naš tednik LETO XXXVIM. Številka 26 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 26. junija 1986 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Zaključek v naših dijaških domovih Ob koncu šolskega leta so imeli naši dijaški domovi v Celovcu svoje zaključne prireditve. (Več na strani 11) Tovarna UNIOR iz Zreč pride v Borovlje 62 delovnih mest v produtaHii orodja NSKS in KKZ sta se v petek, 20. 6. 1986, poslovila od dr. Kirchschlägerja. Dr. Grilc in dr. Zerzer sta predsedniku podarila sliko Gustava Januša. Strah pred brezposelnostjo in s tem tudi brezupnostjo v Borovljah in okolici hvala Bogu ni več tako hud in neizprosen ter absoluten: na obzorju se kaže krepka nadomestna produkcija. Tovarna UNIOR iz Žreč namerava v Borovljah odpreti produkcijo orodja. Ta angažma UNIORJA v Borovljah je sad razgovorov med zastopstvom tovarne in odgovornimi krogi na Koroškem. Tovarna UNIOR sodi danes [ned največje izdelovalce orodja in določenih nadomestnih delov za avtomobile. Predvsem francoske in zapadno-nemške avtomobilske hiše (Renault, VW, Mercedes in BMW) zaupajo UNIORJU. Več kot 50% celotne produkcije gre v izvoz. Sedež tovarne je v Zrečah v Slovenskih Konjicah. UNIOR 'ma za sabo 65-letno tradicijo, v Jugoslaviji ima štiri tovarne z 2500 zaposlenimi. O delovanju firme v Zrečah so se v začetku junija informira-'i boroveljski župan dr. Krainer in predstavniki koroškega gospodarskega utripa. Kot je dejal Golc, zastopnik UNIORJA na Koroškem, so to osebe, ki imajo veliko razumevanja ter ekonomskega znanja in izkušenosti. Izjave vodje koroških svobodnjakov, Haiderja v zvezi z angažmajem UNIORJA v Borovljah je Golc ocenil kot neresno besedičenje. Kajti Haider je pri razgovorih med koroško in slovensko vlado le- tos vigredi (NT je o tem poročal) dajal od sebe čisto druge glasove. V Borovlje bo UNIOR, ki ima še druge ponudbe na Koroškem in v Avstriji, prišel predvsem zato, ker so v obmejni regiji in ker je slovenska narodnostna skupnost pomemben pospeševalec gospodarske izmenjave. V začetni fazi bo UNIOR v Borovljah (produkcija bo v hali bivše žičarne) nudil delo 62 delojemalcem, seveda pa bojo število zaposlenih sčasoma dvignili. Predvidoma bo produkcija stekla letos na jesen, seveda na najmodernejših strojih. V Borovljah bojo predelovali krom-vanadijeva in silicij-vanadijeva jekla, ki jih izdeluje VOEST. To pomeni, da bo UNIOR predeloval domačo, avstrijsko surovino, orodje in strojne dele. Politika Tednikov komentar PIŠE JOŽE WAKOUNIG „Kako je zaloga nemških predsodkov proti vsemu, kar ni nemško, vsakokrat nastajala, kako se podeduje iz roda v rod, pogostokrat ni mogoče reči. Gotovo je, da temelji, kar se Italije tiče, predvsem na nevednosti o tem, kar se je dogodilo v našem stoletju med obema narodoma, dokler niso Nemci med 1943 in 1945 vladali tam kot zasedbena sila. Divjali so skoraj tako kakor na Poljskem — a tega skoraj ni- sploh mogoča. Če hočem konstruktivno diskutirati, moram vsaj upoštevati vsaj ta ali oni nasprotnikov argument, ne smem nasprotnika zgolj obsipavati z raznimi totalitarnimi „resnicami“. Čudno, zdaj tragično, zdaj komično, za treznega nerazumljivo, za koroške razmere pa značilno in dokaj razumljivo igro so zaigrale nekatere vrle ženske iz Žitare vasi. V njihovih besedah je bilo kaj malo raz- Nahujskanost in sovraštvo hče ne ve, “ piše nemški publicist Erich Kuby v uvodu k svoji knjigi „Verrat auf deutsch“ (Izdajstvo po nemško, Hoffmann und Campe Verlag, Hamburg, 1982). V četrtek, 19. junija 1986, je priredila Delovna skupnost za vprašanja narodnih skupnosti diskusijo o šolskem vprašanju med celovškim univerzitetnim profesorjem Petrom Gstettner-jem in predsednikom KHD Josefom Feldnerjem. Če vzamemo za merilo obisk, je bila prireditev na celovški univerzi popoln uspeh. Mislim, da je bila tudi sicer ta diskusija uspešna. Jasno je, da bom ocenil to diskusijsko prireditev drugače kakor tisti, ki vihtijo zastave Feldnerju in hei-matdienstu v čast in pozdrav. V mojih očeh je Feldnerju vse bolj zmanjkovalo argumentacijskih sredstev. Zgovorno je, da se je Feldner obesil na to rešilno bilko: Ker sem v manjšini, hočem imeti več časa na razpolago. Le redkokdaj se mu zgodi, da je v manjšini. Mi Slovenci smo to že čase in čase. Nam odrekajo tisto, kar sebi zahtevajo, kadar so sami v manjšini. Morda bo Feldner začel zdaj malo misliti. čeprav le mislim, da je bila diskusija v zadnji posledici uspešna, resno dvomim, če je v takem krogu umljivega, iz njihovih izjav je padalo kar precej na-hujskanosti in sovraštva, predsodek se je držal predsodka, ga je skoraj že dušil. Feldner se v svoji argu-mentacijski mreži ni znašel. Bil je pač v manjšini tokrat, in v manjšini se ne znajde. Ni mogel navesti niti enega samega pedagoškega argumenta za ločeni pouk. Kar je argumentov, so vsi politični. Gre pač med drugim tudi za nastavitev učiteljev, ki nimajo kvalifikacije za dvojezično poučevanje, in to na veljavnostnem območju manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959. Pa tudi diskusijski prispevki raznih višjih pedagogov so pričali o argu-mentacijski stiski v tem precepu med pedagoškimi načeli in političnimi zahtevami. Osupila me je Feldnerje-va trditev, češ da bi zagovarjal asimilacijo Nemcev v Slovence. Je H mar že pozabil svoje obvezne litanije proti slovenizaciji Koroške? V nečem bi pa le pritrdil Feldnerju. Mi Slovenci moramo napraviti svoje slovenstvo bolj privlačno. Vsa hvala profesorju Gstettner-ju. Za delo prijeti moramo pa sami. Želel bi si še takih diskusij. Politika Poslovilni obisk NSKS in KKZ od dr. Kirchsdgerja: Vaša pot naj ne bcpot razočarani. ampak uspesna V petek, 20 junija popoldan, je delegacija koroških Slovencev, ki sta jo vodila predsednika NSKS in KKZ, dr. Matevž Grilc in dr. Janko Zerzer, bila na poslovil- nem obisku pri zveznem Kirchschlägerju. Obisk je predsedništva. Predsednik KKZ je v svojem, nagovoru poudaril, da je delovanje dosedanjega zveznega predsednika bilo velikega pomena tudi prav za številčno majhne, na prvi pogled morda nepomembne skupine, kot smo to tudi koroški Slovenci. Saj je obiskal proslave krajevnih slovenskih društev, napisal uvodne besede za razne publikacije in kar je izrednega pomena, počastil je spomin 13 žrtev nacizma, ki počivajo v Selah ter se je jasno in nedvomno postavil za narodne skupnosti in poudaril, da so potrebne vsakršne podpore od države. Dr. Grilc je povedal, da ta obisk velja človeku in politiku, ki je bil z nami tesno povezan. Nadaljeval je z ugotovitvijo, da bi Avstrija kot demokratična država morala v sebi čutiti tisto moralično obvezo, da zagotovi obstoj tukaj živečih narodnih skupnosti. predsedniku dr. Rudolfu bil v prostorih zveznega Odločno se je postavil dr. Grilc proti ločevanju otrok v šolah dvojezičnega ozemlja, čeprav so to koroške stranke že bolj ali manj sklenile. Ločevanje ne uničuje samo vseh teženj po neobremenjenem sožitju, ampak prav posebno obstoj naše narodne skupnosti. Zvezni predsednik dr. Kirchschläger se je zahvalil za obisk, ki je zanj tudi potrdilo, da je vsaj deloma izpolnil obljubo, ki jo je dal pred 12 leti: „Ko sem tedaj nastopil službo zveznega predsednika, sem pred zvezno skupščino poudaril, da se bom še posebej zavzemal za tiste, ki so ob robu družbe in ki za sabo nimajo vplivnih večin; to so manjšine“. Poudaril je, da njegova naklonjenost do manjšin ni bila le profesionalna, ampak zares srčna zadeva in ni bila odvis- na konec še spominska slika. Delegacija koroških Slovencev se je dolgo pogovarjala s predsednikom. na od izida volitev. Zaželel je, da bi pot koroških Slovencev ne bila pot razočaranj, ampak da bi konec koncev le bila uspešna in bo naša narodna skupnost kot integralen del avstrijskega naroda ohranila svojo narodno identiteto. Posebna vez veže dr. Kirch-schlägerja s Selami. Kot prvi avstrijski predstavnik je vrnil čast 13 žrtvam, pred leti pa je obiskal Sele. Zato mu je v slo- vo zapela družina Olip. Dr. Grilc in dr. Zerzer sta poslavljajočemu se zveznemu predsedniku dr. Kirchschlägerju in njegovi ženi zaželela prijeten oddih in mu v spomin predala sliko ter zbirko Gustava Januša ter ga povabila na Koroško. Poslovilnega obiska so se udeležili tudi predsednik KEL, Karel Smolle in dv. sv. dr. Pavle Apovnik ter zastopniki tiska. Občinska seja v Globasnici Na minuli občinski seji, ki je bila v torek, 17. junija, je bila kot glavna točka sklepanje rednega in izrednega dodatnega proračuna za tekoče leto. Redni proračun se bo s tem povišal za 389.400,— šil., izredni pa za 1,600.000,— šilingov. Iz tega dodatnega proračuna je občinski svet sklenil nabavo gradbenega zemljišča (4000 m2) za občinska stanovanja, katerega je občina kupila od posestnika Ogrin-Wil-densteiner Hof. Ostali denar se bo uporabil za gradnjo in asfaltiranje cest. Nadalje so dovolili športnemu društvu SV Gallizien, da sme voditi občinski grb. V Obrijah, kjer vodi pot skozi dvorišče dveh posestnikov, je občinski odbornik EL Jože Urank predlagal, da se ta pot prestavi in se napravi obvoz, a se na žalost lastniki zemljišč še niso zedinili za odstop zemljišča za novo pot. Vse druge točke pa so bile soglasno sprejete. j p Ote „Mannschaft" steht im Vwserrt, I liehen: im WahSt«t5«rbanđ Ost I , „ h , ji i , zwei Cuiiidroanda-|.t*n in Wien und eroem in NO | K-.« i -■ t tt (ur fitđi Meissncr-Blau, für Andrea Komtosy uad C&rther Nerming. Die beiden sicheren fSest-mindate „gehören" Peter Pit* und Woifgang Pelikan, im Wahikreisver-. band West rechnet man mit zwei t Cruhdmandaten für VGÖ-Chef Bueh-I ner irt OÖ und Boris Pollet-Kammer- y»-[ umcii'y.rnwgj- h i», ijsOimeni ni bringen. U3tTTn Wteti besonders gut. ist der Arzt Werner Vogt als Neo-Paria-mwitdner zu erwarten Nicht ausge-schlossen wird eine „Uberräsghimg": ftg hunstler-8erc«h, etwa dann. Kirchbaumer aus Tirol, ebenso bereit stehen die grünen tandespoirtiker Kwparna» Struma {Vorarlberg) und Hannes Voggenhubct {Sairbt.rgi so Kärnten wiii die Grun-Partei auf teden ITall eitlen Slowenen kandidierten: um f für die Mmteheiten daauseire, ebnen ) Salzburgs Hannes Voggenhuber; Kui beit und ist „grünes“ ffetspM KURIER, 15. 6. 1986: Z 11 — 18 mandati računajo zeleni pri naslednjih parlamentarnih volitvah. V parlament naj pride tudi koroški Slovenec. Diskusija na univerzi je pokazala: Nobenega pdagoškega argumenta za ločevanje ni Velika predavalnica 109 na celovški univerzi je bila v četrtek, 19. junija, zvečer domala premajhna. Vzrok za to je bila diskusija na temo „MANJŠINSKO ŠOLSTVO PRED ODLOČITVIJO? Reformni modeli v konfrontaciji“. Na diskusijo je vabila Delovna skupnost za narodnostna vprašanja na celovški univerzi, glavna dis-kutanta pa sta bila univ. prof. dr. Peter Gstettner in predsednik KHD dr. Josef Feldner. Diskusijski vodja je bil dr. F. Aspetsberger. Ena najpomembnejših ugotovitev te diskusije je dejstvo, da haj-matdinst niti najmanjšega pedagoškega argumenta v prid ločevanja nima. Sicer je Feldner, deloma čisto na meji z demagogijo, trdil, da je kahade za skupnost in sožitje, da hoče samo avstrijsko normalno šolo za nemškoko-roške otroke, ki jo menda zahteva 80 odstotkov južnokoroških star- šev (pravica staršev?!) in da celo člen 7 ADP predvideva ločene šo' le. A v isti sapi je trdil, dvojezična šola v nobenem zakO' nu ni utemeljena in je tako rekoč na tekočem traku izpadal: SloveH' ci so zanj bili „SlovvenischnatiO’ nale“, problem za Koroško da \e menda Jugoslavija in dvojezični učitelje je vsevprek imenoval „slowenischnationale Lehrer“. Dr. Gstettner je uvodoma ugo-ovil, da špetira za dvojezično šo-0 niso začeli Slovenci, vendar bo-1° ta boj najdražje plačali. Na ratko je nakazal gonjo kahadeja za ločene šole: že leta 1975 je eldner na primer že grmel proti skupni dvojezični šoli. Gstettner Je zahteval šolske poskuse, dodatno in nadaljnje izobraževanje uči-eljev in široko informacijo v prid vojezični šoli. Gstettner je dejal, a ločevanje vzpodbuja nadaljnje 'n dodatno ločevanje in če bo res aspelo, potem je šola izgubila svojo pedagoško funkcijo določenega svobodnega prostora pri razvoju mladine. „Potem je ta šola ankrotirala,“ je dejal in zavrnil aldnerjevo trditev, da dvojezična sola ni avstrijska in normalna kot zelo dvomljivo in nevarno. Prav tako Gstettner ni pustil veljati vomljive trditve, da močnejši ni Odgovoren za usodo šibkejšega. Prispevki iz publike so večino- ma bili v prid dvojezični šoli. Nekateri diskutanti so hajmatdinstu očitavali hujskanje, Feldnerju pa, da niti „svojega lista“ Ruf der Heimat ne pozna. Dokaj klavrna je bila predstava nekaterih oseb, ki so sodelovale v pedagoški komisiji koroških dežel-nozborskih strank. Ta komisija je v bistvu prevzela vse intencije ka-hadejevskega šolskega modela — torej je za ločevanje. Te osebe so to zanikale, inšpektor Wiegele pa je moral javno priznati, da deželnemu šolskemu svetu niti ena pritožba staršev nad skupno dvojezično šolo ni znana. To pa tako vse pove. Deloma je diskusija prekipela, vse preveč emocij je bilo sproščenih. To je bilo tudi pričakovati. Ta diskusija pa je ponovno pokazala: niti enega pedagoškega argumenta ni za ločevanje otrok (beri tudi Komentar na strani 2). Diskusija o bodočnosti dvojezične šole je bila zelo iskriva. Dr. Gstettner (desno) je stvarno zagovarjal skupno dvojezično šolo. Gospodarstvo Občni zbor KELAG Pretekli petek je poslovodja ÖCW (Österreichische Chemische Werke) v Weissensteinu, dr. Petritsch reperezentiral uspešno bilanco obrata. ÖCW zaposluje trenutno 154 ljudi in prikazuje po letu 1985 s 481 milijoni šilingi prometa za 3% boljšo bilanco kot v letu poprej. S tem je obratu uspelo, da si je na svetovnem trgu še izboljšal pozicijo. ÖCW namreč eksportira 75% svoje produkcije. Dr. Petritsch je nadalje s ponosom dejal, da je obrat investiral 90 miljonov šilingov za poseben kotel in je tako bilo možno bistveno izboljšati infrastrukturo v obratu. Obrat je za bodočnost najbolje opremljen, nenazadnje tudi z visoko kvalificiranimi delavci, tako dr. Petritsch. Iz bilance ÖCW za leto 1985 je razviden promet v višini 767 miljonov šilingov. Skupina OCW pa je s 750 sodelavci skupno zabeležila 2,4 milijarde prometa. Oddajte prošnjo za dodatek gorskim kmetom še te dni Prošnjo je treba oddati na domačem občinskem uradu. S sabo vzemite: • potrdilo o davčni vrednosti kmetijskega obrata (Einheitswertbescheid) z veljavnostjo 31. decembra 1985 • pri dodatnem zaslužku: potrdilo o dohodkih v letu 1985 (Lohnzettel 1985) oziroma potrdilo o prometnem davku (Umsatzsteuerbescheid). Poleg tega te dni še lahko zaprosite pri domačih občinah tudi za Finančno podporo za ohranitev okolja (Landschaftspflegeprämie) in za podporo za ohranitev poti (Wegerhaltungsprämie). 30. junija pa je zadnji rok za zaprositev finančne podpore za rejo dojilj (Mutterkuhhaltung). S tem v zvezi opozarjamo vse gorske kmete, ki še niso zaprosili za finančno podporo za rejo dojilj, da oddajo potrebne formularje z oznako M86 najkasneje do 30. junija 1986 pri kmetijski zbornici. Pri zamujenem roku zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo prošnje verjetno ne bo moglo upoštevati. Bencin zopet cenejši Od januarja tega leta so se cene za bencin in mineralno olje že sedmič znižale. To so torej nove cene za bencin, ki so veljavne od pretekle nedelje: Super bencin šil. 9,50 Bencin šil. 8,90 Dizel šil. 8,60 in kurilno olje šil. 5,10 Rabati za kurilno olje so se zvišali pri toni za šil. 200,—, pri srednjem in pri težkem ku- rilnem olju pri toni za šil. 300,—. S tem je ÖMV letos že šestič znižala cene za bencin, že sedmič pa za dizel in kurilno olje. Poleg tega je ÖMV sporočila, da je lani imela promet v višini 68,8 miljarde šilingov, kar pomeni plus od 8,3%. Dividenda znaša slej ko prej 12%. Uspešna bilanca ÖCW Pretekli četrtek je reprezen-tirala KELAG na svojem občnem zboru bilanco preteklega leta. Osnovni kapital je ostal s 400 milijoni nespremenjen. Skupen kapital sestavlja 16% lastnega kapitala in 84% tujega kapitala. V obratnem letu 1985 je KELAG investirala nad 300 miljonov šilingov — v glavnem za gradnjo elektrarn in omrežje za tok. Iz vodne energije je KELAG producirala lani v primerjavi s povprečjem preteklih let za 9% manj toka, kljub temu pa je obratu uspelo, da je lani produciral iz elektrarn, ki so njegova last, skupno za 9,4% več toka kot v obratnem letu poprej. Tako se je produkcija KE- LAG v letu 1985 nadpovprečno zvišala v primerjavi z ostalim koroškim gospodarstvom. V koroških gospodinjstvih se je lani porabilo za 4,7% več električnega toka kot leto poprej, pri industrijskih obratih je zabeležiti plus v višini 4,6%, pri obrti pa plus v višini 4,6%. Število odjemalcev toka se je lani zvišalo za 2561, kurjavo na električni tok pa uprablja 23.780 gospodinjstev, kar je 5,5% več kot leto poprei. Kmečki trg in njegove tedenske cene iii ■ od do inkluzivne cene živo pogosta ekstremna cena cena zaklano od — do pogosta ekstremna cena cena voli 26,40 do 29,15 28,60 — 52,80 — do 55,55 54,45 biki 26,95 do 30,25 29,15 — 51,70 do 55,55 55,- — krave 16,50 do 20,90 19,80 37,07 do 42,90 40,15 telice 23,65 do 25,85 25,08 46,20 do 49,50 48,40 — teleta 37,40 do 44,— 40,70 45,10 47,30 do 53,90 51,70 — mesnati prašiči 21,34 do 24,20 22,88 24,31 25,52 do 29,15 27,83 29,70 svinje 18,15 do 20,35 19,35 20,90 20,90 do 25,30 22,88 — Darovi za tiskovni sklad: Jože Urank, Encelna vas 70,—; Mirko Ogris, Drabunaže 70,—; Matevž Wakounig, Mlinče 20,—; Oto Wutte, Mlinče 20,—; Andrej Wutte, Pogerče 20,—; N. N., Pogerče 20,—; Valentin Rupitz, Pogerče 20,—; Marija Jernej, Zg. Vinare 20,—; Marko Marko, Horce 20,—; Andrej Mičej, Št. Vid 50,—; N. N., Št. Vid 200,—; Jakob Sien-čnik, Dobrla vas 40,—; N. N., Dobrla vas 100,—; Ana Haschej, Kokje 20,—; Karl Lavrenčič, Žirovnica 20,—; Anton Marktl, Peračija 70,—; Marija Hobel, Voglje 20,—; Karl Komar, Metlova 20,—; Jože Kovač, Metlova 10,—; Peter Božič, Metlova 20,—; Martin Komar, Kazaze 30,—; Margareta Petek, Polena 110,—; Jožef Kari-celj, Polena 20,—; Adela Gril, Plaznica_ 90,—; Rudolf Urban, Goriče 50,—; Nežka Skrutl, Zavince 100,—; Peter Gregom, Dule 50,—; Štefka Micheuz, Žitara vas 20,—; Katarina Kuhar, vinograd 70,—; Angela Župane, Žitara vas 20,—; Marija Stern, Rikarja vas 20,—; Fridrich Hobel, Miklavčevo 50,—; Blaž Miki, Rute 20,—; N. N., Rute-Radiše 70,—; Jernej Lampichler, Dvorc 70,—; Katarina Sekol, Globasnica 20,—. Šolstvo MATURUS SUM — NUNC INCIPIT VITA! _________(zrel sem — začenja se življenje)_ 1. Kako ste doživljali čas pred odločilnimi izpiti in kaj Vam pomeni končni uspeh? 2. Kaj Vam je dala izobrazba na Slovenski gimnaziji in kako se pojmujete kot slovenski maturanti? 3. Kaj menite v bodoče? I. K. Lutnik: Seveda sem v zadnjem času doživljala napetost, ki se je stopnjevala do konč- Mimo je skrajna napetost, živčnost in pomirjevalno upanje, da se bo le vse dobro izteklo. Mišljeni so letošnji maturanti Slovenske gimnazije, ki so s tem zaključili srednješolsko izobrazbo. Točno 919 dijakinj in dijakov je že sprejelo zrelostno spričevalo na naši slovenski srednji šoli. Praznovanja so polegla in za novopečene maturante se je začelo „pravo življenje“. NT je zanimalo, kako danes mislijo na vsa ta dogajanja v zadnjem času! Odgovorili so nam na tri vprašanja: K. Lutnik M. Stern T. Gallob M. Triessnig E. Blajs nega trenutka ustnih izpitov. Sedaj, ko je ta stres na mah odpadel je občutek enkraten. Vem pa, da s tem zaključkom še nisem dosegla poklica, marveč mi pomeni nekakšno „odskočno desko“ za naprej. E. Blajs: Priprave sem si pravočasno razdelil na manjše enote, tako, da se ni bilo trebe učiti vsega naenkrat v zadnjem trenutku. Najbolj srečen občutek sem doživel, ko mj Je komisija po uspešnih izbitih stisnila roko. Kot mlad človek sem prvič nekaj dosegel, tako ima matura predvsem osebno vrednost za mene. Nisem pa prepričan o mišljenju, da si človek s t. i. zrelostnim izpitom naenkrat „zre!“. T. Gallob: Naš razred je veljal s strani profesorjev kot „senčna stran ugleda“ in smo se ta-ko nalezH občutka, čimbolj se je bližal termin, da ne bomo zmogli zahtev. Osebno ■ sem se tega strahu znebila s tolažbo, da zrelostni izpit v primerjavi s poznejšimi izpiti na univerzi, ni nič posebnega. Vložila sem mnogo dela v vestno pripravo, kar se je obrestovalo z uspešnim zaključkom. Padel nni je kamen od srca in pot v življenje je s tem za mene odprta. Rada bi omenila, da so mi starši v vseh teh časih napora mnogo pomagali. M. Stern: Na vsak način stres. Sploh pa v 8. razredu prevladujejo stalne misli na zaključne izpite spomladi. Svarila, govorjenje o strogosti komisije itd. pa svoje prispevajo k napetemu vzdušju. Po pismeni maturi sem dva predmeta še dodatno moral opraviti pri ustnih izpitih, tako da sem bil zares srečen, ko so mi potrdili, da sem kljub vsemu temu zdelal. M. Triessnig: Nekoliko smo se spustili v stres, ker smo pač šele tik pred zdajci prijeli za delo. Okolje je bilo zelo napeto do končne odločitve, ko sem mislila objeti celi svet v trenutku ko mi je komisija potrdila, da sem uspešno zaključila. Zdelo se mi je, ko da mi je vse odpadlo. Za trenutek sem vse okoli sebe pozabita in bila kratkomalo srečna. II. K. Lutnik: Z dvojezično izobrazbo na naši šoli sem zelo zadovoljna in mislim, da je tudi vzdušje bolj osebno, ker nas združuje naša narodnost. Nisem se počutila kakor „številka“, kar se pogosto čuje z drugih šol. Raznolike možnosti sodelovanja pri prostih predmetih se mi zdijo zelo važne in potrebne. Sploh pa je važno, da imamo lastne slovenske izobražence, ki nam šele omogočijo enakopravnost slovenščine v vsakdanjem pogovoru n. pr. pri zdravniku, na uradih itn. E. Blajs: Na gimnaziji je potrebna predvsem široka izobrazba. Nisem za t. i. Specializacijo, ker se itak pri študiju odločim za določeno smer. Ugajata mi je predvsem široka ponudba jezikovne izobrazbe. Opažam pa neke vrste trend pritiska, pri načrtovanju nadaljnje poklicne poti. Ni v ospredju v prvi vrsti vsebinski interes izobrazbe, marveč sigurnost zaposlitve. Prepričan pa sem, da je tudi za študije vseh vrst, še dosti poklicnih možnosti. T. Gallob: V prvih letih gimnazije smo se pogovarjali skoraj izključno v nemškem jeziku, ker smo pač imeli svoje težave z našimi narečji. Vse to se je nekako spremenilo v 6. razredu, ko sem se zavestno začela pogovarjati s svojimi sošolci v naši materinščini. Prepričana sem tudi, da smo zaradi te posebne situacije nemškega pogovornega jezika, mnogo zamudili v izpopolnjevanju v slovenskem jeziku, ker ga pač nismo uporabljali v pogovoru. Kot slovenska maturantka pa se zavedam svoje naloge, da bom gradila in razvijala slovenski živelj. Vedno se bom spominjala vodila, da bom svojo posebnost povsod po svetu zavestno zastopala. Da smo Slovenci, moramo potrjevati vselej in povsod. M. Stern: Dolgoletno izobrazbo na naši gimnaziji sem v stanju dajati naprej. Zato sem še posebno kot Slovenec ponosen na svojo maturo. Zelo so mi ugajala skupna potovanja na Dunaj, v Rim, s pevskim zborom na gostovanja itd. Ko je bilo s profesorji in med nami dijaki zares prijetno. Sploh pa so mi všeč jeziki. Do sedaj jih znam štiri in še bi se jih rad naučil. M. Triessnig: Razmerje med dijaki in profesorji je čisto posebno, ker se pač večinoma poznamo med seboj. Predvsem pa nas vse skupaj povezuje naša narodnost. Najbolj ugajata mi je glasba, kjer sem tudi maturirala. Z veseljem sem vsa leta sodelovala pri zborovskem petju. III. K. Lutnik: Odločila sem se za študij na Dunaju, in sicer za Vede o gospodinjstvu in prehrani. Gotovo pa se želim vrniti na Koroško! E. Blajs: Ostal bom v Celovcu in se po vsej verjetnosti lotil študija BVJL. T. Gallob: Končno sem se odločila za študij verouk/zemljepis za učiteljišče. Zaenkrat sem še zvesta Avstriji, pozneje pa že špekuliram na pot v inozemstvo. V Solnogradu, kjer bom študirala mislim, da bom kmalu našla pot do znancev, ki se združujejo v posebnih skupinah. M. Stern: Zaenkrat si privoščim počitnice. S skavti bom odšel na taborjenje, nekoliko morja tudi ne bo smelo manjkati, jeseni pa si bom poiskal zaposlitev do februarja 1987, ko mislim nastopiti civilno službo. Nato pa se bom odpravil na študij športnih ved. M. Triessnig: Postala bom ljudska učiteljica. Prepričana sem o svojih prednostih dvojezične izobrazbe, ki mi bo izobrazbo na pedagoški akademiji, kot tudi iskanje delovnega mesta na vsak način olajšala. Na vsak način bom ostala doma na Koroškem, kjer se bom naprej udejstvovala v našem kulturnem društvu. NT: Naj lepša hvala za pogovor in še enkrat vse najboljše k uspešnemu zaključku! Rož, Podjuna, Žila Mlinarjev oče — Alojz Müller 85-letnik V nedeljo, 22. junija je v krogu svoje družine in sorodnikov obhajal Mlinarjev oče iz Čirkovč pri Pliberku svojo 85 letnico. Dan poprej pa je obhajal tudi svoj god. Slavljenec je bil vsa leta zaupnik in podpornik slovenskih ustanov. Za to njegovo nesebično delo se mu je v imenu EL zahvalil mestni svetnik Fric Kumer. Celih 20 let — od leta 1952 do 1972 — pa je bil Mlinarjev oče predsednik Posojilnice Pliberk. V imenu Posojilnice se mu je za to odgovorno funkcijo zahvalil sedanji predsednik Lipej Kolenik. Vedno nasmejan nam je pripovedoval dogodke davnih dni, z za- nimanjem smo mu prisluhnili. Navajen trdega dela, še vedno rad poprime za delo, katerega je na veliki kmetiji kar zadosti. Predvsem pa ga veseli, da je kot korenjak čil in zdrav, pa saj ni čuda, ko sta pa kar dve hčerki „dohtar-ci" — zdravnici. Jubilantu, Mlinarjevemu očetu želimo še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let v krogu svoje družine in da bi še naprej stal kot močan hrast na narodnem polju. Dolgoletnemu naročniku in zvestemu bralcu „Našega tednika“, čestita tudi uredništvo NT. Akcija „vzpodbudna dvojezičnost“ Ta slika je zgovorna priča, da je večjezičnost možna tudi v krajih, kjer uradno ni zajamčena. Menjalnica na belja-škem kolodvoru samoumevno vabi v slovenščini pa še v drugih jezikih. Zasebna iniciativa, ki je pohvale vredna. Morda se bo po njej končno zgledovala tudi železnica? Slika: Vincenc Gotthardt Kazaze: Pesem od srca do srca Že nekaj let se SRD „Srce“ v Dobrli vasi trudi, da vsaj enkrat letno priredi nekaj za prijatelje društva iz Kazaz in okolice. Letos je to bil koncert pod geslom „Pesem od srca do srca“, ki je bil v nedeljo dopoldan po maši pri llgu v Kazazah in se ga je udeležila lepa množica domačinov. Pod vodstvom Marjana Berložnika se je predstavil MePZ „Srce“ s sporedom pesmi, katere je zbor posnel tudi na kaseti ob 10-letnici svojega obstoja. Ka- ČESTITAMO V Stari vasi v Št. Lipšu obhaja svojo 60-letnico gospod Hanzi Smolnig pd. Kunčev oče. Slavljencu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravja ' in zadovoljstva. * V Selah praznuje Hanzi Kelich pd. Mlakarjev Hanza svojo 50-letnico. Gospodu Kelichu iskreno čestitamo! * Vse najboljše želimo gospodu Janezu Pajnčiču iz Rude za 50-letnico. Ob tem jubileju mu iskreno čestitamo! * V Stranjah pri Kotmari vasi obhaja te dni svoj 72. rojstni dan gospod Alojz Kulnik. Naš tednik mu želi vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. * Janez Čepin v Podgori pri Globasnici te dni praznuje svojo 60-letnico. Gospodu Čepinu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. * Na Brnci bo te dni praznoval 60-letnico gospod Slavko Golob. Iskreno čestitamo! * Iskrene čestitke veljajo Mariji Krt iz Gospe Svete za 50-letnico. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva. seta je bila predstavljena ob 10-letnem jubileju. S prijetnim petjem je navdušil poslušalce otroški pevski zbor Srce, ki ga vodi Ljudmila Sturm. Člani ansambla „Korenika“ pa so razveselili poslušalce z vrsto pesmi Milke Hartmanove v različnih priredbah. Vsekakor je bil to prijeten dopoldan za domačine v Kazazah, ki imajo le redko priložnost, da v domačem kraju prisluhnejo slovenski pesmi. M. P. V soboto, 28. junija, bosta stopila pred poročni oltar Franci Kaiser iz Rinko! in nevesta Bernardka Britz-man iz Strpne vasi. Novoporočencema želimo na skupni življenjski poti obilo sreče in zadovoljstva. * V petek, 27. junija, bo na Dunaju promovirala za doktorja medicine Brigita Urban iz Gorič pri Miklavčevem. iskreno čestitamo! Dr. Slavko Kraut in dipl. inž. Marko Kreutz, oba iz Pliberka, sta te dni zaključila na Diplomatski akademiji na Dunaju svoj študij. Slavko Kraut je najprej zaključil na salzburški univerzi študij pravnih ved, Marko Kreutz pa je pred študijem diplomacije zaključil študij tehnike na dunajski univerzi. Mladima diplomatoma, ki sta absolventa Slovenske gimnazije, k lepemu uspehu iskreno čestitamo. * Pred nedavnim je praznoval svojo 60-letnico Alojz Krištof iz Vidre vasi pri Pliberku. Zvestemu bralcu Našega tednika želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. ODDAMO prostore v najem v Sinči vasi (skladišče). Interesenti naj se javijo pri Posojiinici-Bank Dobrla vas tel.: (0 42 36) 20 76 Rož, Podjuna, Žila Pliberk — pevski koncert V četrtek, dne 19. junija je vabilo mešano pevsko društvo Jakob-Petelin-Gallus na_ koncert v farno dvorano. Že več kot 20 let ta zbor ni več nastopil pri nas, zato smo iz radovednosti prav številno prišli poslušat. Marko Trampuš je v imenu farne mladine izrekel pevcem dobrodošlico in obiskovalcem želel prijetne ure. V trodelnem sporedu smo najprej pazljivo sledili melodijam domoljubnih pesmi, v srednjem delu poslušali venec Marijinih ter v tretjem sproščeni prisluhnili veselim in zaigranim ljudskim vižam. Kajti zares suvereno in občutljivo vodi zborovodja, mag. prof. Jože Ropitz svoje pevce, ki mu pozorno sledijo. Ta koncert je pokazal bo- gat obok pesmi iz daljne in novejše preteklosti in tudi pesnitve in skladbe naših sodobnih koroških slovenskih ustvarjalcev. Program je razlagal Lojze Angerer, ki je vmes recitiral nekaj dobro izbranih Gregorčičevih pesmi. Ob zaključku se je mag. Ivan Olip, predsednik društva, zahvalil poslušalcem za številen obisk. Po poklonu naši lepi koroški domovini s pesmijo „Rož, Podjuna, Žila“ so pevci — za nas poslušalce prezgodaj — zapustili oder. Dodal bi še rad, kar sem zvedel po koncertu: nekatere teh pesmi, ki smo jih slišali ta večer, bomo menda mogli čuti tudi v slovenskih oddajah celovškega radia. Pejo, Podjuna Strpna vas: Slovo od Podevove mame Zopet je šel Gospod nad življenjem in smrtjo kot usmiljeni Samarijan skozi šmihels-ko faro. Ustavil se je pri Pode-vu v Strpni vesi. „Mama-trpinka“, tako jo je nagovoril, „pojdi zmenoj! Kelih Tvojega trpljenja je poln do vrha.“ Tako ji je zašepetal ter jo dobrohotno prijel za roko. Mirno, brez hrupa, kakor je živela, je Pode-vova mati odšla v soboto, 7. junija, iz te solzne doline. Dotrpela in dozorela je. Bog je spravil poln zlat klas v svojo žitnico. Pokojna je v svojem življenju čutila, kaj se pravi biti mati na veliki kmetiji, odpovedati se raznim za druge običajnim ugodnostim, odpovedati se brezskrbnosti, vzeti nase vso odgovornost za telesni in duhovni ravzoj otrok in pri vsem tem garati od jutra do večera in vse to ne da bi bila deležna zasluženega priznanja. Darovanje — to bi bil najbolj umesten napis nad tem, vse prezgodaj preminulim življenjem. Darovanje družini, Bogu 'n domu, ki je terjal od gospodinje od njene mladosti do smrti dostikrat nečloveške žrtve. Dvoje pridnih rok je pri najboljši volji premalo, če od časa do časa gospodinja ostane sama za vse delo. Na treh temeljih je slonelo življenje rajne Podevove matere: na delu, molitvi in trpljenju. Gospodinjstvo na razsežni kmetiji je z ozirom na razne otežkočene okoliščine zahtevalo od pridne žene razgledanost, vztrajnost, potrpežljivost, vero in zaupanje v božjo pomoč. Daši je rajna te lastnosti po- dedovala od svojih vernih, narodno nadvse zavednih staršev Štefana Podev in Elizabete Močnik, so ji pod bremenom od časa do časa pojemale moči. Veliko spoštovanje ji gre, da je ostala zvesta svoji domači tradiciji, veri in svojemu slovenskemu pokolenju. Ostala je do smrti to, kar je rodom bila, ostala to, kar ji je njena mati z ljubeznijo v srce položila. V času, ko naš človek večkrat svoje mišljenje menja kakor umazano srajco, gre pokojni za njeno trdnost posebno priznanje. Delo, skrb za domačijo in nazadnje še bolezen, vse'to je pokojno Podevovo mater prezgodaj izčrpalo. Moči so začele odpovedovati. Celo zadnje leto je bila, kakor Kristus na križ, napol priklenjena ohromela na bolniško postelj. Pšenično zrno je padlo v zemljo ... V ponedeljek, 9. junija, smo to žlahtno „pšenično zrno" položili v domače grobišče tik šmihelske farne cerkve. V tej domači zemlji, ki jo je rajna tako ljubila, bo vzklilo za večno vstajenje. Lepo življenje, lepa smrt, lep pogreb in lepa večnost! V soboto, na Marijin dan, je Marija svojo nekdanjo zvesto družbenico poklicala k sebi. In šmihelski zvonovi, katerim je pri blagoslovitvi botrovala, so ji peli na njeni zadnji zemeljski poti. — Naj nam ostane njena duhovna zapuščina vedno sveta: Mati, domovina, Bog! Delati, moliti in trpeti, to so tri zlate življenjske stopnje, po katerih se je blaga Podevova mati vrnila k Bogu. Mirko Srienc Konec preteklega tedna je v kulturnem domu v Ločah praznovala 100 let svojega obstoja današnja Raiffeisenbank Finkenstein (Bekštanj) — Faaker See (Baško jezero), poprej Raika Latschach (Loče). V kratki kroniki letnega poročila 1985 je 14. 2. 1886 ustanovljeni zavod naveden kot „Finken-steiner Vorschußkasse in latschach“ — reg. Gen. m. b. H. Ni pa zaslediti kake omembe, da je uradni naziv bil prav za prav „Bekštanjska posojilnica v Ločah“ — registrirana zadruga z omejeno zavezo. Tako in zamrl. V letu 1938 naj bi (po omenjeni kroniki) sledila združitev obeh denarnih ustanov v Raiffeisenkasse Latschach, ki naj bi se leta 1942 vključila v Raiffeisenverband Kärnten. Dejansko pa se je slovenska posojilnica, ki je sicer medtem že poslovala v nemščini, preselila v farovž v Ločah in prehodno mirovala. Po vojni je začela spet poslovati na Zihro-vem v Ločah, kot Darlehnskas-se Latschach; eden izmed vodilnih mož pa je bil ugledni kmet in zavedni narodnjak Janez Ulbing p. d. Jurč v Ločah. 100 let Raiffeisenbank Finkenstein: slovenski temelji zamolčani! nič drugače piše na knjižici, ki leži pred mano. Naslov ima „Zadružni delež“, štev. 34 in izstavljena na gosp. Gailer Janeza — llča na Kopanji. Ta „je podpisal pristopni list in je vsled tega v zadrugo sprejet“. „V Ločah, dne 30. maja 1886“. Sledi ovalni žig z uradnim naslovom in za ravnateljstvo sta podpisana: Janez Gailer ter Jakob Knaflič. Bila je torej slovenska ustanova, katere zamisel je v Loče prinesel ta-kratnik župnik Jakob Knaflič, poprej kaplan v Šentjakobu. Zamisel je povzel po tamkajšnjem zadružniku Janežiču, ki je, kot znano, ustanovil prvi tak zavod na Koroškem. Sam se je bil vzgledoval po vzorih na Češkem, kjer je bil vojaški oficir. Ta Bekštanjska posojilnica s poslovalnico pri Pložu (danes Pirkerjeva gostilna) v Ločah je uradovala v glavnem ob nedeljah po maši in koncem ustanovnega leta štela 136 članov z vplačano vsoto deležev 2210 goldinarjev. Hranilnih vlog je bilo nad 50, v znesku 15.191 goldinarjev; posojil pa 126 s skupno vsoto 17.613 goldinarjev. Za ilustracijo naj služi še vknjižba od 17. julija 1905, ki označuje štev. blagajniške knjige z 865. Torej je posojilnica razmeroma dobro delovala in nekateri zaslužni možje tega časa so bili poleg župnika Knafliča še Arneitz iz Podgorja, Franc lAichholzer iz Dobja ter Ločana Lesjak p. d. Lbiček in Gailer p. d. Plož. 1909 ustanovljeni, nemški Spar- und Darlehnsverein von Latschach und Umgebung, se ni tako uspešno uveljavljal ter po preselitvi v Bače (ki so takrat sodile pod faro Marija na Zilji) domala Šele okrog leta 1950 je vsled večinskih deležev prešla iz slovenskih rok v okvir Raiffei-senverbanda. Naš človek tukajšnjega območja pač ni bil gospodarsko tako močan, da bi mogel nuditi uspešno protiutež kapitalnim zmožnostim sodežeianov. Z ozirom na to praznovanje, ki vključuje polovico slovenskega lastništva, bi bilo vendarle umestno posvetiti pionirskemu delu naših rojakov, prednikov čast-nejše mesto ter se ne omejiti zgolj na formulacijo — da je prvotno poslovanje potekalo v slovenščini, ker vodilni možje niso obvladali namščine. Take, izmikajoče ugotovitve niso ravno v čast današnjim dedičem, zadnja pa je povrhu še dokaj dvomljiva. (Tudi tako je mogoče pretvarjati zgodovinska dejstva.) Proslavljanje naj bi pomenilo tudi gradnjo mostu med obema narodoma, je bilo slišati — lepe besede, a za dialog sta potrebna dva enakopravna partnerja. Slavju so dali kulturni okvir še MGV Mittagskogel, mešani zbor Dorfgemeinschaft iz Loč in moški pevski zbor SPD „Jepa-Baško jezero". Predsednik dr. Hans Simo-nitsch je pozdravil številne goste, pridružil se mu je tudi bekštanjski župan inž. Helmut Hatze, medtem ko je v imenu Raiffeisenverbanda za Koroško spregovoril predsednik ekon. sv. Herbert Bacher. Dolgoletnim sodelavcem, med njimi Šimiju Trießnigu in Dragu Ulbingu je podelil tudi vidna priznanja. Slavnostna prireditev se je končala s pogostitvijo vseh navzočih. F. Č. STRAN n ČETRTEK, O 26. junija 1986 V soboto in nedeljo v Št. Rupertu To ie bil praznik naroine šole Slavnostni govornik je bil ravnatelj Mirko Srienc Gojenke in šolske sestre so pripravile široko paleto ponudb: v pritličju in prvem nadstropju šole je bila razstava kuhinjskih dobrot ter ročno-delskih izdelkov. Od tort in peciva pa do oblek in plišastih kužkov in medvedkov se je Razstava oblek, ki so jih dekleta v Št. Rupertu same sešile in oblikovale. V soboto, 21. in nedeljo, 22. junija, je v Št. Rupertu, v Zavodu slovenskih šolskih sester bilo vse živo; saj je zavod slavil svojo 90-letnico z že tradicionalno razstavo in pestrim sporedom. Obiskovalci in gostje so prišli od blizu in daleč. raztezala ponudba — seveda vse izjemno okusno in ljubeznivo pripravljeno. Na stopnišču pa je bil majhen bazar. V dvorani se je odvijal kulturni spored, ki je zaobjel predstavitev gojenk, pevske in recitacijske vložke ter ples in igro „Florijan v luni“, za oder pripravljeno narodno legendo iz Roža. Režiser je bil Peter Sticker. Poleg letošnjega razreda so nastopili še St. Ruper-ški kvintet (dr. Keber, Franc Hrastnik, Walter Elbe in Franc Nechybsky), ki je zapel slovensko in nemško, nadalje pop-skupina „Ventus“ iz No-nče vasi (vodi Pepej Krop}, gojenki iz Celovca Martina Cik in Travdi Lipusch ter harmonikaš Zvonko Ortan. Slavnostni govornik je bil ravnatelj in dolgoletni učitelj na zavodu Mirko Srienc. Od leta 1913, torej od prvega gospodinjskega tečaja pa do danes je ta šola izšolala in za življenje usposobila nad 2000 deklet. S kulturnim spored*' se predstavila dekleta Kot častne goste je Mir« Srienc pozdravil med drugič podpredsednika NSKS dip trg. Janka Uranka, predsedfl ka K KZ dr. Janka Zerzerja, av sirijskega konzula v Ljubija1" Cirila Sterna, vodjo manjšir skega šolskega oddelka d' sv. dr. Valentina Inzka, dv. s' dr. Pavla Apovnika, velikovšk* ga župana Miklaua in podži pana Blaschitza, nadzornic Schmiedovo, podpredsednik deželnega šolskega sveta Lindnerja, duhovščino z dekanom Brumnikom in Kasslom na čelu ter akademskega slikarja Franca Goršeta. Zaključna prireditev v sobo-to in nedeljo je bila tista prava podoba šole v Št. Rupertu: ta šola je od vsega začetka najožje povezana z našim Nudstvom. Je prava ljudska, res Narodna šola. Franc Wakounig , KULT-UHR-TURM 1. med- narodni dnevi mladinskega gledališča v Gradcu! Od 16. 6. pa do 19. 6. 1986 so se na dvorišču mestnega muzeja Gradec predstavile s svojimi produkcijami mladinske ljubiteljske gledališke skupine iz Nemčije, Velike Britanije, Madžarske in Avstrije. V torek, 17. 6., je bila na vrsti dramska skupina KDZ s svojo priredbo radijske igre „Kričal bi“, s katero so tudi po naših odrih uspešno nastopali. Medtem, ko je del našega občinstva imel svoje težave z načinom predstave, so jo v Gradcu v polni meri sprejeli in jo kljub jezikovnim zaprekam brez nadaljnjega dojemali. To pomeni. da je izrazna moč predstave zelo dobra in posrečena. Nekoliko predolga pavza pred zdajšnjim nastopom pa je v prvi vrsti bila vzrok nekaterim spodrsljajem tehnične narave, kar pa ni posebno motilo ob gledalčevem sprejemanju. Srečanje je bilo v prvi vrsti namenjeno nastopajočim samim, ki so izrabljali enkratno priložnost ogleda predstav med seboj. V posebnih pogovorih o posameznih predstavah s prejšnjega dne so si mladi gledališki ustvarjalci vsak popoldan izmenjavali vtise, pripombe, navdušenja, razočaranja itd. Zares zanimiv program za privržence teatra vseh vrst. Akrobatsko in igralsko dovršen užitek nam je v sredo, 18. 6. 1986 servirala mladinska gledališka skupina iz Madžarske, medtem ko so gostje iz Anglije znali navdušiti občinstvo s svojo lahkotnostjo in prepričljivim veseljem nad poigravanjem v gledališču. Lahko ugotovimo, da je bila prireditev lep užitek za zainteresirane gledališčnike, ki so nedvomno imeli spet priložnost nabrati število izkušenj in dobrih vtisov več! Zablatnik Pavle 25 let SPD „Herman Velik“ Pred četrt stoletja so na Kotu ustanovili Slovensko prosvetno društvo „Košuta“. Srebrno obletnico ustanovitve so Kočani praznovali skupno z mešanim zborom KPD „Planina“ iz Sel-Cerkve, moškim zborom SPD „Borovlje“ in Obirskim ženskim kvintetom v gostilni Lenči na Bajdišah. Praznovanja so se udeležili podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank, predsednik SPZ Tomaž Ogris, zasotpnik ZSO dr. Avgust Brumnik, Klub kroških Slovencev v Mariboru in občinski odborniki Sel ter predsedniki sosednjih društev. Slovesnost pa je bila tudi v spo- Niz točk je pričel društveni mla-min deseti obletnici smrti pobud- dinski zbor, ki ga vodi Herman Ke- nika in soustanovitelja društva, selskega župana Hermana Velika. Po njegovi smrti 1. 8. 1976 se je SPD „Košuta“ preimenovalo v SPD „Herman Velik“. Razstava gospe Ljudmile Sienčnik Podobe časa, ki se ne povrne več Dorli Hammerschall: Galerija pod arkadami, torej galerija v Mohorjevi knjigarni, razstavlja od torka, 17. junija naprej dela gospe Ljudmile Sienčnik iz Dobrle vasi. To so slike na steklo najrazličnejše motivike in vsebine. Razstava je odprta do 28. junija. Gospa Sienčnik, samouk v pravem pomenu besede, se že vrsto let posveča slikanju, vendar so to vedeli le poredki, le svojci in najožji prijatelji. Končno se je sko-rajžila in „šla v javnost“, kot temu po novem pravimo. V svojih slikah gospa Sienčnik išče in poslikava svet in okolje, v katerem je doraščala in živela. To je tisti svet, ki je bil še menda v redu, svet, ko je po večerni molitvi počivala vas, ko je še mati rezala doma spečen kruh in so se nad travniki in gozdovi pozibavali ptiči vseh vrst. To je pa tudi svet, ko se je vsakdo odkril in pokrižal pred križanim na razpelu, ki je stalo na razpotjih in je v hiši še bil Bogkov kot s podobama Marije in Jezusa. To je svet, ki se ne povrne več k nam. Gospa Sienčnik ga je z veliko ljubezni za detajl kot tudi za celotnost zajela in ohranila vsaj na slikah. Te slike so svojstven in svojevrsten dokument ljudske vernosti in stoletja utečenega, danes že minulega načina življenja. Uvodne besede je spregovorila gospa Inzko. Po vernisaži pa je dr. Luka Sienčnik, mož slikarke, prebral odlomek iz svoje knjige „Koroški Slovenci v boju za svojo šolo“. Wastlnovi otroci iz Lovank pa so odprtje razstave in predstavitev zbirke „V moji hiši“ glasbeno olepšali. Zbirka pesmi „V moji hiši“ V torek, 17. junija, se je predstavila širši javnosti nova pesnica otroških pesmi oz. pesmi za velike in male otroke: Dorli Hammerschall, po poklicu učiteljica. Pri Mohorjevi založbi je izšla njena zbirka „V moji hiši“, ki jo je ilustriral Janez Sedej. Zbirko je izdala Krščanska kulturna zveza v okviru serije „Knjižica Mladi Korotan“ kot sedmo po vrsti. Zbirka „V moji hiši“ je, kot je zapisano, posvečena veteranu in nekdanjemu uredniku Mladega Korotana in vsestranskemu mecenu kulturnega dogajanja na Koroškem prof. Jožku Hutterju ob njegovi 85-tetnici. Zares lepa gesta, ki pa dobiva dodatno plemenito razsežnost ob dejstvu, da sta tako gospa Ham-rnerschall kot tudi direktor Mohorjeve založbe dipl. inž. Franc Kattnig bila na Slovenski gimnaziji učenca prof. Hutterja. Pesnici zaradi vsebine pesmi ni bilo treba iti daleč — v domačem okolju se je ozrla okoli sebe in imela poln koš namigov, načrtov — pač pesmi. O polžku in o vigredi, o jeseni in regratu, o košnji in jesenskem listu je zapela in povedala, da je slovo od maja težko, kaj zganjajo pustne šeme, in da zadnji lunin krajec pač ni banana, čeprav ji je podoben. Vmes pa plešejo snežinke v zimsko cvetje in pomladno sonce očara svet, veseli se ga pa Tončka, ki se igra s svojo punčko. Torej rej otroških pesmi, ki naj bi mu povsod odprli vrata in ga povabili, da se poveseli in igra z otroki. Ti pa so povabljeni, da zadnji dve pesmi v zbirki sami ilustrirajo. Franc Wakounig lih. Predsednik društva Jurij Mak je pozdravil vse navzoče ter izrazil veselje nad tako številnim obiskom. Slavnostni govornik je bil predsednik SPZ Tomaž Ogris. Med drugim je dejal, da so se Kočani povezali v prosvetnem društvu zato, da bi ohranili svojo narodno identiteto ter kulturno identiteto. Pri tem pa jim je pomagal prav Herman Velik, njihov učitelj. Tajnik Kluba koroških Slovencev v Mariboru Jože Natek je društvu čestital in predsedniku Juriju Maku predal spominsko darilo. Društvo je bilo ustanovljeno točno 10. junija 1961 v gostilni pri Žagi. Prvi predsednik je bil Franci Kropivnik, sedanji predsednik slovenskih planincev, po enem letu obstoja društva pa je predsedniško mesto prevzel Jurij Mak, ki vse do danes že 24 let umno predseduje društvu. Mladi društveniki niso samo zapeli, ampak so predstavili tudi dosedanji razvoj društva. V drugem delu proslave se je društvo spomnilo 10 obletnice prezgodnje smrti Hermana Velika. Tomaž Ogris je podal lik rajnega, mladi društveniki so brali iz Polanškovega recitala in iz njegovega nekrologa Hermanu Veliku ter se spomnili tudi Valentina Po-lanška. Kot že prvi del, so tudi komemoracijo olepšali in glasbeno uokvirili mešani pevski zbor KPD „Planina“ iz Sel (vodi Franci Čer-tov), Obirski ženski kvintet, mladinski zbor SPD „Herman Velik“, sestri Velik in moški zbor SPD „Borovlje“ (vodi Roman Verdel). Ta proslava je pokazala, da je društvo globoko zasidrano med ljudstvom in da je pomemben izobraževalni dejavnik v zaselkih pod Košuto in da bo to tudi še v prihodnje. Družabno srečanje po koncu slovesnosti pa je to samo potrdilo- Franc Wakounig Mlade pevke s Kota so korajžno zapele. Posebna izdaja revije „Fidibus“ Druga letošnja številka revije „Fidibus“ je posebna izdaja, ker je posvečena eni sami avtorici, in sicer mladi pesnici Lindi Kotusč-Felver iz Beljaka. „Fidibus“ torej tokrat ni navadna revija, temveč pesniška zbirka z naslovom (ali podnaslovom) „Lieblos“. V nedeljo zvečer so gojenke strokovne šole za ženske poklice iz Št. Jakoba ponovile v Globasnici pri Šoštarju igro „Naše mesto“, katero je režiral globaški župnik Peter Sticker. Pred igro pa je nastopil šolski pevski zbor, ki ga vodi prof. Jože Ropitz in skupina s plesom aerobike v taktu šolske hektike. „Dnevi Slovencev v Italiji“ v Cankarjevem domu Linda Kotusč-Felver je v koroški literaturi popolnoma novo ime, ki doslej niti ni bila znana dobrim poznavalcem koroškega slovstva. Urednik Günter Kanzian si bi torej lahko lastil odkritje novega imena med koroškimi pisatelji. Na petdesetih straneh „Fidi-busa“ objavlja pesnica svojo refleksivno in erotično liriko, ki je polna nežnosti, ljubezni, žalosti in jeze. Spremno besedo z naslovom „Mit radikaler Sanftmut“ Linda Kotusč-Felver DU MÖCHTEST MIR DEN HALS UMDREHEN, WEIL DU MICH LIEBST. DU TUST ES NICHT. NICHT, WEIL DU MICH LIEBST. DEINE HÄNDE SIND ZU KLEIN. Iz: Fidibus, 1986/Nr. 2, Lieblos, Gedichte. Kje je meja? Dramska skupina SKD-Igo Gruden iz občine Devin-Naberžina nam je v ponedeljek, 16. junija, v Modestovem domu predstavila igro-šaljivko v lastni priredbi „Kje je meja?“ Gledalci, gojenci Modestovega, Slomškovega in Mladinskega doma, so uživali ob originalnih izvajanjih gledališčnikov iz bližine Trsta, ki so se vrhu tega predstavili v svojem narečju. Začetna bojazen, češ da naši ne bodo razumeli narečja, se je v trenutku, ko se je predstava začela, razblinila, kajti takoj smo se privadili in z zanimanjem sledili zelo posrečeni priredbi starega ljudskega besedila. Bilo je to pravo prijateljsko srečanje, ki naj bi pomagalo utrditi stalno vez med nami. Vsekakor smo si obljubili čimprejšnje srečanje, ki se ga že veselimo. RS: Ob robu povedano je to srečanje dokazalo, da smo Slovenci narod, ki zna praznovati v primernem vzdušju! je napisal beljaški pisatelj Hans Gigacher. Naslovno stran pa je oblikoval Karl Brandstätter. Revijo „Fidibus“ lahko kupite za trideset šilingov v vseh celovških knjigarnah, tudi slovenskih, abonma — štiri številke letno — pa lahko naročite za sto šilingov pod naslovom: Fidibus, Kärntner Bildungswerk, Mießtaler-straße 6, 9020 Klagenfurt/ Celovec. Revija je za slovenskega bralca že zaradi tega zanimiva, ker objavlja skoraj v vsaki številki prevode iz slovenske literature. V soboto, 14. junija, so se v Cankarjevem domu v Ljubljani zaključili „Dnevi Slovencev v Italiji“. Na že tradicionalni prireditvi zamejskih Slovencev so letos svojo podobo zgodovine, življenja in kulture predstavili Slovenci Videmske pokrajine. Na zaključni prireditvi so se v prepolni dvorani Cankarjevega doma predstavili mladi člani beneškega gledališča z igro „Naco pa mi“. Ljubezenska zgodba je bila nit, ki je povezovala večer petja, plesa in recitacije. Poleg tega so nastopili še Nediški puobi in beneška folklorna skupina „Živa nit“. S to prireditvijo so Slovenci iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pokazali, da želijo ohraniti svoje korenine, ki pa niso več ovira ali neizprosno breme, ampak obveza in tudi sporočilo optimizma. Prav to, da usodo Slovencev v videmski pokrajini krojijo sveže moči, je najjasnejše zagotovilo za jutri in hkrati tudi dokaz, da je potrebno gledati na Slovence iz videmske pokrajine, kot na stvarnost, ki je prebujena in vedno močnejša. To je v bistvu najgloblje sporočilo te lepe in posrečene predstavitve v Ljubljani. Zaključne prireditve v Cankarjevem domu sta se udeležila tudi osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig in predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer. NAŠ TEDNIK — informacija iz prve roke Celovec — koncert Heina Fischerja V prostorih KHG (Katholische Hochschulgemeinde) smo se srečali 11. 6. 1986 študentje, da bi prisluhnili Heinu Fischerju. Bral in pel je približno eno uro. Nato pa smo ob kavi in prižgani sveči, skupno skušali razčistiti odprta vprašanja. Tematika njegovih del je bila sledeča: ljubezen, strah pred smrtjo in vojno, sodobni problemi (emancipacija, ideologije), strah pred samoto. Strah pred samoto je H. Fischer znal dobro izraziti v zapeti pesmi, to opiše ljudi v diskotekah. Spremljal se je na kitari. Orisal je mladinca, ki v hrupu išče srečo in svobodo. Svoj lastni „jaz“ je zgubil, zdaj je le še marioneta te družbe. Pesem z naslovom „Jo, die Leit“ je izpovedala, da človek odvrača probleme in grehe in jih naloži drugim (družbi). Oni so krivi, da je vojna,, da stojijo atomski reaktorji, da je sovraštvo. V resnici pa se prav dobro zaveda, da je tudi on član te družbe, ki jo kritizira. Kakšna globoka človeška vprašanja smo narezali in skušali razjasniti, bi si pred večerom še misliti ne mogla. Pater Emmanuel (duhovnik za viso-košolce) je razložil teološka vprašanja. Dolgo smo govorili o pojmu „ljubezen“, ki je dostikrat centralna točka v F. pesmih. Na koncu smo bili mnenja, da samo z ljubeznijo najdemo lahko sočloveka in končno tudi Boga. In, da je „ljubezen“ več kot seksualnost, ampak, da je temelj mirnega sožitja. Tudi pojem „lepota“ je povzročil mnogo vprašanj. Kaj je lepo v moških in v ženskih očeh? Ali je merodajna le zunanjost, bolj je končno odločilen karakter in osebno dejanje tistega človeka, ki mi je simpatičen? Lepo je to, kar nam je všeč, še dolgo pa ne to, kar reklama propagira za lepo. Zunanjost kar hitro mine, če človek nima notranje lepote, bo na stara leta le prazen okvir. Cas je hitro minil, ampak ker smo bili sredi diskusije, nismo mogli kar tako nehati, lačni smo tudi bili. Zato smo šli skupno v bližnjo picerijo. Tam smo prešli na sodobno Koroško politiko. Smejali smo se nad neumnimi (nedemokratičnimi) izjavami naših politikov. Pater Emmanuel je že skušal osvojiti zase drugi deželni jezik, zdi se mu za nem-škogovorečega zelo težak jezik. Heino Fischer pa je pokazal, da ima voljo do slovenskega jezika. Zapel nam je prvo kitico „Rož, Podjuna, Žila“. Marija Kassl Zaključna prireditev Mohorjevih dijaških domov in Provincialne Žetev leta V torek, 24. 6. 1986, s pričetkom ob 19.30 uri, smo lahko bili deležni lepe zaokrožene prireditve v dvorani Modestovega doma. Gojenke in gojenci treh Mohorjevih dijaških domov — Slomškovega doma, Provincialne in Modestovega doma — so številnim obiskovalcem predstavili živahno domovsko življenje med šolskim letom na raznih področjih izvenšolskega delovanja. Vrstili so se pevsko-instru-mentalni prispevki solistov, zborčkov itd. iz vseh treh domov. Tudi medij video ni smel manjkati. Pokazali so nam filme interesnih skupin „film“, ter videli smo kolaž skupnih prireditev v Modestovem domu. (Najbolj živi spomini so na že tradicionalne domovske prireditve — Misijonska tombola, kviz 86, miklavževanje itd.). Pri vhodu smo opazili razstavo zelo aktivnega likovnega krožka, pod vodstvom mladega umetnika Valentina Certova. Kakor je sam povedal, se z interesenti trudi vsakemu približati osnovne pojme različnih tehnik slikanja in risanja. Skupina „karate“, pod istim vodstvom je zelo prepričljivo demonstrirala šport, ki ima funkcijo samoombrambe. Poleg tega pa je primerna šola za duha in telo, ker se „karateisti“ vadijo v vsesplošni disciplini in vzdržljivosti. Ker se partnerja v vežbanju dvoboja nikakor ne smeta telesno dotikati, ta šport vrhu tega še zah- teva veliko porcijo čuta za harmonijo med obema „nasprotnikoma“. Brez dvoma zelo hvalevredno delovanje. Da je tudi gledališka dejavnost v domovih prisotna, so dokazali predvajani odlomki iz igre Alojza Rebule: Mesto Ar-bela. Le tako naprej! Tudi razstava ročnih del deklet v dekliških domovih je pritegnila mnogo zanimanja za lepe izdelke. Sploh pa, če smo prebrali kroniko 85/86 z zbranimi prireditvami v posameznih hišah, smo lahko zadovoljni nad živahnostjo raznovrstnih ponudb od kulturnega, izobraževalnega, vse do zabavnega programa. Krožek dijaške Marijine kongregacije v Modestovem domu je ob tej priložnosti izdal 10. številko „Žetve“, kar dokumentira aktivnost mladih poleg skavtskega združenja v istem domu. Ugotovili smo, da je domovsko življenje na tak_ način le zanimivo in koristno. Želimo vodstvu in gojencem še mnogo zagnanosti tudi v šolskem letu 86/87. Mladina za mladino piše Pavle Zablatnik V okviru 25-letnice KDZ smo povabili prijatelje iz Italije — mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti (SSK) in mladinsko dramsko skupino SKD — Igo Gruden iz Devina/Nabrežine v goste. Z željo po živi zvezi stalnih prijateljskih stikov med Slovenci v zamejstvu, smo še posebno mladi zainteresirani za kulturno in politično izmenjavo naših osebnih izkušenj in teženj. V nedeljo, 15. junija, smo sprejeli naše goste in se po kratkem izletu v Rož in okoli Vrbskega jezera ob 17. uri s predstavniki mladinske sekcije SSK v Modestovem domu pogovorili o načelnih vprašanjih organiziranja mladine v naši narodni skupnosti. Drug drugemu smo predstavili politično življenje manjšine, pri čemer smo zasledovali predvsem obojestranske poskuse organiziranja samostojnih političnih zastopstev v lastnih političnih strankah ipd. Skupno smo ugotovili, da je zdrava rast vsake narodne skupnosti edino zagotovljena z vsesplošno samostojnostjo na vseh področjih našega življenja. Zgodovina nas je naučila, da bomo uspeli le s samostojno, krepko politično, kulturno in gospodarsko organiziranostjo. V zasledovanju teh ciljev smo ugotovili, tako pri Slovencih v Italiji, kot tudi pri nas, vzpo-redja, pri katerih si lahko drug drugemu pomagamo s svojimi predstavami in izkušnjami. Ugotovili smo potrebo aktivnega povezovanja z mladino v Sloveniji, in v ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije) imamo dosti možnosti za raznovrstna povezovanja naše mladine. Podčrtali smo pomen in skupno nastopanje v okviru Mladine evropskih narodnih skupin (M E N S), ki v svoji funkciji kot združevatelj številnih manjšin v Evropi lahko mnogo prispeva k informiranju mednarodne javnosti. Razšli smo se z željo po rednih srečanjih v prid našemu prijateljstvu in ustvarjanju zavesti za naše skupne interese, kot Slovenci. 5 LET MOŠKI PEVSKI ZBOR SPD „BOROVLJE“ Prireditelj: SPD „Borovlje“ Čas: v nedeljo, 29. junija 1986, ob 14.30 uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Sodelujejo: MePz SPD „Bilka“, tamburaši SPD „Svoboda“ iz Št. Janža, MoPz SPD „Borovlje“ Mir s človekom Pod tem geslom se je odvijala zaključna prireditev Mladinskega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu. Z vsestranskim programom so gojenke in gojenci doma sebi in svojcem pripravili lep zaključek domskega življenja v šolskem letu 1985/86. V imenu vodstva doma je vse navzoče pozdravil ravnatelj Jože Blajs. Kar v prvi točki so gojenci Mladinskega doma pokazali, da je tudi že v domski vsakdan prodrla filmska tehnika: predvajali so nekaj kratkih risanih filmov na temo narava in okolje. Ob spremljavi Beethovnove V. simfonije so nato mladi recitirali na temo: „Mi o miru“. Ker pa so otroci v tem recitalu ugotovili, da na svetu vladata sovraštvo in nezaupanje, so v prizoru „Gradimo drevo miru“ izrazili svojo željo, da hočejo ustvariti boljši svet medsebojnega zaupanja in ljubezni. Maturantka Tanja Kavčič je s svojimi mlajšimi kolegicami naštudirala nekaj modernih skupinskih plesov, ki so popestrili ta vsestranski program. Igralska skupina doma pa je v enodejanki „Človek pred sodnim zborom živali“, ki je vsebinsko spominjala na Orwellov roman: Konferenca živali, pokazala kaj zna. Posebno posrečeno so izpadli kostumi posameznih živali. S klavirsko skladbo in skupno pesmijo, ki jo je predvajal zbor doma, se je lepa prireditev iztekla. Radio/televizija STRAN ^ r\ ČETRTEK, I C. 26. junija 1986 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 27. junija: 9.00 Poročila — 9.05 Risanka — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Razrednica — 12.10 Tuzemski report — 13.10 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Niklaas — 17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Jolly Joker — 22.05 ORF-videonale 86 — 23.35 Nagrada Ingeborg-Bachmann 1986 — 0.05 Poročila Sobota, 28. junija: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Ob dvanajstih opoldne — 12.00 Nočni studio — 13.20 Poročila — 14.35 Glasbena slovesnost — 16.00 Nils Holgersson — 16.25 Veter v rokah — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Črni bratje — 17.30 Ravioli — i 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Dunaj in njegova glasba — 18.50 Vpra- j šanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pri belem konjičku — 22.40 El profesor — 23.25 Nagrada Ingeborg-Bachmann 1986 — 23.55 Poročila Nedelja, 29. junija: 11.00 Tiskovna ura — 12.00 Orientacije — 15.00 Od jutri naprej smo bogati in pošteni — 16.20 Biblija — 16.25 Tao Tao — 16.50 Živali pred kamero — 17.35 Čeladnik — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kirstjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nogomet — 22.00 Nagrada Ingeborg-Bachmann 1986 — 23.00 Priče časa — 23.45 Poročila Ponedeljek, 30. junija: 9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jerry — 9.30 Pogled v lonček — 10.00 Šolska TV — 10.30 Glasbena slovesnost — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 14.45 Waltonsovi — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Lucky Luke — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — .17.05 Calimero — 17.30 Heidi — 17.55 za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 Tovor iz Nankinga — 22.50 S pisalne mize — 23.05 Poročila Torek, 1. julija: 9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jerry — 9.30 Angleščina — 10.30 Moja bratančinja Rachel — 12.05 Šport v ponedeljek — 13.00 Poročila — 14.45 Waltonsovi — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Robin Hood — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski report — 21.15 Dallas — 22.00 Filmforum — 22.45 Mlada deklica — 0.15 Poročila Sreda, 2. julija: 9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jer-j ry — 9.30 Francoščina — 10.00 ! Šolska TV — 10.30 Od jutri na- prej smo bogati in pošteni —-11.50 Secret Squirrel — 12.10 Inozemski report — 13.00 Poročila — 14.45 Waltonsovi —- 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Risanka — 16.30 Lutkovna predstava I — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Veverica Pušel — 17.30 Kamen Marka Pola — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 V drugi deželi — 22.40 Gospa Gerti — 23.50 Poročila Četrtek, 3. julija: 9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jerry — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Jaz, Natalie — 12.15 Klub seniorjev ; — 13.00 Poročila — 14.45 Waltonsovi — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Risanka — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Sindbadove pustolovščine — 17.30 Skrivnostne globine — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — | 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cesta k soncu — 21.50 Galerija — 22.20 Oči Laure Mars — 0.00 Poročila 1. SPORED Nedelja, 29. junija: 9.10 Poročila — 9.15 Živ žav — 10.10 Flipper — 10.35 Kitajec v Scotland Yardu — 11.25 Piknik v Rogaški slatini — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 16.10 Poročila — 16.15 Mali koncert z revijskim orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 42. ulica — 19.00 Danes — 19.30 TV D — 19.55 Nogomet — 21.45 Posladkana vodica — 22.30 Poročila — 22.45 Športni pregled Ponedeljek, 30. junija: 18.20 Poročila — 18.25 Soline — 18.40 Na črko, na črko — 19.30 TVD — 19.50 Koroška poje — 20.20 Vse reke tečejo — 21.30 TVD — 22.00 Finale 14. mednarodnega natečaja mladih plesalcev Lausanne 86 Torek, 1. julija: 18.10 Poročila — 18.15 Živi planet — 19.30 TVD — 19.50 Koroška poje — 20.20 O težavah s Kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo — 21.30 TVd — 22.00 Mednarodna obzorja Sreda, 2. julija: 18.20 Poročila — 18.25 Slovenske ljudske pravljice — 18.40 Narodni parki — 19.30 TVD — 19.50 Želeli ste, poglejte — 20.15 Mati zemlja-brat drevo — 21.30 TVd — 22.00 Svečenik ljubezni Četrtek, 3. julija: 18.20 Poročila — 18.25 Vijavaja-ringaraja — 19.30 TVD — 19.50 Pogovor z bogom Gorjanom — 20.10 Mozaik kratkega filma — 20.30 Goya — 21.30 TVD — 22.00 Kako so o partizanskem boju pripovedovali drugi — 22.45 Glasba ob Gardskem jezeru Petek, 4. julija: 9.20 Poročila — 9.25 Pravljica o sestri Koviljki — 9.40 Pastirček — 10.05 Večni potepuh — 10.55 16. srečanje zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije „Bratstvo in enotnost“ — 12.00 Pojo naj ljudje — 16.45 Poročila — 16.50 Ustvarjalne igre — 17.05 Flipper — 17.30 Veselica — 19.30 TVD — 20.00 Dediščina izgubljenega sveta — 20.45 Tiše, tiše, tovariš — 21.30 TVD — 22.05 Bergerac — 23.05 Tudi to bo minilo Sobota, 5. julija: 15.40 Poročila — 15.45 Soline — 16.00 Na črko, na črko — 16.30 Ustvarjalne igre — 16.45 Narodni parki — 17.15 Potovanje k tisočerim rekam — 18.00 Dekle ptica — 18.50 Na zvezi — 19.30 TVD — 19.50 S poti po Indiji: Pod streho Kanchenjunge — 20.20 Zrcalo tedna — 20.40 Muppet Show — 21.05 Šanson na naš način - 21.30 TVD - 22.00 Agatha • Dobrla vas KONCERT Prireditelj: SPD „Srce" iz Dobr-le vasi Čas: v nedeljo, 29. 6., ob 14.30 Kraj: v kulturnem domu v Dobr-II vasi Sodelujejo: Suški oktet, MePz „Srce“ iz Dobrle vasi, MePz Logatec iz Slovenije, MoPz iz Vitanja v Sloveniji NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, ViktringefRing 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. 2. SPORED Petek, 27. junija: 16.25 Poldark — 17.15 Zmenek med živaljo in človekom — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Naša majhna kmetija — 19.15 Woody Woodpecker — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dežele planin — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žur-nal — 21.45 Šport — 22.15 Kenguru — 23.35 Mannix — 0.20 Poročila Sobota, 28. junija: 15.00 Dvakrat sedem — 15.30 Kompjuterski tečaj — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 „Evropa-enota v mnogovrstnosti“ — 18.10 Kdo me hoče? — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Nogomet — 21.5 Walter Sedlmayr — 22.40 Švicarska afera — 0.15 Poročila Nedelja, 29. junija: 6.00 Nogomet — 9.00 Poročila — 9.05 Rožnato rdeči panter — 9.30 Karl Münchinger — 10.30 Greed — 14.00 Športni popoldne — 16.55 Mladina poje — 17.40 Check Point — 18.30 Brez nagobčnika — 19.25 Novo v kinu — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Moja bratrančinja Rachel — 22.00 Dinastija — 22.45 Šport — 23.05 Solid gold — 23.50 Poročila Ponedeljek, 30. junija: 17.30 Mi ljudje — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Departments’s — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svhwarzwaldklinik — 21.00 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 Vrni se, mala She-ba — 23.40 The Munsters — 0.05 Poročila I Torek, 1. julija: 17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Department’s — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdeče-belo-rdečem — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Cafe Central — nato poročila Sreda, 2. julija: I 15.00 Šport — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stoletje opere — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Ženska z baklo — 22.30 Week-End — 0.10 Poročila Četrtek, 3. julija: 15.00 Šport — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.50 Club 2 — nato poročila • Sele SELSKO ŽEGNANJE (v šotoru) Prireditelj: DSG Sele-Zell Čas: v nedeljo, 6. 7., s pričetkom ob 14. uri v šotoru Sodelujejo:_ Folklorna skupina „Zarja“ iz Železne Kaple Ansambel „ENERGIJA“ Mešani pevski zbor iz Sel Dekliški pevski zbor iz Sel Ob 17. uri se začne PLES Igra mednarodno znani ansambel „LOJZETA SLAKA“ NADALJEVANJE ŽEGNANJA v ponedeljek, 7. julija, ob 20. uri • Celovec 17. WOCHE DER BEGEG-NUNG/TEDEN SREČANJA v Celovcu Od 20. junija 1986 do nedelje, 29. junija 1986 Na sporedu: Likovna umetnost, kabaret, Computer, film, literatura, glasba, gledališče, video V soboto, 28. junija v Mestni hiši/Stadthaus ob 17. uri LETEČA ŽABA — lutkovna predstava KPD Šmihel ob 21.00 uri „Metastaze — Laibach“ — plesna prireditev brez besed ob 23. uri JAZZ-skupina „KUN-DALINI“ • Bilčovs NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE BILČOVS Čas: v soboto, 28. 6., ob 17. uri Kraj: v Ljudski šoli v Bilčovsu • Vogrče POLETNA NOČ Prireditelj: Mešani pevski zbor «Podjuna“ Pliberk Oas: v soboto, 5. 7., ob 20. uri kraj: v gostilni pri Florijanu v vogrčah ansambel „Ivana Ruparja“ RADIĆELOVEC sloveč °ddaje ^ > Petek. 27. 6. 1986 T°rek, 1. 7. 1986 Poletni festivali: Koroško pole*^ru*'nski magacin. je — Ljubljanski festival. Sobota, 28. 6.1986 ^eda, 2. jm -jggs Duhovni nagovor (kpl. Pep^ez Karavanke Marketz) — Voščila (Maric* Hartmann) > Nedelja, 29. 6. 1986 ^etrtek» 3. 7. 1986 Za dobro voljo (Želeli ste, p°' 2’ Podiuna> zi,a slušajte!) Ponedeljek, 30. 6. 1986 ^tek, 4. 7.1986 Glasbena šola na Koroškem- * ^turnega življenja. V_____________________________________________> BEKANNTMACHUNG XII. Anschlußpreise (Baukostenzuschüsse) für Tarifabnehmer der Kärntner Elektrizitäts-AG gültig ab 1. Juli 1986 Soweit die Verordnung des Bundesministers für Handel, Gewerbe und Industrie vom 12. Dezember 1980, ZI. 36.894/34-111-7/80, die Verrechnung von Pauschalbeträgen vorsieht, werden hiefür gemäß § 5 dieser Verordnung mil 1. Juli 1986 nachstehende Preisansätze festgesetzt: direkte Versorgung aus der Transformatorsfation Versorgung aus dem Niederspannungsnetz Tarife ohne Umsatzsteuer S mit Umsatzsteuer (20 %) S ohne Umsatzsteuer S mit Umsatzsteuer (20 %) S Tarif 1 (für Haushaltstromverbrauch) je Wohnungseinheit bis zu fünf Tarifräumen 6058,70 7270,44 9628,- 11.553,60 je zusätzlichen Tarifraum 202,50 . 243,-, 321,80 386,16 Tarif II (für gewerblichen und sonstigen Stromverbrauch) je angefangene 0,5 kW Summentarifanschlußwert 1009,80 1211,76 1604,60 1925,52 Tarif III (Landwirtschaftstarif) je angefangene 0,5 kW der einem Landwirt zustehenden Anschlußwerteinheit 1009,80 1211,76 1604,60 1925,52 Tarif V (für elektrische Raumheizung) 1. Direktheizung einschließlich nicht gewerblich genützter Saunaöfen je angefangene 0,5 kW Anschlußwert 1009,80 1211,76 1604,60 1925,52 2. Nachtstromspeicherheizung je angefangene 0,5 kW Anschlußwert 1009,80 1211,76 1604,60 1925,52 3. Wärmepumpe je angefangene 0,5 kW Anschlußwert' 1009,80 1211,76 1604,60 1925,52 Tarif VI (Versuchstarif für Heißwasserspeicher in Verbindung mit Sonnenkollektoren und/oder Wärmepumpen zur Brauchwasserbereitung) je angefangene 0,5 kW Anschlußwert1 1009,80 1211,76 1604,60 1925,52 Tarif VII (Schwachlasttarif/Nachtstromtarif) je angefangene 0,5 kW Anschlußwert2 335,80 402,96 533,40 640,08 1 Je Abnehmeranlage werden bis insgesamt 2,5 kW Anschlußwert dieser Geräte (Tarif V Pkt. 3 und Tarif VI) keine Pauschalbeträge verrechnet. 2 Je Abnehmeranlage werden für Heißwasserspeicher und Futterdämpfer bis insgesamt 2 kW Anschlußwert (bei achtstündiger Aufladedauer) keine Pauschalbeträge verrechnet. Kärntner Elektrizitäts-Aktiengesellschaft Prireditve PRIREDITVE KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU Viktringer Ring 26 Tarviserstraße 16 (VINKO KUŠEJ) (MILKA KOKOT) tel.: O 42 22 / 51 25 28 tel.: 0 42 22 / 51 43 00 Spoštovani starši! Vljudno Vam sporočamo, da bo letovanje otrok na MORJU V SAVUDRIJI letos v eni izmeni in sicer: ___________od 24. julija do 7. avgusta________________________ KOORDINACIJSKI ODBOR NUDI: prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj. Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1.400,— šil., prevozni stroški 400,— šil. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave je 10. julij. Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave. Prva dvojezična glasbena revija na Koroškem — anketa za mnenje in sodelovanje • Dobrla vas KONCERT svetovno znanega ansambla LOJZETA SLAKA Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Srce“ iz Dobrle vasi Čas: v nedeljo, 6. 7., ob 14.30 uri Kraj: v dvorišču samostana v Dobrli vasi Ob slabem vremenu bo prireditev v avli glavne šole v Dobrli vasi • Rožek GALERIJA ROŽEK je odprta v petek, soboto in nedeljo med 15. in 18. uro. • Žitara vas — Št. Lipš KOLESARSKI IZLET Prireditelja: Farna mladina Št. Lipš in SPD „Trta“ v Žitari vasi Čas: v nedeljo, 6. julija 1986 Zbirališče ob 10. uri v Žitari vasi pri ljudski šoli, ob 10.30 pri farni cerkvi v Št. Lipšu Proga: Globasnica (ogled muzeja) — Večna vas — Breška vas (pn jezeru piknik) — Bistrica — Šmihel — Št. Lipš Ob slabem vremenu bo kolesarski izlet teden pozneje. • Borovlje 5 LET MOŠKI PEVSKI ZBOR SPD „BOROVLJE“ Prireditelj: SPD „Borovlje“ Čas: v nedeljo, 29. junija, ob 14.30 uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Sodelujejo: MePz SPD „Bilka“, tamburaši SPD „Svoboda“ iz Št. Janža, MoPz SPD „Borovlje“ Po prireditvi raženj in domača zabava • Radiše ZBOROVANJE DELEGATOV Skupnosti južnokoroških kmetov in Slovenske kmečke zveze Prireditelja: Skupnost južnoko- ’ roških kmetov in Slovenska kmečka zveza Čas: v nedeljo, 29. junija, ob 10.45 uri Kraj: v klubski sobi kulturnega doma na Radišah • Železna Kapla ZBOROVANJE JUŽNOKOROŠKIH KMETOV Prireditelj: Slovenska kmečka zveza Čas: petek, 27. junija, ob 20.00 Kraj: v hotelu Obir v Železni Kapli Referenta: Anton Krušic (predsednik Slovenske kmečke zveze) Štefan Domej (tajnik Slovenske kmečke zveze) • Železna Kapla FUL DISCO Čas: v petek, 27. junija, ob 20. uri Kraj: gostilna Brunner v Lobniku pri Železni Kapli Na področju glasbe v našem okolju nimamo kritike, nimamo razprav, nimamo literature. Zato imam namen, skupno z drugimi glasbeniki izdajati glasbeno revijo, ki bi izhajala redno štirikrat na leto. Revija bi prinašala izvirno moderno in resno glasbo (pa tudi dobro zabavno glasbo), kritiko glasbe, znanstvene in zgodovinske razprave, pripomočke za glasbeni pouk, razprave o vzgojnih problemih, predstavitve raznih skupin, raznih skladb (npr. partiture, note) novo glasbo, aktivnost in življenje določenih glasbenikov, predstavitev novih ali starih instrumentov, termine, nastope, koncerte, oglase... Brez izjeme vsak, tudi nemško-govoreči, bi imel priložnost, da objavlja „glasbene“ prispevke vsakršne vrste. Cilj te načrtovane glasbene revije torej je, da: 1. podpira delo glasbenikov 2. objavlja skladbe 3. združuje glasbeno kulturo, staro in mlado, slovensko in nemško 4. izobražuje glasbeno zainteresirane 5. aktivira glasbene ljudi 6. odpre možnosti za pogovore, razgovore, diskusije 7. združuje teorijo in prakso Revija ne polaga važnosti na narodnost in jezik, temveč na kvaliteto glasbe. Prosim Vas, da izpolnite naslednji vprašalnik, in ga pošljete na sledeči naslov: „GLASBENA REVIJA“ Sele 52 / Sielach 9133 Miklavčevo/ Miklautzhof Austria ustrezno prekrižaj! DA NE □ □ □ □ □ □ • Dom v Tinjah ODPRTJE RAZSTAVE DEL PROF. SEPPA GAMSJÄGERJA (portret, akvarel, grafika) Cas: v torek, 1. 7., ob 20. uri Razstava bo odprta od torka, I. julija, do sobote, 12. julija. • Brnca DRUŠTVENI PIKNIK Čas: v nedeljo, 29. junija, ob II. uri Kraj: v Žužalčah pri Franciju in Karliju Trunku Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci Piknik bo ob vsakem vremenu • Železna Kapla ŠPORTNA NOČ Prireditelj: Slovenski športni klub „Obir“ Čas: v soboto, 28. 6., ob 20. uri Kraj: gostilna Brunder v Lobniku pri Železni Kapli Igra: ansambel „Čudežna polja“ • Komelj IV. SREČANJE PRI ŠTIBARJU Prireditelji: KOM Pliberk-Žva-bek-Suha-Vogrče, KPD „Drava“ in Krščanska kulturna zveza Čas: v nedeljo, 6. 7., ob 11. uri (sv. maša) Kraj: pri Šlibarju na Komlju • Kostanje ODKRITJE SPOMENIKA KOROŠKEGA BUKOVNIKA ANDREJA ŠUSTERJA DRABOSNJAKA Prireditelj: SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah Čas: v nedeljo, 6. julija, ob 14.30 uri Kraj: Zgornja vas (pri cerkvici) na Kostanjah Kulturni spored bodo oblikovali: MePz „Mojcej“ iz Št. lija, godba na pihala, nastop domačih igralcev SPD „Drabosnjak“ Nagovor ob odkritju spomenika: ravnatelj dr. Reginald Vospernik • Velikovec KOLESARSKI IZLET Prireditelj: PD „Lipa“ v Velikovcu Zbirališče: Gostilna Rabi v Srednjih Trušnjah ob 9. uri Proga: Trušnje — Mostič — Visoka Ojstrica — Št. Jurij Čas: v nedeljo, 29. junija • Škofiče KONCERT Prireditelj: SRD „Edinost“ v Škofičah Čas: v petek, 27. junija, ob 20.30 uri Kraj: gostilna Berdacher v Hol-bičah Nastopata: domači pevski zbor „Edinost“ in MePz „Metalka“ pod vodstvom Mitje Gobca 1. Ali se Vam zdi taka revija potrebna? 2. Ste pripravljeni jo abonirati? 3. Ste pripravljeni sodelovati s prispevki? 4. Vaši predlogi in ideje: ___________________ 5. Vaš naslov: Z Našim tednikom NA DOPUST I. izmenjava 23. avgusta, do 30. avgusta 1986 v naselju KAKTUS v Supetru Prevoz iz Celovca, polet Ljubljana-Split in nazaj, transfer do naselja, polpenzion v dvoposteljnih apart-manih samo šil. KEM« il. izmenjava na otoku HVAR v kraju JELŠA 27. septembra do 4. oktobra 1986 (glede cene in podrobnejših informacij bomo poročali v naslednji številki NT) Šport Cilj avstrijskega prvaka v boksu, znanega rojaka Francija Wieserja, so olimpijske igre 1988 v Seulu. Za dosego tega cilja trenira dnevno dva do trikrat, poleg tega je letos uspešno opravil tudi maturo na Slovenski gimnaziji. Wieserjev trener Joe Tiger Pachler je navdušen, tudi trener avstrijske reprezentance Josef Kowalik je že spoznal talent mladega boksarja. Vpoklical ga je v trenings-camp avstrijske reprezentance v Schieleiten. Tam je Wieser pravzaprav prvič videl in spoznal trening pod normalnimi pogoji, kajti takšnega doslej na Koroškem še ni imel. Wieser le dvakrat tedensko lahko trenira pri svojem klubu H SV in tudi tam so naprave že zastarele. Tako mora Wieser trenirati pač brez pravega orodja, mladinski dom pa mu da na razpolago dvorano, za kar vodstvu velja posebna pohvala. Sam si „študent“ Wieser seveda ne more kupiti potrebnega orodja (Žakelj s peskom itd.), podpore pa od nikoder ne dobi. Orodje za trening je dokaj drago, na drugi strani pa stane športnika še dodatno posebna prehrana, ki jo potrebuje. Podporo od avstrijske „Sporthilfe“ pa bo dobil šele, ko bo dobil turnir v kategoriji A, to se pravi turnir, na katerem boksajo najboljši Evrope. Kot pripadnik slovenske narodne skupnosti na Koroškem se je obrnil s prošnjo pred 8 meseci tudi na Slovensko športno zvezo, na žalost pa do danes ni dobil niti odgovora. Verjetno tudi tam čakajo, da bo sam od sebe postal olimpijski prvak — in šele potem mu bodo mogoče ponosno čestitali s kakšno diplomo. Vse to je premalo, če hočemo, da Wieser naprej napreduje. Potrebno je, da se bo kajkmalu našel sponzor, ki naj bi ga lahko našli tudi pri nas na Koroškem. Avstrijski prvak v boksu Franci Wieser išče sponzorja: Bo tudi Športna zveza podprla talentiranega športnika Slovensko prvenstvo v biljardu Mladi presenetili Uspešni biljardisti (z leve): Gregor Novak (3.), Silvo Krivograd (1.), Marko Krištof (2.), Sonja Mačk (najboljša deklica), Vinko Kušej (5.) in Silvo Kumer (4.) Na 1. slovenskem prvenstvu v biljardu, katerega je priredil Slovenski biljard klub/Car-trans, je prišlo do precejšnjih Presenečenj. Mladi člani kluba so že v prvem kolu premagali Vrsto favoritov in so tako skrbeli za dokaj napet potek Prvenstva. Mdr. so v prvem kolu zgubili svoje tekme etablira-ni igralci Krištof, Kreutz, Kumer in Fera. Za največjo senzacijo pa je poskrbel Silvo Krivograd, ki je dobil vse svoje mkme in je zasluženo odnesel prehodni pokal Našega tednika. Prvenstva se je udeležilo nad 20 tekmovalcev. Vrstni red: 1. in slovenski prvak Silvo Krivograd 2. Marko Krištof 3. Gregor Nowak 4. Silvo Kumer 5. Vinko Kušej in Gusti Serajnik 7. Marijan Fera, Štefan Logar, Hribar 10. Lorenz Kumer, Aleksander Černut, Miha Kreutz Vaša banka Le peščica domačih kolesarjev se je letos udeležila II. kolesarjenja po obmejnih občinah. Pot je vodila kolesarje iz Pliberka preko Raven, Dravograda, Labota in Suhe nazaj na cilj pred Zadrugo v Pliberk. Škoda, da je po lani tako uspeli prireditvi organizacija Športnega društva Pliberk bila letos tako pomanjkljiva. Večina pliberških občanov sploh ni vedela kaj o prireditvi. Tako je razumljivo, da so bili domačini zelo ogorčeni. Po nesrečni prireditvi bi bilo mogoče primerno, da bi se športno društvo kajkmalu dodatno pomladilo z mladimi aktivnimi odborniki, ki bi sedanjemu odboru pomagali pri realizaciji večjih prireditev. NOGOMETNI TURNIR IN PLES KATOLIŠKE MLADINE Prireditelja: Katoliška mladina Podjuna in Farna mladina Globasnica Čas: v soboto, 5. julija 1986 Ob 10. uri: začetek nogometnega turnirja na nogometnem igrišču ob 20. uri: PLES KATOLIŠKE MLADINE pri Šteklnu v Globasnici, za ples igra ansambel „VILIJA PETRIČA“ ob 21. uri: LIVE KONCERT - ANDREJ ŠIFRER Naš tednik — Vaš prijatelj Šport j Jože Prelogar novi legionar SAK SAK si je letos očitno pravočasno zagotovil okrepitev iz Slovenije. Transfer 27-letnega Jožeta Prelogarja iz Maribora je po besedah tajnika Rolanda Grilca že perfekten, manjka samo dokončno privolenje slovenskega prvaka NK Maribor. Jože Prelogar je letos igral pri prvaku Slovenske lige NK Maribor in je dal 32 golov. Igra mdr. tudi za Slovensko reprezentanco, kjer je proti Koroški dal dva zadetka. „Prelogar igra navadno srfednjega napadalca, je zelo hiter in zna pravzaprav iz vsakega položaja dati gol, tako je opisal sekcijski vodja Albin Waldhauser novega legionarja. Zlatko Ratajec, ki je letos igral za SAK, se bo vrnil v Slovenijo, kjer bo napadal za Olimpijo, Mladen Jovi-čevič pa bo verjetno ostal še -eno leto pri SAK. Treniral bo naraščaj in po potrebi tudi igral v prvem moštvu. Peter Stern in Mario Pichor-ner sta se že domenila s klubom, pri čemer sta morala akceptirati predstave in finančne možnosti SAK. Le z vratarjem Rauscherjem se SAK še ni mogel domeniti, razlika je menda še prevelika. Tudi s Karlijem Prešernom še ni vse jasno. Prešern in Železna Kapla sta že lani podpi- Bo SAK pomagal „bratom v Selah“? Nanti Travnik bo zapustil Selane • Travnik k SAK? • Hobel končal kariero • 5 novih igralcev? Nanti Travnik in Selani so se končno domenili. Napadalec, ki je letos dal 15 zadetkov za svoje moštvo, sme za eno leto h kakšnemu drugemu klubu. Za Travnika se mdr. zanimajo SAK, Klopinj in ATUS Borovlje. Dva igralca hočeta letos končati kariero. Stanko Gregorič in Martin Hobel. Oba imata slejkoprej težave s starimi poškodbami. Seveda pa iščejo Selani tudi okrepitve. Sekcijski vodja Nanti ONp je že konkretiziral svoje predstave. Ker hoče Aleksander Čertov z vso silo v Celovec k SAK, bi lahko SAK oddal enega ali drugega igralca Selanom. Predvsem bi to bili lahko igralci, ki pri SAK igrajo v moštvu pod 23. Mdr. so to Lencej Kreutz, Mirko Wieser, Rudi Urban, Silvo Kumer in Jurij Perč. Cilj Selanov v 1. razredu je takojšen povzdig nazaj v podli-go in prav zaradi tega upajo Selani na pomoč „velikega brata“ SAK, ki bi lahko s svojimi „rezervisti“ pripomogel doseči cilj. nt-šport Zakon med Selami in napadalcem Nantijem Travnikom se je letos za eno leto ločil. Tukaj na sliki sta se kapetan Nanti Olip in Travnik še pogovarjala o bodočih ciljih, po sezoni pa se je Travnik le odločil za drug klub. Ekipno namiz-noteniško prvenstvo Preteklo nedeljo, 22. junija, se je začelo ekipno namiznoteniško prvenstvo SŠZ, v Železni Kapli. Drugo kolo pa se bo igralo dne 13. 7. 86 v Mladinskem domu v Celovcu, začetek prvenstva bo ob 13. uri. Najboljši tekmovalec turnirja pa je bil Mirko Oraže, ki je dobil vseh šest tekem. Moštva so bila razdeljena v dve skupini. Rezultati skupine A: Sele I — NTK Celovec 8:2 Obir I — NTK Celovec 8:2 Sele I — Obir I 5:5 Tabela: 1. Obir I 3 točke 2. Sele I 3 točke 3. NTK Celovec O točk sala pogodbo za SAK (prodaja) tako, da ga letos SAK za določeno vsoto brez vsakih^ komplikacij lahko pridobi. Železna Kapla je očitno to že pozabila in hoče Prešerna v svojem moštvu, tudi Prešern sam bi očitno zopet rad v Kaplo. Funkcionarji SAK pa se tudi nočejo pustiti prevarati in bodo na vsak način odkupili Prešerna. Glede drugih ojačitev se SAK že pogaja, govori pa se, da bo letos končno prišel Kristijan Wölbl od Globasnice. SK Dob dobil tudi pokal Po zmagi v prvenstvu Dobljani nadaljujejo uspešno pot. V finalu koroškega pokala so premagali moštvo iz Wolfsberga v dveh tekmah in so s tem že drugič dobili koroški pokal. Dobljani so letos igrali dokaj dobro, bila je to doslej najuspešnejša sezona. Kratko pred koncem sezone je SK Dob pristopil kot član k Slovenski športni zvezi, ki bo skušala po svojih močeh podpirati odbojkarje, ki bi z dobrim legionarjem gotovo bili še uspešnejši. VBK Wolfsberg — SK Dob 3:2 (13:15, 16:14, 15:7, 17:15, 15:13) SK DOB — VBK Wolfsberg 3:0 (15:8, 15:12, 15:4) Za Dob so igrali: Micheu Martin, Opetnik Alojz, Trampuš Marko, Trampuš Edvard, Trampuš Peter in Gerhard Kitzinger. Rezultati skupine B: Sele II — Sele III 9:1 Sele II — Škocijan 2:8 Sele III — Škocijan 0:10 Sele II — Sele IV 7:1 Sele III — Sele IV 7:3 Tabela: 1. Škocijan 6 točk 2. Sele II 4 točk 3. Sele III 2 točki 4. Sele IV 0 točk