[i NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. _M^medium. ST. 61. NO. 61. CLEVELAND, O. TOJREK 30. JUUJA 1912. LETNIK V. I t ■ if ' " ■ ' .....-1 j -v ,..... L Mestne novice. Skoro sedem ljudij bi bilo ubitih v nedeljo ponoči, ko so roparji • razstrelili denarno blagajno. fe -• NOVA DELA. mm—Okoli tns ure ponoči so se splazili roparji v stanovanje Henry Hoofa na W. 3rd. St. šli v prvo nadstropje, kjer so zabili vrata stanovanja, in nato so se podali vzdol, kjer so ■T z dinam^tom pognali denarno blagajno v zrak. Vsa liisa se je zbudila radi silnega poka rn ker so se ljudje prestrašili, da druga razstndba lahko požene hišo v zrak. so hiteli iz svojih stanovanj. Toda iz stanovanja! niso niogli, ker so lopovi zadelali vsa vrata, predno so se podali na "delo". Konečno je družina odprla okna in klicala na pomoč. Prišlo je nekaj stražnikov, toda roparji so se klioov prestrašili in so še ob pravem času odnesli pets. Bili so v taki naglici, da so pustili za seboj vse orodje in še precejšen kos dinamita so dobili v veži. Če bi nastala druga razstrelba, tedaj bi bilo lahko ubitih sedem oseb v hiši. Vs»e delo kaže, da so možje, ki* so dinamitirali blagajno, niso šele začetniki. Po.licija sedaj išče za litnipi —Nova mestna elektrarna bo stala v bližini 49. ceste ob jezeru blizu, kjer je mestni stni vodovod, Z deli so že pričeli; najprvo skopljejo velik tunel pod vodo, po katerim bo prihajala jezerska voda za potreb* v .žlektrariii. Zupan Baker se je izjavil, da bo slo delo hitro >od rok. —Umrl je rojak Nikolaj Sprajc, doma i t žužemberka, star 39 let. Umrl je po daljši ' bolezni v nedeljo ponoči. Dvanajst let j? prebival v Cleve-landu. Bil je član društva Srca Jezusovega. Tukaj zapušča tri brate, v stari domovini pa eno sestro. Pogreb se vfši pod vodstvom g. Želeta v sredo dopoldne. N. v m. pl —Kakor je bilo ie poročano, priredijo slovenski krojači skupen izlet na prosto, in sicer v pontleljek, 12. avgusta na prostore g. Pajka v Nottingham, Ohio. Odpeljejo se ob 8. zjutraj od 62. ceste in St. Clair ave. Zbirališč^ je pa v saloonu g. Kalana, 6101 St. Clair ave. Slovenski krojači so vsi prav uljudno prošeni, da pridejo ta dan na svetlo, da bodemo videli, koliko jih je v Šestem me- j Stu Zjed. držav. Objednem pa prosi izletniški odbor vse krojače, da se udeležijo seje, ki se vrši v sredo zvečer, 31. julija v g. Kalanovih prostorih, kjer se vse natančno uredi za piknik. —Društvo Slovenski Dom, št. 6. S. D. Z. se pridno pripravlja na svojo prvq vrtno veselico, katero priredi 11. avgusta na vrtu brata Drugoviča, stop 125 v Notingham. Podrobnosti programa pozneje. Tajniki društev, ki so dobili povabila, so prošeni, da naznanijo tajniku sklepe sej. —Zvezina vlada je že drugič .zaprla neodvisnega župnika poljske cerkve sv. Hedvike, ker nti prišel zadnji četrtek v Utico, N. Y., da bi se tam zagovarjaj. Baje je pošiljal po pošti nedovoljene stvari. Župnik je pro- ^ testiral in dejal, da je bil odločeni dan v Utici, toda ni mogel najti sodnega pisarja, da bi se mu predstavil. Sedaj je položil $500 jamsčine, naicar j Državni nadzornik, ki pre- "■ 11 -" 1 ..... E. 41 St. Superior ave. ni dovolj varno za otroke v slučaju ognja. Šola bo morala zgraditi več železnih lestvic okoli zgrad be. —'Poročno dovoljenje sta dobila Vinko Zivodier in Antonija Baron. I —Tukajšnji Nemci se bojijo, da se bi njih število^ precej zmanjšalo. Zadnja leta je prišlo ^ jako malo novih naseljenncev, in statistika kaže, da so tekom petih let elevelandski Nemci nazadovali za 3000 oseb. \ —Več tovaren v Clevelan-* du bo povečalo svoja poslopja, 1 tako da bodejo lahko izvrševale ! več naročil. Upson. Nut* Co. 1 zgradi novo trinadstropno po-1 slopje. The Globe Maschine in J Stamping Co. zgradi dvonadstropno hišo in Clevejand Ele-^ etnic'Railway zgradi novo de-■ lavnico na Dennison ave. Cle-jvelandske kcmpanije .se jako ■: pritožujejo, ker ne morejo do-,bi'ti dovolj delavcev v svoje to-' varne. , —'K. Purpura izdeluje maka-, rone v Clevelandu. On živi lo-. ceno od svoje žene. V soboto 1 je prišla ta žena pred sodnika Estepa in mu tožila, da ji mož ne daje toliko, da bi mogla ži\veti. Purpura je bil poklican na sodnijo. da &e zagovarja. I Povedal je sodniku, da Cleve-landčani ne jedo danes veliko makaronov, torej je tudi trgo-vi ife z njimi jako slaba. Lansko leto je imel $2000 zgube. Sodnik se pa na to ni oziral, pač pa zapovedal Purpuri, da mora ' plačati ž more oglasiti. Cleveland bi ra- , bil danes 5000 ljudij za zunanje! delo. Akron jih potrebuje 1000, • Gary, novo jekleno mesto, naj-manj 3500. Pittsburg več tisoč.,;' Neki uradnik jeklenega trusta | se je izrazil, da hi v vseh to-;£ varnah po Ameriki in v svojih podružnicah rabil kakih 5o.ooo|i ljudij, če bi jih mogel Predilnice v Novi Angliji nimajo dovolj delavcev,in statf« se je to zgodilo prvič v zgodo* i vini predilnic, Sedaj pa prihaja-^J jo iz severo-zapada obupni kU<|i ci, ki kličejo delavce na p<> Samo sev^ro-zapad potreba^® nad stotisoč mož, ki bodejo magali spravljati žito in poljsk^l pridelke pod streho. Severo-zapadne države bci^M dejo imele letos nad 300.000.^ 000 bušljev rane pšenice. NaMj ka-iadski strani pa čaka tudfe najmanj 250.000.000 bušljet;| pšenice, da se jo pospravi. Pa$«j tudi drugod žito je letos jakCT dobro uspelo, in farmarji se g čudijo, kako bQclejo to velikajJlj sko množino jedil spravili^ polja in v denar. Mesta ne {liS| jo svojih ljudij. ker jih imajo' sama premalo. Cleveladnski trgovci z oljem i pravijo, da niso dobili še dar toliko naročil za olje, kakor 1 letos. Velike tovarne za polje-fl delske stroj* delajo z vso paro^ in farmar ni navajen kupovatfej kadar ne vidi pred seboj dobi?« letino, katere že dve leti ni inaffl Pravijo, d«\ so letošnji pridelki vredni deset tisoč milijonov| Naravna posledica dobre ie^.1 tine bi bila ta, da se živila zni- | žajo v cenah. Vlada bi moral||j preskrbeti, da dobikčaŽelj^pffl prekupčevalci ne bi vse kupili, jo spravli v svoje shrašiH be in čakali toliko časa, dokleji! živeža ne zmanjka, nakar odra pro svoje shrambe in prav drago prodajajo. Če je letir.a tak^l dobra, tedaj bi morala draginjami naenkrat zginiti. |j| Ameriška zmaga. Ameriški atleti so zmagali skoro v vseh točkah pri velikilll olimpijskih igrah, ki so se -iHH tos vršile, dasi so se skušali z najboljšimi atleti ceiega sveta. | V Zjedinjenih državah posve- | čajo veliko pozornost fizičnint^i vajam, da se razvija vztrajnost, | pogum in tekmovanje. Pole|ijji tega pa imajo atleti predpisano dieto, da se oživijo živci in mišice. Atleti morajo biti zmerni * v vsem, in kakor hitro >e zapazi kako neprimerno deloval | nje telesa, se mora takoj pri je*'! ti za zdravilo. Vsak bi mornO tako živeti, ker naše življenj®! je neprestano tekmovanje, če | naša prebava, ki pomeni naše J [zdravje, ni popolna, ne moremofc| z drugimi tekmovati, dokler na 1 rabimo takoj Trinerjevega* a-||j meriskega grenkega vina. Toll uravna prebavo, ozdravi zaprli tje. poživi mišice rn živce. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333-39^! So. Ashland ave. Chicago, Illjy Co. money ordre, ki so ravno * j * dobri kot postni. Kadar RpUtzIiaja v torek in petek. — Naročnine: IZA AMERIKO:........$2.00 ZA EVROPO:....... ..$3-0° Za Cleveland po pošti.$2.50 posamezne številke po 3 cente. BBpgip^' I brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. fiVsa pisma; dopisi in denar naj se pošilja na: "Clevelandska Amerika" 61 zg St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio. _ Issued Tuesdays and Fridays. KtS'i'1' — v Read by 15.000 Slovenians J (Krainers) in * the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request Tel. Cuy. Princeton 189. I iKntered as second-class matter January 5th 1909, at the post gbffice at Cleveland, Ohio, un- , |der the Act of March 3. 1879. Ete^ii ■■■■'' 1 No. 61. Tue. July 30*12 Vol V. J —--- . BqS; 1 mummmmmmmmmmmmmmmmmm ! Za siromaka ali za zvon? Zadnje čase se je pojavilo glned ameriško slovensko jav-j.JBost nekako gibanje v prid vseslovenskega zavetišča ali siro-Jfisnice v Ameriki. V ta namen se celo začeli nabirati pro-pltovoljni darovi, katerih prvi ilzkaz kaže, da se je nabralo §$40.00. Lepa ideja, idealna in i vsega priporočila vredna misel Pravo naseljevanje Sloven-Icev v Ameriki traja od kakih trideset let nazaj Prej so prihajali Slovenci le posamič, v p neznatnem številu, in če bi se i v isti meri tako naprej naseljevali, jih ne bi' šteli danes v gUej deželi niti 5000. Toda si-Lromaščina, politične in osebne ifraamerc so upljivale, da se je g sčasoma nabralo v Ameriki rjskoro do 150.000 Slovencev. Kjer se nabere mnogo enega | naroda v eni deželi, tam nasta-jgiiejo tudi skupne narodne po-itrebe. V Ameriki je že tako. |V«ak narod podpira sam sebe. ||pi kot Slovenci ne moremo I pričakovati nobene podpore od Italijanov, nobene podpore od Švedov ali sploh kakega druze-ga naroda. Vlada ameriška delil podpore za skupne namene, . ne da bi omenila pri tem kako K'gosebno narodnost, ne da bi B|a ozirala na potrebe kake na-Gselbine. V Avstriji je v tem oziru drugače, ker tam mora vlada gledati, da da vsakemu narodu nekaj, da jih vleče za seboj v važnih trenutkih, ko S potrebuje skupnega nastopa. V začetku naseljevanja Slovencev v Ameriko, seveda niso imeli dosti potreb. Malo je I bilo Slovencev, in v?ak je lahko sam za sebe preskrbel. Toda kadar se začne narod množiti, tedaj se začutijo tudi narodne potrebe, in treba je ukreniti nekaj, kar bo v korist ameriškim slovenskim revežem. So rojaki v Ameriki, ki živijo v največji revščini, so rojaki, ki so bili prisiljeni pod pritiskom razmer vzeti beraško palico in potrkati na srca svojih soroja-kov, ker drugi se jih ne bo usmilil. In čimveč rojakov je v Ameriki, temveč se pripeti slučajev revščine. Najsibo že zakrivljena po lastni krivdi ali po nesrečnem slučaju, j Ker je med naseljenci večinoma največ novincev, se ne moremo čuditi, da se ti novin-| ci vedno le preradi spominjajo na staro domovino, ki jih je spodila z njih zemljišča in jim pokazala pot v drugo deželo. ' kjer si služijo vsakdanji kruhn • Leta in leta (hvala Bogu, zadnja leta nekoliko v manjši meri) smo brali po slovenskih časopisih v Ameriki, da se je v tem ali v onem kraju nabralo toliko in toliko doiaijev za k je oni, ki je daroval postavil. , češ, danes sem pa tudi jaz v j cajtengah; le poglej, dal sem | dolar za naš farni zvon. Siro-. mak ni vedel, da tega farnega zvona ne bo nikdar slišal, ker ga je že drugi dan poškodovalo v delavnici, da je moral umreti. Za en dolar bi mogoče že pristopil v društvo, kjer bi bil zavarovan za nesrečne slučaje. V Ameriki imamo danes štirinajst podpornih jednot, zvez in društev. Dve tretini teh Jednot, Zvez in Društev ste preveč. Seveda našim ljudem to ne gre v glavo, pač pa še vedno ustanavljajo nove Zveze, nove Jednote in druge nepotrebne stvari. Hrvatov je v Ameriki pol milijona, pa imajo samo dve Jednoti. Slovencev je v Ameriki 150.000, pa imamo štirinajst Jednot in drugih Zvez. To shaja iz tega. ker hoče vsak «vojo trditi in se ne moremo zjediniti niti tam, kjer nam ka-ie skupna korist, skupni dobiček. Kdo bo vprašal pri Jednoti za katoliško vero, za svobodomiselnost. za anarhizem ali so- . cijalizem? Mi mislimo, da je 1 prava bratska Jednota le tista ' Jednota, ki svojim bratom daje J v slučaju nesreče bolezni ali ' poškodbe pravo bratsko pod- ; poro in pri temine vpraša ali ' ti katoličan ali anarhist. Brat J ki je v nadlogi, ki trpi, in sicer < ne po svoji krivdi, tacega brata se je treba usmiliti, ne pa za- I ničevati. Zato je pa skrajno a grdo, ko beremo po časopisih, 1 kako se člani tega ali onega : društva dajejo med seboj, se 1 psujejo z najgrjimi psovkami, -in vsak trdi, da je njih društvo t najboljše. Mi mislimo, da ni r nihče prišel v' slovensko dru- 3 štvo v Ameriki, da bi delal po- 1 iitiko, pač pa se je vpisal, da r !>o vlekel podporo, kadar ga nesreča obišče. Imamo baš tu- 3 vaj žalostne slučaje, ko celo v člani enega društva vlečejo čla- F ne istega društva pred sodnijo š in se prepirajo za malenkostne t jitvari. Ali je to bratovska lju- < bežen, ali je to spolnjevanje I jrisege, katero je storil vsak < •rat, ko je vstopil v društvo: j Slovesno prisegam, da bom g »odpiral svojega društvenega n jrata v vseh nesrečah, nezgu- ti (tab, da ga bom spoštoval in le epo vedno o njem govoril. Ta- s ke so pač razmere. j' In ker v takih razmerah ži- «' vimo, moramo resno misliti na h skupnost, kje bi se dalo kaj po- h boljšati tak položaj. Narod, ki h e tukaj naseljen se stara, si- I romakov, ki so pobiti pri svo- 8 em vsakdanjem delu, je vedno 7 več. Naše Jednote in društva c sicer dajejo podporo za prvega J >ol leta, toda potem, če tak h biromak še boleha, je pripuščen <1 s h ni sebi. Kaj*hoče narediti? Misel vseslovenskega zaveti- J šca v Ameriki za ameriške Slo- j vence torej ni napačna, pač pa c Iz vseh ozirov priporočljiva. » Treba je le med rojaki navdušenje upeljati. kakor za vsako r ■ Irugo stvar. Seveda, dokler bo- I dejo ameriški novinci imeli do- 1 volj denarja na razpolago, da r bodejo pošiljali domov za zvo- t •,iove in župnijska stanovanja, c lotedaj se ne bo uresničila ta J ideja. Le kadar bodemo začeli i tukaj misliti, da smo mi tudi s potrebni pomoči, ker iz stare 2 domovine ne dobimo nobene, s tedaj se bodemo približali ča- j su, da lahko pomislimo na svo- l je doniače potrebe. Ali se bo to zgodilo s pomoč- • jo privatnih doneskov, s pomo* I čjo naših Jednot in društev ali 1 s kakim drug'-m pripomočkom, 1 n ;em sedaj ne moremo raz- 1 pravi jati. Milijone krone slo- 1 venskega denarja v Ameriki gre vsako leto na Kranjsko, j SFajrrsko in Primorsko med ta- j mošnje Slovence. Stara domo- < vina se niti ne zmeni za nas. 1 Da, slovenski časniki v »t«»»i 1 domovini, med njimi poseuao 1 "Slovenec" pišejb najbolj sla- 1 be ♦tvari o Ameriki. Zato pa j: * treba našim rojakom v \mer-ki. da se svoje prvotni domo- * vi:ie *ic€r s častjo in domolju- f blje.in spominjajo, toda ne sme- 1 jo pozabiti, da so dobili drugo j domovino, kjer je dovolj siro- j makov i.i itvnih otrok, ki ste- < rxjejo svoj* ročice po kruhu Ni je tako »vete cerkve na Slo- i stan domovini, ua j potreboval nov zvon ah novo stanovanje, kakor je silna pomoč revnega rojaka v naši ne- I posredni bližini, v naši novi i domovini, Ameriki. Zato pa j premislite še enkrat svoje delovanje in odgovorite si sami sebi: Ali mi v Ameriki bolj potrebujemo nov zvon v kaki vasi na Kranjskem ali novo župnijsko stanovanje, kakor pa da obrišemo solze našim ljudem, katere je kapitalizem tu v A-meriki izmozgal? Odgovor bo vsakemu lahak. Ob priliki spregovorimo o tem še več. o Ženske uloge v zgodovini. Gospa Recamier. Leta 1793 je bila petnajst let stara francoska deklica, krasna lepotica, neizrečene ljubeznji-vosti, poročena z Jakob Reca-mierjem, ki je bil tedaj star 46 let in po poklicu bankir. Ta deklica se je imenovala Jeanne Francoise Julie Adelaide Bernard. Njeno poroko so odločili njemi stariši, In ona se je morala pokoriti. Ona ni nikdar ljubila svojega starega može, pač pa je občevala z njim kot s svojim očetom, in zdelo se je, da je njen mož precej zadovoljen s tem. Odkar je mlada deklica stopila v» družabno življenje Pari-žanov, tedaj so hiteli vsi oboževalci lepega spola k njej. Nje-(na krasota in ljubeznjivost je pritegnila k sebi srca vseh. Med drugimi njenimi oboževalci so/ bili prvi državniki Evrope, kakor Benjamin Constant, Montmorency, Lucie n Bonaparte, brat Napoleona in mnogo drugih. Tcda njena neoskrunjena čistost in dobrota je spremenila vsakega častilca skrivne želje po ljubezni v brezmejno spoštovanje in brez-smrtno prijateljstvo. Lomila je srca kar dvajsetim osebam naenkrat. Toda to ni bila njena krivda. Ona ni dajala nobenemu svojih častilcev pogum. Niti ni mogel ni'hče povedati, da se je njemu bolj prijazno nasmejala kot druzemu. Napoleon Bonaparte, francoski cesar, je bil na vrhuifcu svoje glorije. .Ženske visokega rodu so se kar trgale za čast, da bi smele pogledati njemu v o-braz ali pa celo spregovoriti besedo z njim. In ta Napoelon Bonaparte se je zaljubil v lepo gospo Recamier. Kako se je pa začudil mogočni cesar, ko je ona zavrgla njegovo ljubezen. Mislil je, da se je dama zmotila in ne ve, da je on cesar. Ra-ditega jo je pozval v svojo palačo, da postane dvorna dama. Toda gospa Recamier je prijazno odklonila to čast in dala cesarju razumeti, da ne mara nobene časti pri dvoru. Napoleon se je raditega silno razjezil. Povzročil je, da je Recamierjeav banka propadla in da je prognal gospo Recamier iz Pariza. Pregnana in brez denarja je zapustila Francijo s svojo prijateljico de Steal. Tekom svojega potovanja se je sešla s princem Avgustom iz Prusije. Takoj se je zaljubil v njo in jo prosil naj se razporoči s starim Recamier-jem, da njega poroči. Princ je bil lep, bogat. Princezinja je imela tedaj več veljave kot jo ima danes. Njen mož je bil pripravljen na razporoko radi njene slave. Toda ona je zavrgla princevo prošnjo in posvetila vse svoje ure svojemu staremu možu. Po Napoleonovem padcu se je vrnila v Pariz, in njen salon je zopet ftostal središče francoske družbe. K njej je prišel na obisk vojvoda Wellington, ki je premagal Napoleona pri Waterloo. Tudi on se je zaljubil v njo, kakor vsi drugi moški, ki so jo enkrat pogledali. Toda takoj ko je Wellington začel govoriti o svoji ljubezni, ga je ukazala vreči iz hiše. Ni bila lahka stvar pregnati zmagovalca iz svoje hiše, in stvar je v Parizu zbudila mnogo začudenja. Vse se je vrtelo okoli nje, kar je imelo življenje v sebi. dar zaljubljena. Slavni Chateau t- briand si je pridobil njeno srce. 'i Tpda ko bi imelo priti do po-a roke, je tudi njega zavrgla, da- - si ga je ljubila. li Prišla je starost. Gospa Reca - mier je bila še vedno lepa. Ko - je bila stara sedemdeset let je t- vrgla šest snubcev iz hiše.. In a ni se moglo reči, da bi ti snubci 1, hodili okoli nje radi denarja, - pač pa radi njene — lepote, :> kljub njeni visoki starosti. Ko- necno pa je postala slepa. U- 0 mrla je v dvaindevedesetem letu. Katarina Howard. To je zgodovina deklice, ki je bila podobna metulju nežne mladosti. To je zgodovina mlade deklice, katere življenje je bilo kratko in žalostno, in ki je plačalo za neumnost in lo-je bila stara šde dvajset let. t je bil astara šele dvajset let. 1 Bila je Katarina Howard, hči - stare, siromašne rodbine. Bila - je majhna, slabotna, krasna ) z modrimi očmi, imela je debele teške rujave kite. Vsa njena 1 okolica je razodevala njeno ra- - dost, ljubeznjivost; srce marsi-> katerega moškega je privabila : k sebi. Ko je bila stara 12 let, se je ■ neki muzikant, po imenu Ma-1 nnock, strastno zaljubil v'njo. ' Njega pa je pregnal neki Cul-^ pepper, katerega je konečno prepodil neki plemenitaš, in predno je bila stara sedemnajst let, je že imela ravno toliko ženinov, ki so vsi čakali, kdaj pridejo na vrsto. V tem se je pa vse njeno življenje spremenilo. škof v Winchestru je priredil banket, -katerega se je udeležila tudi Katarina Howard. Ob tej priliki se je njeno oko srečalo z očesom Henrika VIII. Ta kralj se je ravno tedaj razpo-ročil s svojo četrto ženo in je gledal okoli, kje bi mogel dobiti lepo žensko za svojo peto ženo. Njegov poglfcd se je ujel pri Katarini Howard. Njena niladeniška*' ljubeznjivost in o-tročja krasota ste mu takoj u-gajale. Kralj je bil takrat okoli 50 let star. debel in jako jez-narit. Katarina se mu je zdela idealna žena. Povedal ji je, da jo rad vidi. in ona se tudi ni branila bliščeče kraljeve krone. No,' in Katarinino življenje ni bilo mnogo različno od življenja njenih ovarišič isega stoletja. Če bi povedala kralju svoje dogodke z raznimi njenimi ljubčki, tedaj bi kralj mogoče pregledal njeno preteklost im jo oženil. Toda ona se je bala. Ona ni hotela % zgubiti bliščeče krone s tem ,da bi bila poštena. Raditega je zamolčala vso svojo preteklost, za kar je grenko plačala. Katarina in Henrik sta bila poročena leta 1540, ko je bila ona komaj osemnajst let ^tara. Navadna deklica je postala angleška kraljica. Henrik jo je spoštoval. Znala ga je tako zaplesti v svoje mreže, da je spol-nil vsako njeno željo. V javnih cerkvah je ukazal duhovnikom moliti in hvaliti Boga, ker mu je poslal tako pametno in dobro kraljico. Vse je zgledalo, kakor da je njena prihodnjost zasigurana, Toda tu so se začele težave. Katarina se ni nikdar učila pisati. Ko je bila v ljubezenskem razmerju z Durhamom, je najela posebno deklo, ki je za njo pisala ljubimska pisma. Njeni prijatelji iz mladinskih let so ji začeli groziti. Najprvo dekla, potem njeni ljubimci, s* katerimi je imela razmerja, in kratkomalo vsi, ki so jo kdaj videli in s katerimi je spregovorila prijazno besedo. Uboga kraljica je plačevala na vse strani velikamske svote denarja, da je zamašila ljudem usta. Največjo neumnost pa je naredila, ko je imenovala svojega bivšega ljubimca privatnim taj-• nikom. Toda neklajni prijatelji še 1 niso bili s tem zadovoljni. Mislili so, da dobijo še več denarja, če razložijo naravnost kralju vso preteklost Katarine. In tako so prišli razni dokazi, pisma in druge stvari v roke nadškofu v Cantebury, ki je vso stvar predložil kralju v pregled. Henrik je tako podivjal v pr- t ječo. Toda iztrgala se je rokam . vojakov in tekla naravnost k - kralju, da bi ga pregovorila. - Predr.o pa je dospela do njega, so jo dobili stražniki in jo vrgli 1 v ječo. Nikdar ni več kralja > videla. Zbornica plemenitašev i jo je obsodila v smrt. V temni 1 noči 15. febfuarija, leta 1542 i so jo odpeljali na dvorišče za-, pora, kjer so ji odsekali glavo. , Tedaj je bila Katarina komaj - dvajset let stara, komaj leto in - pol kraljica, katero čast je mo-» rala plačati s svojo glavo, ker je razjezila tirana, da je postal ljubosumen. ■ ' O1 ! Ženitev Mlakarjevega Tončka. To je bilo tiste čase, ko se je ženil Mlakarjev Tonček. Tonček je bil postaven fant, . tankega života, dolgih nog in črnih las. četudi je bil sicer ko-rajžen in vesel, je vendar imel pred lepim spolom nerazumljivo bojazen. Rad se je oziral po lepih deklicah, v globini svojih širokih prsij je skrival mar-sikako ljubezen, ki je tlela in izletela neuslišana, ampak do dejanja se vendar ni povspel. Bil je bolj boječe nature. On ^am pa je mislil, da pač ni govornik in da zato pri deklicah nima sreče. Tako se je zgodilo, da je Mlakarjev Tonček doživel mnogo samskih.let, veselih in žalostnih seveda. Zadnje čase se je Tonček smrtno zaljubil v Kramarjevo Angelo. Gospodična Angela se sicer ni mogla ponašati z lepoto, pač pa z brezprimerno požrtvovalno prijaznostjo. In se je zamislil Tonček, da bi bila Angela dobra ženica, varčna gospodinja in tudi sicer prav nič spremljevalka na trnjevi poti našega življenja. Pri Kramarjevih-so imeli gostilno. Ker pa je Tonček rad pil dobro pivo, je hodil vsaki dan tja. Med druge boljše goste, ki jih je prijazna Angelica sam stregla, se je prišteval tudi Tonček .Ampak on sam si , dolgo ni bil na jasnem, ali obiskuje Kramarjevo gostilno zaradi Angelice ali pa zaradi piva. Na vsak način zaradi Angelice — ampak tudi sveže pivo ni bilo prav nič napačno. Kadar je imela gospodična Angela malo časa. je pri&edla : k Tončkovi miži in govorila z njim o vseh nioinih dnevnih novost'/ Bila je vesela Tončka, ki je bil lep in zelo resen fant. Natisoma je večkrat mislila nanj. Prav nič napačen moži-ček bi ne bil. Čeden je in prav dobro službico ima. Dalo bi se lep oživeti ob njegovi strani. Miren fant, ki hodi ob pravi uri spat, ki se izogiba krokarjev, kričaoev in kvartopircev. In pa to: Gospodična Angela je že dve dolgi leti čas suverensko prezirala. Zamislila se je v to, da čas sploh ne eksistuje, torej tudi ne lxži in tako je bila že dve leti, in tudi letos še, stara petindvajset let. j Časih je bilo drugače. Smeh je bil njen velik prijatelj. Prihajali so k Kramarjevim razni snubači, zaljubljenci in špeku-lantje. Teh je bilo največ in Angelica se je tiste lepe čas.? zabavala s tem, da je situbače varala in se neusmiljeno norčevala iz njih. No, zdaj že par leti ni bilo nikogar k hiši. Pr-e- ; več jih je neusmiljena deklica oplašila. In v tej osamelosti se ! • je deviški Angelični bojazljivosti razpredla lepa misel na Tončka. Tonček pa }e pil pivo. Vsaki dan enkrat je prišel h kramarjevim, uljudno in spoštljivo je pozdravil gospodarja in gospodinjo, vrgel svoj ljubeči pogled po gospodični AngeHci in Iju-beznjivo govoril. Časih je prijel gospodično tudi za roko, jo nežno pogladil in ji srepo zrl v smejoče se oči. V prsih ga je dušilo. Rad bi ji povedal o svoji ljubezni, o svoji naklonjenosti, ampak besede so se pp-izgubile nekje v grlu in po ustih; gledal jo je, smehljal se ji in končno dvignil kozarec krasno natočenega piva. Danzadnevom je pricaKOvnia. gospodična Angela besede ti j^k JL . je pa tudi že davno oženil. On , pa ni mogel na dan z lepo Iju-i beznjivo besedo. Kaj naj po-• reče, kako naj začne?... Kje r se skrivaš vendar ti lepi zače-i tek, ti prva beseda? Takole ji ; porečem, je mislil Tonček in ■ strmel v kozarec: "Preljuba Angela, dolgo se že poznava in rad te imam. Povei mi ali me 1 mereš tudi resnično ljubiti... ■ resnično ljubiti?" Gospodična Angela je videla zamišljeno sedečega Tončka in je prisedla. "Kako ste vendar zamišljeni, Tonček!" \ "Zamišljen? No, človek ima skrbi." "Vi vendar nimate skrbi; sami ste, vsega imate v obilici, li j hočete še več?" v "Vsakdo ima svoje križe. Tudi jaz imam." Prijel jo je za roko, jo pogladil in ji udano pogledal v o-či. V teh očeh je zagledal prijeten smeh, nobene resnosti ni bilo v njih in zato se j-e Tonček nehote ustrašil svojih resnih, sentimentalnih mislij. Umolknil je, izpil pivo iz kozarca in se poslovil. Drugi dan je prišel zopet in uspeh je bil zopet tako žalosten, negativen. Gospodična Angelica je točila pivo in si^nislila: Kaka nero-da je vendar tale Tonček. Zakaj ne pride na dan z lepo besedo, zakaj me gorko ne objame? Seveda bi se začetkoma branila, šemat Ampak — potrebno je to. Ali misli, da se mu bom sama vrgla tja pre-denj, ga objela in ga prosila, naj me vzame ? Pomislila je, zasmejala se široko. lehkomkselno in skliknila: "šeniešče!" Drugi dan je zopet prisedla k Tončku. Predrzno mu je pogledala v temne oči in vprašala: "Zakaj se pa vi ne ženite, Tonček?" Tonček je zardel in široko pogledal. Kakšno vprašanje! "Ženim?"' je odvrni polglasno. "Saj me nobena ne mara!" 4t,Ne mara?" se je hinavsko čudila gospodična Angelica. "Ali ste mar že kaj vprašali? Katero pa bi najraje imeli?" Toflček je izpil pivo in si mislil, sedaj ji porečem. In je rekel: "Vas, gospodična!" "Res?" Že se je topila gospodična Angelica v prešernem smehu. Zelo se ji je dopadel, tale Tonček. "No, pa pridite vprašat!" "Pa pridem!" Dalje na tretji strani. _:_ 1 ■ ! »r» !|Fi 1 v i Toilet Powdel^ ° S Ste' i 1 je potrebščina v vročem f i i vremenu ko se potite ali | 11 po kopelji. Prepreča in o- i j lajša prišče. razpoke, soln- S j| čno ogorelost, teli razdra- | j j ženo kožo in jo naredi ža- § j ( metasto in volno. m j j Je prijeten po britju — h neobhodno potreben aa jj Cena 25 centov. j| i i zjutraj I 0 I j J} ali kadar obujete čevlje in jgj j! nogavice, natrosite vanje ffl jj Severov prašek |( 1 i za noge ] j (Severa's Foot Powder) | \ ji Vsrka vlago, prepreča S/ II znojenje in odpravi zoprm Jj j vzduh, jih napravi udobne g ; j in odpravi srbečico. Cena 25 centov. S jj _ ^_ « j j BOL V HRBTU znači J j[ kako obistno nepriliko. g Ker jih ne morete nado- jjj ;5 mestiti, bi jih morali $j j| vdrževati zdrave m mo- J vilo ne naredi to tako M $ čne. Nobeno drugo zdra § f uspešno, kakor || Severovo zdravilo 1 H za oblsli in jetra (Severa's Kidney and £ Liver Remedy) H S Cena 50c in $1.00. jg j I --o--— f j! Prodaiajo se v vseh lekar-{j rah. Zagotovite se, da za- I j; vitek nox nadpis NAZNANILO. Iz urada dr. št. 1. S. D. Z. se naznanja, da se vsi člani udeležijo prihodnje mesečne seje 4. avgusta ob 2. uri popoldne v navadnih društvenih prostorih. Društveni odbor je 11. julija več važnih točk odstavil, in vsa stvar se bo na tej seji odobrila ali zavrgla. Dolžnost vsakega člana je, da se seje udeleži. Naznanjam tudi, da se dru-štveni tajnik preseli. Do 4. avgusta bom še na starem stanovanju, po tem dnevu pa na 1176 E. 61 st St. (61) Naša tiskarna je slovenska unijska tiskarna. *r Angleščina brez učitelja! | Po navodila slovensko angleike »lovnict, tolmača in angleiko alov, slo* ^ vaij«~ Knjiga trdo ▼ platnu vezana stane f I. — in jo je dobiti pri: V. J. KUBELK A, 538 W. 145 St, New York, N, T. | iT* i m it'll Največja saloga slovenskih knjig. PiSite po cenik, n " ■ m a Poceni, cisto, pripravno! Ali rabite plm v vasi hisi ? Če veste, koliko drla prihrani. Vi veste, kako hitro in lahko vam da gorkoto in luč. Vi veste, kako malo velja zu ud bnost, ki jo dobite. Rabite plin. Pomislite, kaj pomeni, če nimate ognja zjutraj, če vam ni treba drv sekati, ne premoga nositi, ne pepela čistiti. VaSa plinova peč in luč deluje popolnoma če prižgete iveplenko — ni treba zamude. Ugasnete s pritiskom prsta. Pridite v naS urad in poglejte, kai more plin narediti v vašo zadovoljnost. < Tin East Ohio Bas Ca. (jPrcdsednik JOHN GORNIK, 6105 ST. Clair Ave. CJPodpredsednik MARTIN COLARIČ, 1188 E. 6ist 9t. • JTajnik, FRANK HUDOVERNIK, 1243 E. 60th St Blagajnik MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Ave. / Nadzorniki. /ANTON OŠTIR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK 20RIC, 1365 E. 55th St.; MIHAEL W INTER, 6030 St. Clair ave. - f \ FRANK 21 BERT, 6124 Glass Ave. Pooblaščenec ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Ave. Vrhovni zdravnik J. M. SELIšKAR, 6127 St. Clair Ave. \ Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezino glasilo CLEVELANDSKA AMERIKA. i ' " Gospodična Angela se Je smejala krohotoma, tako, da I so ji solze lile iz oči. Tonček pa I ni vedel, ali se morda gospodična ne šali grdo iz njegove f ljubezni. Morda misli tudi ona f. resno, je mislil domov gredoč. 1 Ampak, le zakaj se tako krohota, to žensko šemešče? Tonček je postal zelo resen. I Vsi, ki so ga videli, so govo-' rili, da ima hude skrbi in da p je silno zamišljen. Neko dopol-I dne se je čedno opravil, obul lakaste čižme in si posadil ci-£ linder na glavo. Vzel je v desnico šop rož in se napotil v Kramarjevo gostilno.. Ljudje, ki po trgu postavajo I in zbirajo »novosti, so ga videli 1 in so koj uganili, kako je s ; Tončkom šli so za njim v gostilno in si naročili pivo. Ampak Tončka ni bilo tam: sto-pii je v stanovanje gospodarja in gospodinje. Tudi gospodična Angela je bila tam. Z resnim obličjem in visoko zravnan je vstopil Tonček v sobo. "Bog daj?" mu je odzdravil gospodar in dodal: "Kaj pa to. Tonček? Pušelc imaš in tudi f sicer si danes zelo gosposki!" Gospodična Angelica se jc postavila na desno snubačevo stran. Sunila ga je v bok in šepnila: "Govorite, govorite, Tonček!" Nato je bušila v glasen smeh, nespoštljivi smeh; ta nesrečni smeh! Tončka pa je dušilo v grlu Jn v prsih. Sedel je na stol in puščic obdržal v roki. "Kaj boste povedali, gospod Tonček?" je resno vprašala gospodinja in sedla poleg nje- In gospodar je razumel položaj in izpregovoril: "Kaj želiš ljubi Tonček?" Tonček se je odkašljal in 1 s suhim glasom počasi odvrnil: "Kozarec piva bi rad!" Nje-I gov naivni obraz se je razža-rel v jovialni odkritosrčnosti; takoj pa je pobesil oči in temna senca je legla na njegov osupli obraz. Videl je okolo sebe samo presenečene obraze in ; gospodično Angelo, ki si je strastno grizla ustnice. Prinesli so mu pivo in on je iz polnega kozarca izpil duš-t koma. Nato se je nasmehnil, odložil pušelc in z uljudnim I poklonom,.v obraz ves rdeč, izginil med vratmi. To se je zgodilo lansko leto. Letos pa sem čital v časopisu, . da sta se Mlakarjev Tonček in Kramarjeva Angelica vendar poročila. t- ' —O . .1 «■ Za gospodarje in gospodinje. Em _____ ig * ' ' >■'■'" ' Jako dobro domače sredstvo proti vodenici in gihtu je brezov čaj. Nežnejši brezini listi se naberejo, na soblcu posuše i in spravijo na zračnem prosto-I ru. Listje kuhaj deset minut in dobfš dober čaj, katerega je treba piti eno uro pred jedjo trikrat na dan. - * * * Tudi sol je dobro domače zdravilo. Kadar zgaga peče, raztopi v žlici vode^pre«^sol, | /Vi!?:."' "V-" ^ 1; ".'."''.' ■ : , i izpirajo s slano vodo nos n trdijo, da koristi. Utrujene noge kopaj v slani vodi, pravijo, da to zelo osveži. Kadar ima kdo angino in ni zdravnika pri roki ter nima nič pripravnega za grgranje naj grgra s slano vodo. * * ♦ Ošpice so tako razširjena 0-troška bolezen, da ga skoro ni človeka, ki jih ni imel. Vendar niso tako nedolžne, kakor se navadno misli. 2e mnogo otrok je umrlo na posledicah čisto navadnih cnšpic. Dete se malo prehladi in pljučnica se po ošpicah prav rada pritakne, pa je nesreča gotova. Otroka, ki je zbolel na ošpicah čuvaj in pazi, kakor da ima kakšno dru-gq nevarno bolezen. V posteljo ž njim, lipov čaj naj pije, da se spoti. Ne sili ga jesti. Malo j mleka, pa juhe je dovelj. Na kmetih bolne otroke kar pitajo, ampak ravno to je škodljivo. Posebno, če je otrok vroč, naj je čim manj; ne bo mu škodilo, če bo stradal eden ali dva dni. Nasprotno, dobro je, da ima prazen želc-dec, težke jedi povečujejo vročino in lahko se zgodi, da otroku poleg druge bolezni pokvariš želodec. * * * Če-zapaziš, da imaš podgane v hiši, v hlevu, na dvorišču ali na vrtu. pripravi see kar hitro na krvavo vojsko ž njimi, drugače se ti bodo v kratkem tako pomnožile, da boš imel škodo na vseh krajih in koncih, j Če mfeji vrt na potok ali mlako, te bodo obiskale vodne podgane in mnogo mladih račic in gosk ti bo zginilo a da ne boš slutil kam. Poljske podgane ti bodo izpodrovale marsi-kako rastlino, v hlevu ti bodo požrli mlade domače zajce in kradle prešičem in živini vsak boljši prigriiek. Tudi v hiši ti bodo na luknjale vreče z moko, obgrizle g?:.jati in posvinjale klet in shrambe. Požrešne so zelo in uniičjo innogo. Najbolj uspešno sredstvo zoper podgane j.e strup, ampak kjer so o-troci, se gospodar ne posluži rad tako nevarnega orožja. Podgane strup rade zavlečejo v korita k prašičim ali v kur-njeke in gospodar ima še večjo škodo. Če se hoče poslužiti strupa- r.astavi par dni podganam moko, četrti dan pa primešaj arzenik. Podgane bodo od tega gotovo poginile a moke ne morejo raznašati po hiši, kakor zastrupljeno testo, meso i.t.d. Če se pa strupa bojiš, nastavi podgonam par dnij zaporedoma s sladkorjem pomešano moko, zraven pa postavi krožnik vode. Četrti ali peti večer primešaj sladkorju in moki tretino nevgašenega vap-na. Podgane se bodo nažrle vade, napile se vode in morajo poginiti. * * * * Kislo mleko je po leti najbolj zdrava večerja. Pravijo, da so Bolgari najbolj žilavi ljudje od vseh narodov in da dosežejo največjo starost, ker pojedo nenavadno mnogo kislega mleka. Kislo mleko in kruh ima vsak rad, posebno pa #ro-ci. Nekteri zdravniki menijo celo, da je kislo mleko izvrstno sodstvo za zdravo spanje., Crn. gibčen in delaven. * * T * * * * 1 Svileni dežnik ali solnčnik, ki ti je slučajno padel v blato, lahko dobro očistiš s špiritom. Tudi madeži od bonbonov in mleka izginejo iz otroških obleke, če jih okrtačis s špiritu-som. * « * Beli slamniki klobuki se perejo na tale način ; Skrtači slamnik, da ne bo ostal prah med slamo, potem ga z žajfnico dobro namazi, okrtači in oplahni. Za pet centov detelove soli (Kleesalz) zmešaj z eno desetino litra vode in krtači s to raztopino klobuk tako dolgo, da bo bel. Potem klobuk s čisto cunjo dobro obriši in oprezno posuši na zraku. Predno je popolnoma suh ga polikaj z likalnikom čez kak lonec ajt skledo. Likati pa ne smeš direktno na slamo, ampak pioraš podložiti tenek robec. Moški krzneni klobuki, ki so od potu zamazani*se dobro očistijo, če namažeš z rumenjakom od jajca. Pusti naj se ru-menak posuši in skrtači potem klobuk z vlažno vodo, v ktero si dala par kapljic salmijaka. * * * Muhe vse zamažejo: okna, slike, ogledala, svečnike, ure itd. povsod najdeš tiste grde, črne pike od njih, ki jih je treba z mokro cunjo dolgo drgniti, da izginejo. Če si Ifbče gospodinja prihraniti čas in trud naj čisti te pike z bencinom. * ♦ » Vsako testo je mehkejše, hi-prejše in okusnejše, če se prida zraven en zriban. kuhan krompir. Tudi omlete so bolje in rahlejše. * * * Za domače golobe je koruza, oves, ječmen in grah izvrstna hrana. Treba jim je pa dati tudi skuhanega krompjrja in la-jnenega semena. Tudi slabejšo 'pšenico jim daj. Sploh moraš gledati na zmeno. Dobra hrana, čista voda in red so potrebne stvari, če hočeš imeti od svoj h golobov kaj prida koristi # * * Če so se navadile kokoši klju-vati in piti jajca, skuhaj zelo ostre paprike in mnpgo popra, da dobiš močno in hudo pekočo tekočino. Potem prebodi eno jajce in ga izpihaj. Eno stran zamahi z gipsom in položi jajce v gnezdo. Kokoš, ki se vjanie na tako jajce, jih bo pustila za vse večne čase v miru. * * * I Kdor si hoče na čevljih kaj prihraniti naj ne kupuje ceneno robo, ki je za nič in narejena samo za oko. Posebno, če kupuješ narejene čevlje naj ti ne bo žal dati pri nakupu par kron več. Dobro je imeti tri ali vsaj dva para čevljev, da se nosi en par samo vsak drugi dan in se medtem lahko dobro posuši in prezrači. Mazilo kupuj tudi le dobre vrste, da ti kožo - ne zgrize in prehitro ne uniči. Seveda je treba čevlje pošteno očistiti blata in prahu, predno se namažejo z mazilom. Tudi ne nakidaj mazila predebelo na usnje in čevlje včasih z bencinom ali pa z trpentino-vim oljem dobro očisti vse nesnage in tudi starega, prisuše-nega mazila. Mali oglasi. DELO! DELO! Takoj dobi 100 delavcev delo pri, zgradnji nove .velikanske tovarne Lake Shore in Mich. So. železnice. Oglasite se takoj pri Anton Bobek ali Jos. Smith p. d. Kastelic, 6104 St. Clair ave. (62) Delo dobi okoli 16 let stara deklica, ki zna angleško. Pomaga pri gospodinjstvu. Vprašajte dr. I. J. Fink, 6204 St. Clair ave. I I niii.ni. ..i——, ».inn .....lil 11.1 .. DOTA! /Kdor želi dobiti svojo doto arfi dedščino iz stare domovine, naj $e osebnq ali pismeno obrne na Josipa Jarca, slovenskega javnega notarja, 1140 Norwood Rd. Cleveland, O. (66) llfctfiiv^'iU' 'ffl.I"■'iiy•'■'■■ Dva fanta se sprejmeta na sta- ■ J* , I X, I * 'Dobro StoKl takoj šest mož v foundry, da pomagajo in opravljajo navadna dela. Stalna služba. Oni, ki se oglasijo, morajo razumeti angleško. Izučijo se posebnih del, kot "molding", topljenje rude in brušenje. PobVe plače. Oglasite se pri West Steel Casting Co. 805 E. 70th St. Cleveland, Ohio. (66) liJpE) Bratje Sokoli! Češki Sokol Cleveland ima 4. avgusta vrtno veselico v Dš-hler vrtu na Francis ave. Na seji dne 21. julija je bilo sklenjeno, da se udeleežimo korpo-rativno v društvenem kroju o-menjene veselice. Zbirališče bratov je v Knausovi dvorani,' točno ob 12. uri opodlne s. č. in ob pol ene odkorakamo po 5. Clair ave. do 55. ceste, od- . tam se odpeljemo v dvorano "Sokol Cleveland" na Quincy ave. ob 1. uni s. č. odkorakamo skupno na vrt, kjer se bo vršila veselica. Bratje vas, da se selica. Bratje, opozanjam, da vdeležimo v obilnem številu, ker Sokol Cleveland je nam vedno naklonjen. — Mesečna seja za meseg avgust se vrši ob 9. uri zjutraj navadno nedeljo in v navadnih prostorih. Na zdar! Fr. Hudovernik, tajnik. Hiše naprodaj. Hiša, osem sob, za dve družini, na 66. cesti, samo $1800. Hiša osem sob, za tri družine na Norwood Rd. Rent. na mesec $22. Cena samo $2300. Hiša na Bo^ia ave. deset sob, dve družine, škriljeva streha, samo $3300. Hiša na Homer ave. 10 sob, za dve družine, lepo urejen lot, samo $3400. Hiša na Prossen ave. 7 sob, se lahko naredi za dve družini, velik lot, samo $2200, in še 22 drugih hiš. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61st St. Tel. Princeton 1326 L. ,(69) Pozor Slovenci! Društvo Lipa, št. 129 S.N.P. Jied. je znižalo pristopnino za $1.00, torej je sedaj najlepša prilika za nojake v Clevelandu, posebno za one, ki živijo v "2u-žembergu", da pristopijo za samo $3.50 k S. N. P. Jed., ki je dar.es ena najboljših Jednot, ki plačuje $7.00 bolniške podpore in $600 smrtnine za $1.25 na 1 mesec. Kdor želi pristopiti, naj se oglasi pri meni ali pa pri kakem drugem člahu društva. Rojaki, ne odlašajte, ker to znižanje velja samo za 3 mesece do 1. novembra letos. Nihče ne ve, kdaj zboli ali umrje, Karol Penko, tajnik, 1390 E. 45 th St. --(62) V najem se odda soba s posteljno opravo za eno ali dve dekleti. Pripravno za šivilje. Poizve se v uredništvu. Močni možje dobijo takoj stalno delo v solarni, dobra plača. Vprašajte The Union Salt Co. Addison Rd. in Lake Shore železnica. (61) $10.00 nagrade za ime in naslov ljudi j, ki hočejo kupiti hiše, in če se hiša proda. Mi imamo 200 počenih hiš naprodaj. $3200 na 951 E. 70th St., 12 sob, za štiri družine, lot 40x178, rent $36.00. Dalje $2.500 na 1259 E. 6ist. za dve družine, lot na vogalu, blizu Superior. Potem $2500 na 52. cesti, za dve družini, blizu Superipr, \6t 35x120. Lepa prilika na E. 32. cesti, 10. sob, za dve družine, škrljeva streha, lot 40x150, samo $2550. Oglasite se pri MoKenna Bros, 1365 E. 55th Str. (64) ANGLEŠČINA IN LEPOPISJE potom dopisovanja. Poučujemo že peto leto. Lahka metoda. Učite se lahko doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Slovenska Korespondenčna šola CSn, naslT 6f?9 L Clair Dolenjskem. Povedati mu imam nekaj posebnega iz stare domovine. Kdor ve za njegov r.aslov, naj bo tako prijazen in ga pošlje na Anton 2eleznikar, Box 612, Aspen, Colo. KČem svojega brata John Ter-selicha, doma je iz vasi Gorica št. t. okraj Krško, fara Lesko-vec. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Andy Ter-selich, Box 227, Aspen, Colo. --- (61) Grocerija na dobrem prostoru je naprodaj. Proda se radi odhoda iz Clevelanda. Lepa prilika za Slovenca. Natančneje se poizve v našem uredništvu. --(61) KJE/ JE moj brat Martin Vi-drih. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra, sedaj omožena Frančiška Sadar, 304 ' Front St. Leadville, Colo. (61) Delo dobijo takoj delavci v •foundry. Stalno delo. Nobenega štrajka. Vprašajte takoj pri The Ferro Machine in Foundry Comp., Hubbard ave. in 66 St. Vzemite Broadway karo do 65. ceste potem pa korakajte do Hubbard ave. aiflllll!|)ll(U}fll!|ia Evropski način zdravljenja bolezni. Zdravljenje kroničnih bolez-nij, krvi, strupa, revmatizma, živčnih boleznij, nezmožnosti za spanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega katarja, katarja v grlu, zdravljenje v grlu, zdravljenje pljuč, želodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovštkih električnih kopelji, elektro-magneta, z vdihavanjem ozona, vibriranjem, X žarki in z vsemi drugimi metodami ,ki se rabijo v slavnem kar-lovškem zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu, Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri Dr. L. E. SIEGELSTEIN 308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od 10 do 1 a. nimim itiro trni mwim1: itimiti »it Najnovejše za rojake Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje cxf vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje Izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street CLEVELAND, OHIO. t+oo+oooooofroooaosftfrooo**— HIŠE NAPRODAJ. Naprodaj imam vsakovrstne hiše in lote v Clevelandu, v Collinwoodu in Newburgu. Hišo lahko kupite od $1600 naprej. Imam tudi lote naprodaj v Rockportu kjer je nova slovenska naselbina. Farme naprodaj blizu Clevelanda, prav poceni. Zavarujem hišo jn vse jcenaih j^jgj^ Vi se bodete čudili I ■s , ■ - g °a8 I kako velike koristi za človeško zdravje jc 1 .. j i':, \ . ■ ■ .. - .-."-'t ,■: > Father Kaeipovo grenko vino i """" 11 ........-..........■■■ 1 111. hA I To grertko' vino je eno najboljših, kar jIIb • je bilo dosedaj narejeno. To grenko vino je narejeno 1 iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega najboljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo na- \ dalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo poskusil, 1 se bo sam prepričal o njega pristnosti, Zahrevajte Kneipa! J katerega dobite po najboljših lekarnah in gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo gren- J ko vino ima na v«ak» steklenici natisnjeno sliko, ka- i kor jo vidite tnWaj zcrorrj. A ko vaš gostilničar ali * lekarnar se nima v zalogi, pišile nam, ker smo lm 1 edini glavni zalnžHki in raaprodajaM Kneipovega vina. Pl'VM drH^bn •i OHIO BRANDY DISTILLING š! 6102-04 St. Cbiir A\c, Cleveland, Ohio rmm+*mmmmmmmmmm*mmmmmmmmmrn* j Največja slovenska trgovina I i in pogrebni zavod. I fRardeijena f dva dala ta ▼ polni atari « najflnajtlmf pripravni W preskrbljana. Trgovina u nakup pofclitva. orodja, preiaog, poaod* t barva, stalila ln drnfo. Poffrabol m vod ja a naJHneJAtml pripravami I f preskrbljen. Ml preekrbujamo najlepša sprevode v laflniiiljMit V ; UudlJ, zakar Imamo kres fttevtla lakvaL Z« vsaki sltfaj Imamo dva 2 ■ ambulance In fine ko fiije rr go vina odprta noč in dan. Be pripora- ■ f «t/« /sem Slovencem ln akrrenaklm društvom. f Tel. Princeton UMU. a /l ^t TRGOVK* POGUMU. V I Bell Bari 1881 A« U TU lil O, itrj ST. ciAtk AVfefrti. f rnrrr-T-i1..... .....................11 1 1 . aasasaaaagaatifcBaijii JOHN fiORNlK. S Priporočam m vtem rojakom * nakup lepih, modemih hi trpe*- S nit spomlad ne in letne oblak ter svkenj. Prodajam oblake t PO marl tm le aarejene. Priponkam »e slavnim društvom f v napravo uniform (a lsvršujem vsa druga krojaška aarodOa. J Priporočam tudi svojo veliko salogo vseh molkih potrshšMa J EDINI ZALOftNIK V8BH 8OKOL0K1H POTRRBMON. i Tel. Princeton 2400 W. SVOJ K SVOJIMI / — ■ i\ -V inc I n 7CT \ts SLOVENSKI POGREB. JUDIr AtLEr, NIK IN TRGOVEC. Priporoča se slovenskem n občinstvu, da ga poietl ob vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočipami. Zaloga pohištva, želez-nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan. JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE. ■ J. S. JablonskiJI SLOVENSKI I FOTOGRAF. I 6122 8T CLAIR IVE. N. E. Izdeluje alike m ienitbe In druttiske alike, otroška II I slike, po najaovejii modi in po nizkih cenah. Za $3^» vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko II ▼ naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. ogenj! Zavarujte se proti nezgodami ogehji J IT 0 ^ Pri alovenakem aavarovalaem areata 1 Zavarujem hiše. pohištvo, afceUene Upe (plate flaw) blago. «MHh i (■took) vaeh vrat. tooaja, vosov«, ter Bploh vse kar vam mota tok I tujeo savarovatl. , j favafo^a f^po 11cl^^ker T aMBaSl ofnJa° »"Se d^f^kolStoi* lato I rvrkutiA .a nri mftni Ural fca wjdagtn savarovatalno kakima ftPr* I I g© priporočam rojakom. — Ha urada Cliii<|Mes- St. I Historično politični roman. 1 jtUlL spisal Sir John Retcliffc; I u Gev. Ameriko priredil L J, P. |f j IwttttitltiHttHtlltttHHIttltlllliHHlHmi Grof potegne ubogo, komaj zwedajoco se deklico pred duhovna. "Senorita", reče grof z mrzlim mirom, toda s pogledom, ki je oznanjal tudi nekoliko stra'hu, obrnjen proti haci-enderi: "Vi poznate mojo voljo in bodete torej tako dobri, da : tie priča tej gospodični. Samo pod tem pogojeni vam odpuščam vašo izdajo. Zavzemite svoj prostor, vi pa, častiti gospod, opravljajte svoj posel." Nihče se ni upal Ugovarjati tem mogočnim besedam. Duhovnik hitro opravi ceremonije, j dočim kleči senarita za bivšo ( igralko, in srce ji hoče počiti »me jeze. Ko spregovori duhoven a-men, mu vrže grof mošnjo zlata pred noge, potegne k sebi svojo novo nevesto in tresočo 4©no in se obrne proti tovarišem: "Kapitan Perez", za po ve, skrbite za to, da dobijo moji, tovariši pravo ženitovanjsko pojedino. Zasedite vrata — vsak gre lahko ven, kakor ga | |e volja* toda na dvorišče ne j ime nihče pred solnčnim zaho-j dom. Poročnik Moravski in Križonos, moji stari prijatelji,) skrbita, da bo ob tem času vse j pripravljeneo za odhod. Moštvo • se naj preskrbi za osem dnij z živili. VXemite vse mule kolikor jih je na haciendi, da nosijo nafte potrebščine in spopolnlte j1 zalogo streljiva. Senor Rakun-, ha, skrbite za to, da dobijo vsi | ljudje, ki se hočejo ločiti od nas, svojo polno plačo. In sedaj, vi gospod haciendero, o-prostite, ker se 'hočemo za ne-Itaj ur polastiti vase haciende, in vi, senorita, prejmite zahva-;fc> grofice Bulbon, ker ste ji Stregli pri svetih opravilih." Potem se pa grof spodobno pokloni pred senorito in njenim očetom ter odpelje svojo leno v hišo. Kako mogočno je upJjival grofov možati nastop, k2jnb te-f mu, da je guvernerjev poboč4 nik neprestano hujskal ljudi, se je takoj pokazalo. Celo tisti, I ki so ie hoteli prestopiti na vladno stran, so se skesali in ostali pri grofu, ko so videli, kako je slednji sramoto, ki bi p, »orala pasti nanj, vrgel na svo-jt HHrjotnjke, In posebno o-> kite, da se vrši slovesno že-nitovanje s pijačo in jedili, ta oklic ni zgrešil svojega cilja pri teh divjih tovariših. Kmalu so se naredile posamezne gruče, v katerih je krožil vinski vrč in posoda z žganjem. Haciendero se je nejevoljno umaknil v svojo sobo, nakar so na dvorišču zapele kastanjete, dočim so meksikanske deklice začele plesati fandango. Komaj je zapustil grof dvorišče, ko senorita pomigne po-bočniku guvernerja in ga pokliče k sebi. • Lepe oči senorite so se svetlikale velikanske jeze in raz-drazenosti. "Zakaj pa ne daste svojim ljudem povelja za napad, se-aor?" se zadere nad ubogim ffcobocnikom, "pobijte vse, ki te zoperstavljajo, kakor pse, najprvo pa izdajalca." "ZlOdja, lepa gospodična," odvrne častnik, "vi mislite, da je stvar vražje lahka. Jaz nimam nobenega povelja, da grofa zaprem, razven če se pregrešim proti državnim postavam. Pa četudi bi imel povelje, bi se pač branil tigra v njegovem gnezdu za brado prije- tL" "Torej ga pozovite na dvoboj! — On je vas in mene raz-ialil. Kdor mene maščuje, tega Bennet St. Za Pittsburgh in Allegheny, Pa. Ignac Podvasnik, 4734 Hatfield, Pa. Za So. Chicago 111. John Golob 3545 ~ 95 St. Za Waukegan, 111. Frank Osredkar Box 46. Za No. Chicago Fr. Osredkar, Box 546 Za Milwaukee in West Allis, Wis. Ant. Hren, 208 Grove St. Milwaukee. Wis. Za Lincoln, 111. Karol Spent 702 Sherman St. Za Aurora. Til. John Marsich. 586 No. Broadway. Za Sheboygan, Wis. John GrandliČ. IIIQ No- 8th Št. Za Mohawk. Mich, in okolico. John Kocjan Box 25. Za Calumet, Mich. John Ster- benc, 706 Oak St. Za Aurora. Minn. Jac Šerjak. Box 275. Za Gilbert, Minn. Louis Vesel. Za Chisbolm. Minn. John Arko Box 826, Za Eveleth, Minn. John Kau- šek Box 615. Za Ravensdale, Wash. Paul Kos, Box 10. Za San Francisco ,Cal. Jakob Laushin, 2110 — 19th St. Za Oregon City, Ore. M. Vidic Box 241. Black Diamond, Wash. Greg. Porenta Box 701. Za East St. Louis, 111. Anton Zagar, 818 Vinstanley ave. t Direktna voisnf« med I jf New YorUom 1» fl j; AT»tr«-0|rr«ko J NIZKE CENE. 4, JI J Fina. podvorba, električna j I ■j; luč, izvrstna kuhinja, pros- I h; to vino« kabine tretjega raz- f/ J reda na Indiji Kaiser Franz ¥ h; Joseph I. in Martha Wa- ? h ; shington. Govorijo se vsi J ^ avstrijski jeziki. ' Kompanija ima sledeče dvovijake: V ^; Kaiser Prans Joseph I., Martha J H' Washington, Laura, Alica, Argen- |V 1,'. tina, Ocenia, in nove Indije se fe|| ^ delajo. Za vse podrobnosti se obr- ij' ■»• nite na generalne agente, f Phelps Bros. & Co. I •)• 1 ••—---/ ■. I 2 Waihiof too St New Tort, N. Y./ : [ ali pa na priznane agente 1 i fe V, v Z. D. in Canada f ] | -H Soba se da v najem in si^er brez hrane. Oglasite se pri Jos Znidaršič, 1119 Addison Rd. --- (63) i Če skrbite za 5 zobe, skrbite , l za zdravje. i gl jj Več let skušnje in naj- y B. boljši aparati mi omo- f1, fi gočijo. da lahko oprav- t jj ljam vsa zobozdrav- t niška dela po najnižjih J. ^ cenah. Vse delo je ga- -g- , Ji rantirano. Zobje se y t dertjo brez vsake bole- jf' j čine. i Dr. L S. Rubin \ i ZOBOZDRAVNIK \ * v I 5506 ST. CLAIR AVE. V f blizu S5. ceitc, ® Odprto tveier do 8:30 f g Tel Cent. 8074 W. J Čudna slabost. Nekatere osebe so podvržene napadom čudnih slabosti j, katerih vzrok si nikakor ne morejo raztolmačiti. Ta slabost pride naenkrat, breg svarila ter naredi ljudje nesposobne za delo, trudne in obupane. Ta slabost je ponajveč krat posledica nereda prebavljalnih Organov. Lahko je želodec bolan, jetra ali odvajalni organi, mogoče je slaba kri, slabi živci. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, kakor pilule, dekotke in močne likerje, toda brez vsakega uspeha. Oni potrebujejo ono izvrstno zdravilo, ki deluje na vseh prebavljalnih organih. Očisti celo telo in Daje moč celemu telesu, , daje bogato kri, Tf" regulira sistem. • To zdravilo, katero lahko rabijo vsi člani družine in katero bi morali rabiti v vseh slučajih, ko se ne počutite dobro, je dobro znano Trinerjevo Ameriško GRENKO VINO, m To naravno zdravilo je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima obširno polje delavnosti, ker ima tako veliko zdravilno moč pri neredno-sti prebavljalnih organov, ki so podlaga zdravja celega telesa. To zdravilo bi morali rabiti pri : - ^ ; Želodčnih boleznih in odvajalnih orgt nov, zaprtju in njegovi posledici, flponovnih glavobolih, revmatičnih napadih, nevralgiji in nervoznosti, mnogih Ženskih boleznih, koliki in krčih, napetju in bruhanju. in v vseh takih boleznih, kjer čutite z gubo apetita in kjer se ponavlja slabost telesa. Po lekarnah. JOSIP TRINER, Importer in exporter. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILLj