor dr. Karol Verstovšek. (Konec.) Kaioliško tiskovno dru&t^o, ustanovftjenor leta 1871. ,je imelo pospeševati cerkVene, sooialne in narodne koristi z izdavanjem listov in knjig. Odbor je prevzel najprvo od dr. Preloga nSlov. Gospodarja." \Toda društvo je delalo le s tež)a,vo, ker) nf^ imelo lastne tiskarne; tiskalo se je vse v Narodni tiskami Fr. Skaze, ki je postala 1. 1872 podružnica Narodne tiskarne v Ljubljani. Kupil jo, je J. Pajk in jo vodSl ofl 1. 1874. do 1879. za njim jo je prevzel Leon in od njegove rvdove jo je kupilo tiskovno društvo 1. 1885. Mnogo časa se je pač žjvotarilo, toda v zadnjih leHb. se je tiskarna znatno povekšala in uredila po najnovejših vzgledib. Da so se knjige zaCe^oma 19. stojtetja tiskale po največ v Gradci, ne pa v mariborski tiskarni, je vplival školijski sedež v Gradci. Duhovniki so poSiljali tja sVoje spise, ker so imeli tam mnogo slovenskih znancev, ki so jim oskrbovali korekture. Tudi so se ravno v glavnemmestu, kakor smo že omenili na drugem mestu, zanimali za slovenščino in ustanovili slovensko stolico na vseučilišču. Poleg tega pa je imel tlsk slovenskih knjig v Mariboru vedno svojo težave, kakor io vemo zlasti iz Poznej&e dobe, ko se je tiskfed Prelogov MSJoven*i Gospodar- in tudt Tomšičav ^Narod" v oem&ki tis*¦&«» Janžiievi. Zares marljivo pisateljevanje se je še le za5elo, ko je osnovalo Katoliško tiskovno društvo, ki se je ustanovilo 12. septembra 1871, lastno slovensko Uskamo. Podlago je dal na vsaki način ,,Sloy. Gospodar", katerega je začel pri Janžieu izdajati na lastno roko dr. Prelofi 1. 1867. ,,Slovenski Gospodar" je prava zgodovina slovenstva na Spodnjem Stajerskem. List je bil neobhodno potreben. Že 1. 1862., 1. majnika, je pisal iz Celovca, J. G. V. v Maribor to->e pismo, ki še tudi ni objavljejio: ,,Južno Stajersko je naše, to je, slovensko, in vendar izbjaja zanj nemški list ,,Der Korrespondent fSr Untersteiermark",; v tem ko noben človek (Slovenec) še ni do zdaj svojo željo objavil, da bi se| za omenjeipo deželo izdajal tudi kak slovenski listič primernegk zapopadka.VAli ni to,velika sramota zanas? .Tedaj Slovenci po Stajerskem se bodo tudi v prihodrtje v nemškem jeziku pfidno vežbali in pa svojega zanemarjali! Kaj bo s tega zrfeslo? Kako za božjo yoljo se more kaj takega trp&ti? |Ali ne bi nikakor bilo mogoče, dajati na svitlo vsaj kak majhen 8asnik v slovenskenn^ jeziku enkrat na teden v Mariboru? Prosim, gledajte, da se kaj napratvi v tej zadevi — toliko važni. Premišljevajte, kar sim o tej stvari govoril v predposlednjem ,,Slov. Glasniku." Ne zamerite mi! Z Bogom!" Dr. Prelog je torej vstregel tej splošni želji. L. 1868. je zafiel v Mariboru izhajati zopet novi list ,,Slovenski Narod", katerega sta ur&jevala spretni TomSič in nad vse poljudni pisatelj Jurčič. List je imel jako veliki ugled; namenjen je bdl za vse Slovenoe, dočim je zagovarjal ,,SlovenskI Gospodar" v prvi vrsti težnje štajerskih Slovencev. Pisali so v ^Narod" najspretSnejši možje, tako Levstik in Rajfi. ZnaCUno je, da so začeU Ust izdajati v Mariboru; lahko trdimo, da je premoč: duševnih sil gravitirala tudi v tej dobi v to mesto, kijer so se zbirali še vedno živahni, delavni možie, dočipi Je bila Ljubljana, naše središče, še zaspana. Navedemo le še nekaj listov, ki soi izhajali v; zadnjem dasu v Mariboru: Lada: 1. 1864., izdal jo je Ziadravski (Urban Ivan), to je bil literarni poskus. JurCičev Glasnik: 1. 1869., samo en letnik. Sršeni: humoristični Bst» kat€\rega je izdajbl Ivan Železnikar, izšla je le edna številka 1. 1871. Drobtinice: so izhajale pri Janžiču od 1. 1861.— 1868-69. Zora: časopis za zabavo, znianost in umetnost,, od 1872.-1877. Vestnik: znanstvena priloga Zorina. Ljudska knjižica: ki je bila namenjena pouSevati in zabavati ljudstvo. 1. 1885,-1886., izšlo je II zvezicov. • Siidsteirische Post, Sudsteirische; Presae in pa SudSsterreichische Stimmen; list je imel zlasti veliko ivažnost glede uradništva na Spodnjem Stajefrskem. Voditelj v bogoslovnih vedjah: urejuje Frajnflišek Kovačič, od 1. 1898. Popotnik: list za šolo in dom, kj se je preselil iz Celja v Maribor 1 1883. Glasnik Srca Jezusovega: prosto ljudstvo v 18.000 iztiaih. N\aš Dom: priloga ,,Slov. Gosp.", katerega se tiska 15.000 iztisov. Tudi ni manjkalo listov, kd 90 zagovarjali isto smer, kakor ptujski ,,Stajerc"v n. pr.: Slobodni Sloveneo: 1. 1870., kot priloga k Tagesbote tQr Untersteiermark. Stajerski kmet: 1. 1894.-1896., oba so tiskali r. Kralikovi ttskarni. nabožen list za ,To naj zadostuje! Tiskalo se je pa v Mariboru mnogo slovenskih knjig, katere so vse romale med slovensko ijudstvo* še veS pa je živelo v mestu pisateljev, katere sraemo vštevati vedno s svoje vrste. Podrobno nam tega ni mogoče opisovati, zakaj slovenska bibliografija hrani na stotine takih knjig vsakovrstne vsebine. Slovensko politično drnštvo in Posojilnica. Predno končam, omenim le še iz novejše dobe dve važni društvi. L. 1882. se je ustanovilo ,,Slovensfeo politično društvo." Glaser je v svoji ,,Zgodovini slovenskegta slovstva" kratko napisal o n.jem ta le stavek: ,.Društvo je ohranilo složnost med štajerskimi SloiVenci." Ta sta vek je tako značilen, da sem ga navedel, ker' smo ravno sedaj v dobi. v kateri že, spoznamo, da je bila zares sloga pri nas, dokler je razširjalo svoj delokrog po celom Sfa.ierskem mariborsko politično druŠtvo in pod njim pa mariborski rodoljujbil, ki so se zbirali v čitalnici. Navedem izmed teh le dr. Serneca, Preloga, notarja Rapoca, dr. DominkuSa, dr. Jože Vošbjaka, pozneje dr. Ulago, dr. Gregoreca, prof. Šumana in Janka Pajka. Iz Maribora se je razširil prvi slovenski kmečki program, v Mariboru in Halozah se je porodila ideja taborov, ki .so nekaj izrednega v zgodovini poiitičnega boja štajerskih Slovencev; iz Mariborla se le poseglo tudi v prve volitjve, pri katerih se je izvojevala posost, katero še zdaj varujemo. Istodobno s političnim društvom se je osnovala Posojilnica, ki je iz gospodarskega stališffa velikega pomena. Posojilnieo iraamo zahvaliti v Mariboru za lepi Narotini dom, ki bi vsaj moral biti zarvetišče vseti Slovencev — mariborskih in okolišk^h. Konec: Dnševna sila mariborskega Slovenstva v primeri z duševnimi proizvodi nemških somesčanov. Slavna gospoda! Uahko bodete pač uvidli sami, da se ne moremo spuščati v pojave Slovenstva v. Mariboru v novejši dobi. Poglejmo le vse dobe preteklega stoletja in primerjajmo, kar so podali in še podiajajo Slovenci mariborski na slovstvenem polju s tem, kar zamorejo nuditi mariborski Nemci svoji javnosti; izvzamemo vse, kar imajo, to je ,.Marburger Zeitung" in pa novejša prikazen ,,Streifliohter", in končali smo. Vsakdo, ki bode sodil našo dobo, mora uvaževati to primero in pomisliti, da trde naši nasprotniki, da sestoji S\ovenstvo v mestu le iz nekaj uradnikov, hlapcev in jetničarjev. Ce to uvažamo, lahko priznamo z mirno vestjo že zdaj, da< smo napredovali v marsikaterih rečeh, dočim je zopet drugod stagnacija, kar se pa dogodi često in povsod; upamo, da tudi tu nastopi novo življonje. To so naši upi in v tej nadi pripuščamo radi sodbo potoracem v prepriSaafiu, da tudi ti fce bodo metali kamenja za nami, temveč popravljali, kar smo tni zamudili. K temu naprednemu in popolnjevalnemu delu jim že sedaj želimo mnogo sreče in pa mnogo uspoha.