glasilo ravenskih železarjev
Loto XXXII	Ravne	na	Koroškem,	marec	1995	Št.	3
V ZNAMENJU ŽENSK
V preteklosti smo se žensk in njihovega družbenega položaja (oziroma t.i. ženskega vprašanja) kampanjsko “spomnili" ponavadi le enkrat letno. 8. marca so se ženskam z enodnevno pozornostjo "odkupili” partnerji in sodelavci, javno je bito izrečenih veliko besed o tem, kako se morajo ženske tudi dejansko emancipirati, spremenilo pa se ni kaj dosti...
Kje so, kaj so dosegle, s kakšnimi specifičnimi problemi se srečujejo slovenske ženske na pragu tretjega tisočletja? Omenimo le nekaj kazalcev njihovega položaja v slovenski družbi:
- Podatki iz raziskav slovenskega javnega mnenja kažejo na to, da obstajajo razlike v stališčih med moškimi in ženskami, v katerih se izraža prevladujoča moška središčna kultura v razdeljevanju območij javnega za moški spol in zasebnega, predvsem družinskega, za ženski spol. Tako npr. pri ženskah veliko bolj kot pri moških izstopa motiv dela, povezan z osebno ali družinsko eksistencialno odgovornostjo. Manjša pa je pri ženskah ponotranjenost pričakovanj o delu kot viru za promocijo ter kot sredstvu za brezskrbno življenje.
- Večja obremenjenost žensk z družinskimi obveznostmi gotovo prispeva k temu, da moški veliko bolj napredujejo kot ženske. Tega nikakor ne moremo razumeti zgolj kot posledico njihovih individualnih nagnjenj, temveč tudi tega, da je celotna institucionalna struktura naravnana tako, da je v prednostnem položaju predvsem moška delovna sila, ki je "manj obremenjena z družino in zato brez dvoma veliko bolj zanesljiva za investiranje v promocijo."
- Prevladujoča kultura s poudarjanjem odgovornosti žensk za družino sistematično vpliva na to, da se v podzavest žensk nalaga tudi vedenje, ki spodbuja k nastanku občutka krivde, če zasebna in javna vloga (obveznosti v družini in na delovnem mestu) nista opravljeni tako, kakor velevata dva nasprotujoča si sistema vrednot in modela organizacije vsakdanjega življenja.
- Cena dela v panogah s pretežno žensko delovno sito je praviloma nižja kot v panogah, kjer prevladuje moška delovna sila, čeprav pri nas ne gre za kršitev klasičnega načela enakosti nagrajevanja moške in ženske delovne sile.
- Problem materinstva je vse bolj pereč pri sklepanju delovnega razmerja. Delodajalci vedno pogosteje zahtevajo od ženske podpisano izjavo, da ne bo rodila, kar je pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi.
- Ženske s svojim materinskim poslanstvom še vedno prevzemajo večji del obveznosti pri vzgoji otrok in v gospodinjstvu, čeprav bi si morale odgovornost in naloge deliti z (zakonskimi) partnerji.
- Ekonomska kriza, katere posledica je bito zmanjševanje zaposlitvenih možnosti in krčenje delovnih mest, je radikalneje posegla na trg moške delovne sile, kar je razvidno iz njihovega prevladujočega deleža med brezposelnimi, predvsem med brezposelnimi zaradi stečajev in med brezposelnimi - trajnimi presežki, pa tudi iz njihove nekoliko daljše povprečne čakalne dobe na zaposlitev. Delež žensk med brezposelnimi je leta 1993 znašal 44 odst., med delovno aktivnim prebivalstvom pa 47 odst., kar pomeni, da je aktivnost žensk nad evropskim povprečjem.
- Ob upoštevanju značilnosti ženske delovne sile (predvsem, da le-ta za delodajalca predstavlja večji strošek kot moška) in sprememb, povezanih z normalizacijo razmer na področju gospodarstva, je mogoče pričakovati, da se bo po oživitvi zaposlovanja položaj žensk ponovno slabšal. Položaj žensk bo odvisen tako od konkurenčnosti ženske delovne sile kot tudi od odnosa delodajalcev in države do žensk. Država bi morala z ustrezno regulacijo preprečiti, da bi se v prihodnje ženska delovna sila omejila na nezanimive, slabo plačane in začasne zaposlitve ter na zaposlitve s skrajšanim delovnim časom.
Hkrati bi morali z dvigovanjem življenjske ravni, z dostopnostjo žensk do različnih servisnih storitev, ki bi ženskam po eni strani olajšale gospodinjsko delo, po drugi strani pa bi jim nudile nove zaposlitvene možnosti, ter s spodbujanjem izobraževanja ohranjati v preteklih letih doseženo raven aktivnosti žensk (v ravenskih železarskih družbah jih je, kolikor zajame statistika, sedaj 910 ali 23,2 odst. vseh zaposlenih.)
Uspeh podjetja mora biti rezultat vseh zaposlenih
Čeprav je direktor STO dipl. inž. Marjan Senica konec januarja za zaposlene že pripravil poročilo o vzrokih za zaostajanje za načrtovano realizacijo v letu 1994 in o usmeritvah za letos (v podjetju namreč ugotavljajo, da delavci niso dovolj seznanjeni z njegovim poslovanjem), pa je direktor za Informativni fužinarše enkrat povzel lansko delo in letošnje načrte, saj je prav, da tudi drugi železarji izvedo kaj več o STO.
"Načrtovali smo, da bomo v letu 1994 dosegli 27 milijonov DEM realizacije, vendar smo je le okrog 20 milijonov DEM. Pričakovanih naročil v vrednosti 2 milijona DEM od podjetja VOEST v drugem kvartalu namreč ni bilo. Ob približno 5 milijonov DEM pa smo bili, ker je proizvodnja za Iran stekla pozneje, kot smo načrtovali - šele v zadnjem kvartalu lanskega leta. V financiranje tega posla nam namreč dolgo časa ni uspelo pritegniti bank; sedaj pa nam pomagata SKB in Slovenska izvozna družba.
Slabšim poslovnim rezultatom so botrovali tudi drugi razlogi.
Zaradi neuspele proizvodnje smo v STO zapravili okrog
330.000	DEM, največ (36,6 odst. te vsote) v TSD.
Zaradi bolniških izostankov smo izgubili 88.900 delovnih ur. Če bi zmanjšali bolniške, ki bremenijo podjetje, za polovico, bi lahko izdelali za 644.500 DEM več. S tem prihrankom in s prihrankom pri izmečku bi lahko pokrili stroške dela za mesec dni, ostalo pa bi nam še za izplačilo regresa!
Ce bomo hoteli izrabiti vse proizvodne zmogljivosti (lani so bile namreč zasedene le 62-odstotno), bomo morali dvigniti storilnost za 30 odst. Opažamo, da so naši izdelki predragi, saj smo npr. na tujih trgih od 100 ponudb podpisali le 5 do 6 pogodb o naročilu.
V skupnih službah je število zaposlenih preveliko. Proizvodni rezultati zahtevajo zmanjšanje števila neproduktivnih delovnih mest.
Izguba za leto 1994 bo v STO približno takšna, kot smo načrtovali, in sicer 300 milijonov SIT. Če jo primerjamo z višino izgube v preteklih letih, je trend upadanja zaznaven. Leto 1992 smo namreč končali z 800 milijoni SIT izgube, leto pozneje pa s 500 milijoni SIT. Letošnje leto naj bi STO kot celota sklenil s "pozitivno ničlo", med njegovimi obrati pa predvidevamo "izgubarje" (Orodjarna - ima premalo kakovostnih programov; Pnevmatika - zaposleni se bodo trudili za pozitivne rezultate; Vzmetarna - novi posli naj bi načrtovani primanjkljaj precej zmanjšali) in tiste, ki bodo dosegali pozitivne rezultate (TSD, Kalilnica, DLM in Skupne službe).
Letošnji načrt realizacije je 30 milijonov DEM, kar je za 600 zaposlenih še vedno za polovico premalo. V prihodnje bomo letne načrte povečevali za 20 odst.; tako nameravamo leta 1996 zaslužiti 36 do 40 milijonov DEM. V štirih letih bi tako dosegli evropsko raven proizvodnje.
Kakšne bodo letošnje značilnosti dela v posameznih obratih STO?
V TSD bo še naprej tekla namenska proizvodnja za Slovenijo. Med naročniki njihovih izdelkov pa so tudi Slovenske oziroma Hrvaške železnice. Izdelovali bodo tudi
POPRAVEK V 2. št. Informativnega fužlnarja je tiskarski
krat v članku "Aktualno Iz Slovenskih železarn" popačil priimek
omerclalnega direktorja Metala. Ta se pravilno glasi Filipov. Za
apako se opravičujemo.
^	Uredništvo
metalurško in specialno tehnološko opremo ter batne črpalke za izpiranje vrtin, ki predstavljajo novost v proizvodnem programu.
Pnevmatika išče stike s firmo Atlas Copco, medtem ko je povezava z Bohlerjem že vzpostavljena. Razmišljajo o novih programih - npr. o hidravličnih cilindrih.
Orodjarna se povezuje s sorodnimi podjetji, ki bodo ustanovila konzorcij slovenskih orodjarn; le-ta naj bi pokrival potrebe Revoza v Novem mestu in osvojil Renault s svojimi orodji.
V Vzmetarni že izdelujejo stabilizatorje za avtomobile; upamo, da jih bodo kmalu tudi za model clio.
Za letos smo v STO pripravili več manjših razvojnih projektov, s katerimi želimo zaokrožiti nekatere programe. Vprašanje pa je, ali nas bodo banke pri tem podprle.
V STO smo letos usmeritve za naše delo:
zapisali naslednje
1. Racionalizacija notranjega poslovanja. Interni stroški poslovanja so preveliki. S projektom "Notranja reorganizacija" naj bi temeljito pregledali način poslovanja; ugotovili, kaj lahko optimiziramo; preverili informacijske tokove in zgradili takšno organizacijsko shemo, da bo delo teklo z minimalnim številom ljudi in brez podvajanja informacij. Prvi ukrep za zniževanje stroškov je ustanovitev profitne enote DML (Defektoskopsko-metrološki laboratorij), ki od začetka leta samo četrtino realizacije ustvari v STO, preostalo pa v drugih podjetjih.
Poleti se bo v drugo profitno enoto preoblikoval tudi razvojni oddelek.
2. Pridobitev certifikata ISO 9001 in DB ter s tem povečana možnost za večjo prodajo izdelkov na zahodnih trgih.
3. Vzpostavitev tesnejših stikov s podjetji, kot so: Wirth, BOhler, Atlas Copco, Leifeld, Soltam, Elbit, Rafael, Renault-Revoz in Thyssen.
4. Pripraviti spremembe nagrajevanja (npr. spremembe variabilnega dela osebnega dohodka, stimulacijo avtokontrole, dela na več strojih, za skrb za osnovna sredstva in potrošni material ter za zmanjšanje izmečka, predlog izplačila plač glede na mesečne rezultate oz. realizacijo plana ter stroškov).
Obstoj podjetja STO Ravna, d.o.o. ja odvisan od nas vsah, na samo od vodstva podjetja in ne samo od proizvodnih delavcev. Če bomo izrabili čas za dalo tako, kot ga znamo izrabiti doma, in če bomo pazili na osnovna sredstva, material in energijo ter delali z minimalnimi stroški, kot to znamo delati doma, bomo lahko dobili osebne dohodke vsakega petnajstega v mesecu, in še za druge stvari bo dovolj denarja."
A.č.
Družba, ki posluje uspešno
O De profundisu, nasledniku nekdanjega Družbenega standarda Železarne Ravne, v našem glasilu že dolgo nismo pisali. Zato je vest o njegovem uspešnem poslovanju v lanskem letu še toliko bolj vredna objave. Sicer pa je o dejavnosti podjetja in o načrtih za letos direktorica dipl. oec. Sonja Smolar povedala:
V letu 1994 smo dosegli pozitivno bilanco uspeha, in to je tako za kolektiv kot za vodstvo De profundisa zelo razveseljivo, saj nam dokazuje, da smo na pravi poti.
Poslovanje po enotah je bilo naslednje: hotel Korotan v Portorožu in Ivarčko sta poslovala z dobičkom. Družbena prehrana je poslovala z ničlo, športni objekti in hotel Rimski vrelec pa z izgubo.
Kot podjetje pričakujemo v letu 1995 še boljši rezultat, saj pod našo streho ni več Doma telesne kulture. Cilje poslovanja smo določili za vse organizacijske enote.
Največja težava je v tem, da nimamo denarja za investicije, brez njih pa ni pospešenega napredka.
Drugo težavo za podjetje predstavlja težko likvidnostno stanje, ki je posledica tega, da nam nekatere družbe Železarne Ravne naših storitev ne plačujejo redno.
Z vidika podjetja bi bilo bolje, ko bi delavci dobili denar za malico izplačan in bi nam prehrano potem plačevali sami. Po drugi strani pa bi to pomenilo nevarnost, da bi nekateri varčevali ravno s tem denarjem in se ne bi več prehranjevali med delom. Vodstva podjetij bi se morala zavedati, da ima redna prehrana med delom ugoden vpliv na storilnost in da velja tudi nasprotno.
Naslednji problem je velika bolniška odsotnost, ki jo bomo z določenimi ukrepi poskusili zmanjšati.
Naša enota Turistična agencija se je v slovenskem prostoru že dobro uveljavila. Prodaja raznovrstne aranžmaje, od zimovanj do letovanj na morju in v zdraviliščih ter izletov in potovanj ter letalske karte.
Uspešna je pri prodaji zmogljivosti Korotana v Portorožu -sezona je že skoraj zasedena, manj pa gre v denar Rimski vrelec. Krepko se pozna, da v našem predelu nimamo dobro razvite infrastrukture. Gostje radi prihajajo v kraje, kjer imajo lahko aktivne počitnice z raznovrstnimi programi, česar pri nas primanjkuje. Upam, da bomo z agresivnejšo ponudbo pritegnili več gostov. Tiskamo nove prospekte in razglednice, sodelovali pa bomo tudi na različnih sejmih. Za določene skupine organiziramo izlete po Sloveniji in kombiniramo bivanje na Rimskem vrelcu s Portorožem.
Rimski vrelec deluje v tesni povezavi s turistično agencijo. Največ imamo prehodnih gostov, prirejamo degustacije, imamo redne petkove in sobotne plesne večere. V zadnjem času imamo tu veliko poročnih gostij - z njimi so zasedene vse sobote do poletja. Prihajajo tudi nekatere skupine, imamo šole v naravi, razne seminarje in dajemo prenočišča poslovnim gostom.
V prihodnje bomo skrbeli, da se bo v hotelu vedno kaj dogajalo. Pripravljamo dneve tujih kuhinj - madžarske, dalmatinske in italijanske - vrstili se bodo od junija do septembra. Veliko nam pomeni vrtna restavracija, kjer lahko sprejmemo bistveno več gostov kot v dvorani.
Ob hotelu imamo še teniško igrišče in smučišče z možnostjo nočne smuke. Oboje je za goste zelo privlačno.
Želimo si, da bi smučišče lahko tudi umetno zasneževali.
Privlačnost Rimskega vrelca je mineralna voda, ki smo jo doslej premalo izkoristili, saj so analize pokazale, da ta voda ugodno vpliva na želodčne bolezni, bronhitis in drugo. Razen večje reklame bi bile potrebne tudi določene investicije.
V prihodnje želimo popestriti gostinsko ponudbo našega hotela, najbolj pa z reklamo poudarjamo mir, neokrnjeno naravo in možnosti aktivnega počitka v njej, tudi v povezavi z Ivarčkim.
Ivarčko je naš naravni biser in ima že samo po sebi dobro izhodišče za pozitivno poslovanje. Skrbeli bomo, da se bo v prihodnje tam še več dogajalo. Ze dolgo razmišljamo o sanaciji jezera, vendar je to poseg, ki bi ga morala podpreti širša družba.
v lasti De profundisa je tudi grad Javornik. Ker nimamo investicijskih sredstev, ga ne moremo obnoviti.
Hotel Korotan je pravi turistični objekt, saj stoji v turističnem kraju. Odkar ga imamo v upravljanju, z njim pozitivno poslujemo. Najprej damo možnost zaposlenim v podjetjih Železarne Ravne, da letujejo tam po ugodnih cenah, nato prodajamo zmogljivosti hotela na prostem trgu.
Hotel vzdržujemo tako, da njegova vrednost ne pada, potrebna pa bi bila še večja obnovitvena dela. Predvsem bi potrebovali novo kuhinjo in restavracijo.
Zdaj je naša portoroška ponudba klasična. Organiziramo izlete v okolico in z drugimi skupinami v Benetke. Imamo dokaj ugodne cene, poznani smo po solidnih sobah in dobri hrani.
_ De profundis je imel do lani v upravljanju precej športnih objektov. Ob polletju je občina prevzela DTK in s tem močno olajšala naše poslovanje.
Ostali so nam še: smučišči Ošven in Rimski vrelec, športna igrišča na Ivarčkem in teniško igrišče na Rimskem vrelcu.
Največ stroškov imamo z napravami na smučiščih. Plačujemo redne inšpekcijske preglede in naprave vzdržujemo v skladu z vsemi zahtevami. Na Ošvenu bi bil razen tega še nujen poseg na smučišču, na predelu S.
Družbena prehrana predstavlja več kot 60 odstotkov naše dejavnosti. Pripravljamo malice in kosila za vsa podjetja znotraj ograje Železarne Ravne. Prizadevamo si, da bi bili jedilniki pestri in da bi kar najbolje zadovoljevali potrebe zaposlenih. V tem delu ne dosegamo dobička. Da bi dosegli večjo kakovost, smo veseli vsake pobude in predloga, da pa bi znižali stroške, razmišljamo o prostorski racionalizaciji.
Zaposleni v De profundisu se trudimo, da bi kar najbolje gospodarili. Vsekakor želimo delati če naprej in z našo gostoljubnostjo in prijaznostjo prispevati k razvoju turizma tudi na Koroškem.
Mojca Potočnik
Znižanje stroškov -naša prihodnost
Ob koncu poslovnega leta vsi delamo inventuro in tako smo storili tudi v Energetiki Ravne, d.o.o. Prizadevanja za znižanje stroškov in s tem za boljši poslovni rezultat so obrodila dobre sadove, saj se v Energetiki dobro zavedamo, da je naš obstoj trdno povezan z dobrim gospodarjenjem proizvodnih družb na Ravnah. Strokovni kader si je v začetku leta 1994 postavil zahteven načrt. 2eleli smo kar najbolj zmanjšati stroške pri pretvorbi energije kakor tudi ostale stroške. Ob rahlem povečanju števila ljudi smo uspeli z aktivno tržno politiko pridobiti dodatna naročila zunaj Železarne Ravne, kjer smo pridobili skoraj 51 mio SIT prihodka, brez prodaje toplotne energije Komunalnemu podjetju Prevalje. Energetika je poslovni del bilance za leto 1994 končala s pozitivno "ničlo", v finančnem delu pa je imela izgubo (zaradi plačila zamudnih obresti v višini 21 mio SIT in 35 mio SIT odpisanih obresti znotraj železarne).
Pri pretvorbi energije nastopata kot vhodna energenta električna energija in zemeljski plin, zato smo tema dvema e-nergentoma namenili posebno pozornost. Z dobavitelji imamo sklenjene letne pogodbe o dobavi in na državni ravni sprejete dobavne tarifne pogoje. Prilagajanje In upoštevanje tarifnih pogojev omogoča porabnikom in distributerjem znižanje stroškov pri nabavi teh energentov. Ugotovitve ob koncu leta 1994 so pozitivne, saj smo do maksimuma izkoristili vse tarifne pogoje.
priključenih 48 porabnikov električne energije, ki jih lahko ob vsakem času, brez škode za proizvodnjo, izključimo za nekaj minut v času konične tarife.
Analiza rezultatov kaže, da smo v letu 1994 prihranili na Ravnah nad 1,8 mio DEM.
Za potrditev naših rezultatov podajamo diagram gibanja cen električne energije za pasovni odjem na 110 kV za leto 1993-1994.
Primerjava cen za pasovni odjem na 110 kV kaže v letu 1994 povečanje za 31,6 % v SIT in 12,5 % v DEM v primerjavi z letom 1993. Tako povečanje cen električne e-nergije je odobrila vlada R Slovenije.
Z našimi ukrepi smo dosegli veliko manjše povečanje cen, ki so ga plačali naši porabniki na Ravnah.
Cene električne energije za ostali odjem na Ravnah so se povečale za 21,7 % v SIT oziroma 3,9 % v DEM. To je posledica uspešnega vodenja konične moči in zmanjšanja stroškov pretvorbe in distribucije. Stroške za distribucijo in pretvorbo, ki so v letu 1993 znašali 7,82 % pri skupni ceni, smo zmanjšali v letu 1994 na 3,9 %. Torej smo stroške distribucije znižali za 49,9 % na skupno porabo.
Komprimirani zrak, kisik, pitna voda
Pri proizvodnji komprimiranega zraka, kisika in pri črpanju pitne vode je glavni strošek električna energija. Energetika porabi za pretvorbo ostalih energetskih medijev 24,1 % vse električne energije, ki jo porabimo v železarni na Ravnah. Vsi energenti so se zaradi manjšega dviga cen električne e-
Električna energija
Ze v letu 1993 so na našo pobudo v Metalu in Jeklolivami pričeli obratovati s topilniškimi agregati samo v času zunaj konične tarife, kjer se ne zaračunava konična moč. Delež konične moči v ceni za električno energijo predstavlja od 1,2 do 2,2 mio SIT/MW/mesec, glede na sezono Tako obratovanje	so nadaljevali
tudi v letu 1994. Povprečna cena električne energije za topilniške agregate je bila v letu 1993 3,66 Pf/kWh in v letu 1994 4,19 Pf/kWh. Konec leta 1993 smo ob finančni	podpori vseh
družb na	Ravnah uspeli
nabaviti	in zmontirati
računalniško opremo za vodenje konične moči, kjer je na računalniški sistem
Cena električne
Pasovni odjem na 110 kV
K
■C
s
e.i2srr/kv\m
4.65 srr/KWh
srr/kwh
SfT: 1994/1993=1.316
DEM: 1994/1993« 1.125
nergije tudi podražili za manjši odstotek, kot bi se sicer.
S prilagajanjem obratovanja kisikarne proizvodnji jekla v peči UHP smo se lahko prilagodili potrebam vodenja konične moči in znižali specifično porabo električne energije od 1,6 kWh/m3 kisika na 1,1 kWh/m3. Poudariti moramo, da smo z usklajevanjem z ljudmi v Metalu dosegli, da nismo potrebovali dodatnega dražjega tekočega kisika iz Ruš.
Težave z oskrbo s komprimiranim zrakom so bile v letu 1994 zelo velike: bile so napake na pogonskih elektromotorjih, kupiti smo morali drage rezervne dele, saj so a-nalize stroškov pokazale povečanje specifičnih porab. Stroški vzdrževanja in obratovanja zahtevajo zamenjavo nad 30 let starih kompresorjev. V decembru 1994 smo podpisali pogodbo za nakup novega kompresorja, saj smo imeli v novembru strojelom na starem.
Pri pitni vodi smo z analizo in uravnavanjem hidravličnih razmer dosegli kvalitetno oskrbo vseh naših porabnikov -kljub pomanjkanju vode v sušnem obdobju.
Zemeljski plin, tekoči naftni plin
Lansko leto smo s primernim načrtovanjem količin zemeljskega plina, glede na neugodno sezonsko porabo, dodatno kurili v kotlarni mazut in s tem dosegli nižji transportni strošek. Po nekajletnem odlašanju, zaradi pomanjkanja denarja, smo morali nujno opraviti generalni remont v mešalni postaji za zemeljski plin.
S Petrolom-trgovino smo podpisali pogodbo o najetju rezervoarskega prostora v našem skladišču in zato dobili 190 t butan-propana, kar je zadoščalo za potrebe železarskih družb in za dodajanje k zemeljskemu plinu pri nadplanski porabi v zimskih mesecih.
Daljinsko ogrevanje, para in sanitarna topla voda
Stanje vročevodnega kotla 2 v kotlarni je bilo tako, da je republiški inšpektor zahteval temeljito obnovo kotla. Zaupali smo jo Hidromontaži, zidarjem Metala in vzdrževalcem E-nergetike in je stala skoraj 16 mio SIT. Dodatno smo morali zamenjati armature na cevovodih v kotlarni. Kupili smo tudi nekaj merilne in regulacijske opreme za optimalno vodenje sistema daljinskega ogrevanja.
Pri analizi podatkov in parametrov pare pri vakuumski napravi v novi topilnici smo ugotovili prenizko temperaturo pare, zato smo se lotili gradnje novega parovoda iz kotlarne. Rezultati so dobri, saj je doseganje vakuuma bistveno hitrejše, stroški pa so nižji.
Za boljšo oskrbo porabnikov s toplo vodo smo zgradili nov toplovod iz kotlarne do kompresorjev v valjarni ter na ta način dosegli boljše izkoriščanje odpadne toplote.
VODA NARAŠČA HITREJE
Lani decembra so v Rudniku Mežica izključili podzemne črpalke, ki so črpale vodo iz najnižjih plasti rudnika, in začeli z zalivanjem spodnjih rudniških rovov. Po izračunih strokovnjakov - geologov in hidrologov - naj bi voda zalila rudnik do višine vodnega rova (100 m pod Mežico) najhitreje v poldrugem letu, najdaljši čas pa bi naj bil tri leta.
Kmalu so ugotovili, da voda zaliva rudnik bistveno hitreje, kot so predvidevali (in izračunali). Prej kot v dveh mesecih so bili rovi zaliti do polovice. Kaj je vzrok tako velikega dotoka vode (ali napačnega izračuna), še ni znano, strokovnjake in odgovorne pa skrbi, kako bodo v tako kratkem času opravili vsa potrebna sanacijska dela v vodnem rovu. Če bo namreč voda naraščala še naprej tako hitro, bo za utrditev rova komaj dva meseca časa.
Pred dvema letoma so strokovnjaki vodni rov temeljito pregledali in ugotovili, da so se približno na sredini pojavile razpoke, ki jih bo treba sanirati, preden bo rudnik zalit do višine rova. Na sanacijo so se začeli pripravljati že jeseni, vendar je hitro naraščanje vode presenetilo vse, ki so pri tem udeleženi, to pa so: vodstvo Rudnika Mežica, ki mora sanirati vodni rov, Komunalno podjetje Prevalje in Energetika Ravne, ki morata urediti prečrpavanje vode iz Meže v kanal za hladilno vodo.
Kot je povedal direktor Energetike dipl. inž. Franc Rus, so imeli zaradi naglice, s katero so morali urediti zajetje v Meži, precej težav. Pri Gradisu v Uubljani so si sposodili tri črpalke, z zmogljivostjo po 10 m /min.
Ob zagonu se je pokazalo, da načrpajo premalo vode, ki jo za hlajenje agregatov potrebujeta Paloma in Železarna Ravne. V železarni se s to vodo hladijo srednja in težka proga v Valjarni, Kovačnica, UHP in še nekaj agregatov v STO.
Da bi zagotovili dovolj vode, so si sposodili še potopne črpalke od Rudnika Mežica. Z vodo iz Meže naj bi oskrbovali agregate dva meseca - začeli so 7. februarja -potem pa bo voda spet tekla po vodnem rovu, ki ga bodo v tem času sanirali.
M.P.
Nove investicije
Zaradi preobremenjenosti smo transformator 20/0,4 kV v kisikarni poleti zamenjali z novim. Investicija je bila vredna
40.000	DEM.
Napake na merilnih transformatorjih v CTP so zahtevale nabavo novih, za kar smo odšteli zopet 30.000 DEM.
Da smo povečali skladiščni prostor za odpadna olja in oljne gošče, smo postavili dva rezervoarja s kapaciteto 50 m .
Za potrebe Metala smo opravili rekonstrukcije ogrevnih in žarilnih peči ter zgradili novo peč za ohlajanje odkovkov.
Direktor Energetike Franc Rus, dipl. in2.
ZAKLJUČEK AKCIJE
Meritve emisij dimnih plinov in nastavitev gorilnikov v individualnih kuriščih
V januarju smo opravili še zadnje meritve emisij dimnih plinov in nastavili gorilnike vsem triindvajsetim prijavljenim občanom. Storitve so bile za vse občane brezplačne. Akcija je potekala v okviru delovanja Energetske svetovalnice, financirala pa jo je SO Ravne na Koroškem.
Meritve in nastavitev gorilnikov je opravil serviser Avgust Erjavec. V Energetski svetovalnici smo zbrali podatke in opravili grobo analizo rabe energije v stanovanjskih objektih. Ugotovitve smo strnili v naslednjem zaključku:
■ Pri večini prijavljenih občanov lahko poudarimo pravilno energetsko osveščenost in skrb za varčevanje z energijo. Tudi v preteklih letih so skrbeli za redno servisiranje gorilnikov, dobro vzdrževanje ogrevalnega sistema in celotnega gradbenega stanja objekta, kar je bilo razvidno tudi iz izračunov energijskih števil za posamezne objekte.
■ Energijsko število je bilo pri večini pod dopustnim, v glavnem tudi pod 100 kWh/m Z dodatnimi sanacijskimi ukrepi za izboljšanje toplotne izolacije objekta in vgradnje merilno-regulacijske opreme v ogrevalne sisteme bi se dalo rabo energije ponekod dodatno znižati, kar pa je seveda povezano z večjimi investicijskimi stroški.
■ Prijavljeni občani zaenkrat ne načrtujejo dodatnih sanacij za izboljšanje toplotno tehniških parametrov, vsi pa so pripravljeni redno skrbeti za strokovno vzdrževanje in servisiranje ogrevalnega sistema in objekta kot celote. Z meritvami emisij dimnih plinov v kuriščih so bili izredno zadovoljni in pričakujejo, da bomo podobne akcije organizirali tudi v prihodnjih letih.
Cilj delovanja Energetske svetovalnice je, da v prihodnje poskuša k sodelovanju pritegniti čim več občanov, saj je znano, da raba energije povsod ni tako kvalitetna, kot se je to z meritvami in analizami izkazalo pri večini letošnjih prijavljenih občanov. Najslabše stanje je gotovo tam, kjer občani o rabi energije niso dovolj poučeni in zato tudi ne čutijo potrebe po rednem pregledovanju in strokovnem vzdrževanju ogrevalne opreme.
STROKOVNO PREDAVANJE
EMRGETSM
SVETOVflLfllCfl
Avtomatska regulacija v ogrevalnih sistemih
V okviru delovanja Energetske svetovalnice smo v februarju organizirali strokovno predavanje s področja regulacij, ki so ga vodili predstavniki družbe TRATA, d.d.
Predavanje je bilo organizirano na pobudo podjetja E-nergetika Ravne, d.o.o. ob pomoči g. Roberta Jamška.
flSTnnovuoin pecmmin 10« SO RflVIffi m KOR. &
EHERGETM RflVHE D.0.0.
tananmNNB
Udeležilo se ga je triindvajset strokovnih delavcev iz različnih podjetij, ki se ukvarjajo s problematiko komunalnega ogrevanja v sistemu daljinske oskrbe s toploto.
Predavatelji so govorili o sistemskih rešitvah v toplotnih postajah, o novostih na področju pogonov in ventilov, o ultrazvočnih kalorimetrih, digitalnih regulatorjih ECL ter o regulatorjih diferenčnega tlaka in omejevalcih pretoka.
Ker je sistem daljinske oskrbe s toploto marsikje zaradi dotrajanosti posameznih elementov treba obnoviti, smo s predavanjem strokovnjakov iz družbe TRATA želeli domačemu strokovnemu kadru predstaviti novosti s področja regulacij, za katere menimo, da jih je zaradi racionalizacije rabe toplotne energije smotrno upoštevati pri načrtovanju posodobitev v daljinskem sistemu. Zavedamo se namreč, da energetsko svetovanje na področju hišne energetike ne more biti uspešno, če idej o zniževanju rabe energije ne upoštevamo v celotnem sistemu daljinske oskrbe s toploto - vse od kotlov do porabnikov.
Energetska svetovalnica Ravne Mojca Kert-Kos, dipl. inž. str.
OSKRBA Z ENERGIJO
V JANUARJU 1995
V januarju sta bili dobava in oskrba porabnikov s primarnimi energenti v redu. Proizvodnja sekundarnih energentov je bila prav tako v redu, nekaj motenj pa je bilo pri oskrbi z njimi, in to zaradi zamrznitev cevovodov in nizkih zunanjih temperatur. V valjarni je zamrznil zrakovod kom-primiranega zraka za brusilne stroje - cen-tromaskine. Tako so bili moteni pri oskrbi z zrakom 5.1.1995 do
11.15 ure in 17.1. od polnoči do 6. ure.
Dne 6.1.1995 je zamrznil cevovod pitne vode za stavbo AOP, tako da niso imeli pitne vode v dopoldanskih urah. Zamrznil pa je tudi cevovod sanitarne tople vode, ki je speljan od kompresorske postaje ob valjarni do kotlarne, vendar ta zamrznitev ni vplivala na oskrbo porabnikov.
Od 11. do 13.1.1995 pa smo bili omejeni na pogodbeni odjem tudi pri porabi zemeljskega plina. Konice porab smo pokrivali s porabo pro-pan-butana, mazuta in odpadnega olja. V ta namen smo porabili 6.451 kg PB, 40.000 kg mazuta in odpadnih olj.
V januarju smo zbrali 45,9 m odpadne emulzije. Odpadnih olj za sežig smo zbrali
29.000	kg, in sicer 8.700 od družb Železarne Ravne, 13.900 kg od zunanjih dobaviteljev in 6.400 kg s čiščenjem emulzije.
Razen tega, da smo odpravljali zastoje in okvare, smo opravili še vse načrtovane preglede in remonte na energetskih napravah in omrežju. Opravljali smo tudi usluge po naročilu naročnikov družb Železarne Ravne in zunanjih podjetij.
Inž. Ferdinand Kotnik
TRANSKOR
W	u ■	d	■	d ■
zeli vstopiti v kraj
Podjetje Transkor posluje kot zasebna družba od 1. aprila 1994. V oddelkih Prevoz, Servis, Trgovina ima 75 zaposlenih. Posluje na skrajnem vzhodu železarne Ravne, v prostorih nekdanjega tozda Transport in centralnega ter papirnega skladišča.
V oddelku Prevoz prevladuje tovorni promet. Tovore prevažajo za podjetja železarne Ravne pa tudi za zunanje naročnike, tako za podjetja kot za občane. Ti lahko vzamejo tudi vozilo v najem - z voznikom ali brez njega.
Organizirajo tudi prevoze z osebnimi avtomobili, pri čemer se dogovarjajo s taksisti, ki so prav tako izšli iz tozda Transport, pa zdaj delajo kot zasebniki.
Servis skrbi za vzdrževanje in popravila tovornih vozil, viličarjev in osebnih vozil. Pred kratkim so se na novo opremili z ustreznimi aparati, tako da lahko opravljajo preventivne tehnične preglede vozil (kontrola in nastavitev luči, zavor, montaža in centriranje gum, pa tudi nastavitev in delovanje motorja).
V sklopu servisa deluje tudi pralnica avtomobilov.
V Trgovini prodajajo raznovrstno blago, od delovnih zaščitnih sredstev, raznih čistil, pralnih praškov do vseh vrst pisarniškega materiala, računalnikov in računalniške opreme. Med orodji ponujajo celoten program Uniorja iz Zreč, predvsem pa vse, kar potrebujemo pri popravilu avtomobila, tudi nadomestne dele.
Kot je dejal direktor Transkorja inž. Damjan Berložnik, so pri svoji dejavnosti omejeni zaradi prostorov, ki so jih podedovali, in s plotom železarne Ravne. Radi bi se kar najbolj odprli v kraj, zato so že uredili dostop do servisnih delavnic in trgovine skozi ograjo pri pralnici. Ko bodo čez nekaj mesecev uredili novo trgovino, bodo za njo poskusili premakniti tudi fabriško ograjo.
Že zdaj pa vabijo vse, ki jih zanima njihova ponudba, ki je po direktorjevem mnenju ugodna, da pridejo in si ogledajo, po kakih cenah ter pod kako ugodnimi pogoji ponujajo izdelke in storitve.
M.P.
PECA
- pasta za
v ■ v	■
čiščenje rok
Kemijski laboratorij Železarne Ravne smo nekoč poznali predvsem po analizah in raziskavah za metalurško proizvodnjo. Pred nekaj leti so v njem začeli tudi s proizvodnjo lastnih izdelkov. Tako izdelujejo fluorescenčni prašek za kontrolno linijo Tiede v Valjarni ter Vlekolist, premaz za žico za Jeklovlek.
S tradicijo iskanja novih proizvodnih možnosti nadaljuje lani ustanovljeno podjetje EKO-Ekoinženiring Ravne, ki izhaja iz tega laboratorija.
Pred kratkim so začeli izdelovati pasto za čiščenje rok z imenom PECA. Izdelujejo jo s polnilom ali brez njega.
Pasta je sestavljena iz nevtralnih, biološko razgradljivih snovi in je torej okolju "prijazna”. Je brez fosfatov, vsebuje pa glicerol, ki neguje roke. Njena pomembna prednost je tudi cena, saj manjša škatla (360 g) paste stane 130 SIT, večja (580 g) pa 230 SIT. Toliko stane tudi žele z 280 g vsebine, medtem ko velja 430 g želeja 360 SIT. K temu je treba priračunati še prometni davek.
V podjetju EKO upajo, da bodo kmalu osvojili domače tržišče (predvsem tisto znotraj železamiškega plotu), saj o prednostih svojega izdelka sami ne dvomijo.
M.P.
UKREPI
ZA BOLJŠO PROMETNO VARNOST
Že v januarju so se zbrali na skupnem sestanku direktorji zasebnih družb Vogard, BVD, Transkor in Jumi. Sprejeli so več predlogov, kako urediti prometni režim na prostoru železarne Ravne, da bi odpravili težave, ki se zaradi vedno gostejšega prometa na tem območju vse bolj povečujejo.
Objavljamo zapis, ki ga je pripravil Mihael Jurak, direktor družbe Jumi.
Osnovni namen sestanka, ki je bil sklican na pobudo direktorja podjetja Jumi, je bil določiti predlog koncepta prometnega režima, izdajanja dovolilnic za vstop v železarno Ravne in izvajanje kontrole. Z ustanovitvijo zasebnih podjetij je problematika prometa z osebnimi vozili znotraj ograje železarne Ravne dobila nove razsežnosti. Zato je nujno, da predpišemo hišni red, za katerega bo skrbelo podjetje Jumi. Na recepciji bodo izdajali dnevne dovolilnice za vstop v železarno in dovolilnice, ki imajo trajnejšo veljavo - največ eno leto - podjetje Vogard pa bo s svojimi varnostniki nadziralo tako dogovorjeno vstopanje v ta prostor. Pri tem mora biti poudarek na prometni varnosti in zagotovljen nemoten pretok tovornega prometa, ki ga opravlja podjetje Transkor.
Direktor BVD - Ravne je predstavil osnutek nove prometne urejenosti v železarni Ravne, s katerim naj bi zagotovili osnovne varnostne elemente na področju preventive in prometne varnosti za ograjo železarne Ravne. Dogovorili so se, da bodo za obravnavo Pravilnika o prometni urejenosti v
železarni Ravne sklicali poseben sestanek. Transkor ima največje težave, je pojasnil direktor tega podjetja in navedel nekaj primerov, ko so bila njihova delovna vozila udeležena v prometnih nezgodah z osebnimi vozili.
Za večjo prometno varnost in obvladovanje prometa znotraj ograje železarne Ravne predlagamo naslednje:
• Na prostor znotraj ograje železarne Ravne je dovoljen vstop za službeno registrirane osebne avtomobile in za osebne avtomobile direktorjev družb A. Izjeme so možne samo na podlagi pisne zahteve direktorja lokacije in direktorjev družb A.
• Enodnevnih dovolilnic za vstop v prostor znotraj ograje z osebnimi avtomobili poslovnim gostom praviloma ne izdajamo. Pri tem so izjeme razni monterji, ki s sabo prevažajo opremo, potrebno za delo.
• Za leto 1995 je treba naročiti posebne dovolilnice, ki imajo razpoznaven znak, da je njihovim lastnikom dovoljen vstop z osebnim avtomobilom.
• Podjetje Jumi mora pri obnavljanju letnih in izdajanju dnevnih dovolilnic dosledno upoštevati dogovorjeni hišni red, podjetje Vogard pa nadzirati vstopanje.
• Za zagotovitev prometne varnosti je nujno sprejeti Pravilnik o prometni signalizaciji in urediti prometno signalizacijo v železarni Ravne.
Navedene predloge je potrdil direktorij družb A SŽ na Ravnah 10. 2.1995.
KULTURA
KULTURNA KRONIKA
2. februarja so Šentanelski pavri peli ob odpiranju razstave Zorana Rožiča v Črnečah.
3. in 4. februarja so bile v krajih od Črne do Raven predstave lutkovnega abonmaja. Lutkovno gledališče Maribor je uprizorilo igrico Matjana Pungartnika Vodni mož in lepa Polona.
7. februarja je Koroški oktet na Ravnah proslavil 35-letnico delovanja. Govoril je Ivan Vrbančič, spored je povezoval Mitja Šipek. Oktet se je poklonil tudi svojima umetniškima vodjema Jožetu Leskovarju in Tonetu Ivartniku ob njuni 60-letnici.
7. februarja so v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah pripravili literarno srečanje in razstavo ob 15-letnici smrti dr. Franca Sušnika in pisatelja Leopolda Suhodolčana. Srečanja s tekmovalci za bralno značko so se udeležili pisateljica Kristina Brenkova, prof. Janez Mrdavšič, Jože Zupan (član odbora Zveze bralnih značk) ter sorodniki L. Suhodolčana. Nastopili so učenci OŠ Prevalje in Glasbene šole Ravne.
Isti dan je bila v Družbenem domu na Prevaljah prireditev ob kulturnem prazniku Naš kraj v kulturni podobi. Peli so moški zbor Vres, dekliški nonet Karantanija in otroški zbor prevaljske šole z Milanom Kamnikom. Slavnostni govornik je bil župan Maks Večko, o dr. Sušniku in Suhodolčanu pa so govorili prof. Janez Mrdavšič, dr. Janko Sušnik, Franc Fale, Jože Zupan, Kristina Brenkova, Primož Suhodolčan, Niko R. Kolar in Franc Juričan. Spored je povezovala Hedvika Gorenšek, bral je Franc Gutman.
8. februarja so na proslavi v Kotljah sodelovali osnovnošolci, mešani zbor Rožmarin in Hotuljski oktet, v Mežici pa mladinski zbor osnovne šole, Lovski oktet, zbor Mežiški knapi, duo Rute s Prevalj, citrarki in recitatorji.
Proslavo ob kulturnem prazniku je pripravilo tudi kulturno društvo na Lešah.
12. februarja so Šentanelski pavri peli v Libeličah.
17. februarja se je s koncertom v Dravogradu začelo pevsko srečanje Od Pliberka do Traberka.
18. februarja sta bila koncerta še v Kotljah in št. Primožu, nato so se pevska srečanja nadaljevala v marcu.
17. februarja je bil v športni dvorani na Ravnah dobrodelni koncert za gradnjo glasbenega doma in prizidka k osnovni šoli Prežihovega Voranca. Organiziral ga je Damjan Zih, nastopila pa je vrsta koroških ansamblov in pevcev. Za Pihalnim orkestrom ravenskih železarjev so se zvrstili: Koroški muzikantje, Fredy King, Stari prijatelji, Milan Kamnik, Koroški jeklarji, dekliški zbor Karantanija, Damjan Zih, Fantje treh dolin, Marijana Mlinar in Šibovniki.
18. februarja je Vres pel na srečanju pobratenih pevskih zborov Od Korotana do Jadrana v Braniku na Primorskem.
24. februarja je bila v Črni abonmajska predstava v organizaciji Studia 90. Gledališče Tone Čufar z Jesenic je uprizorita komedijo Ta pršparan jur.
25. februarja je bil v Kotljah 17. pustni karneval.
M.P.
Srečanje v Koroški osrednji knjižnici
NOVE KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Baccei.T.' Magično oko : trodimenzionalne podobe. - Maribor, Obzorja, 1994 Balle.D.: Čarovniški priročnik : sto najlepšin trikov z vseh odrov sveta. - Nova Gorica: Flamingo. 1994
Beckett,K.A.: Iglavci. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994. - (Moje vrtne rastline)
Benčan.V.: Baseball. - Ljubljana : samozaložba, 1994
Černič-lstenič.M.: Rodnost v Sloveniji. - Ljubljana : Znanstveno in publicistično
središče, 1994
Demb,A. - F.F. Neubauer: Upravni odbor: Soočanje s paradoksi. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1994
Filipič,F.: Ob razpotjih zgodovine. - Maribor: Obzorja, 1994
Franc Ksaver Meško : (1874-1964): ob 120-letnici rojstva in 30- letnici smrti. -
Ormož : Občina, 1994
Golob,Z.: Papige. - Ljubljana : Kmečki glas, 1994 Hay L.: Življenje je tvoje. - Ljubljana : IsTanja, 1994
Hiti,M.: Voga za začetnike : yoga za vsakogar in za vsak dan. - Ljubljana : Tara Yoga Center, 1994
Janežič,P.: Slovenska gorska pravljica. - Ljubljana : Založba Mihelač, 1994 Kavran.D.: Kadrovska funkcija - management. - Kranj : Moderna organizacija, 1994
Kessler.S.: Poslovna angleščina. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994. - (Ci-cero)
Kreft,L.: Estetika in poslanstvo. - Ljubljana : Znanstveno in publicistično središče, 1994
MacCIelland.D.: CorelDravv za telebane. - Ljubljana : Pasadena, 1994 Menage, R. : Vrtnarjenje v rastlinjaku. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994. -(Moje vrtne rastline)
Milijon jedilnikov. - Ljubljana : DZS, 1994
Novak,M.: Dober dan, revščina : dejstva, pristopi, politika. - Ljubljana : Socialna zbornica Slovenije, 1994
Ribarič V.: Potresi v Sloveniji. - V Ljubljani. Slovenska matica, 1994 Rupel,S.: Družinsko pravo. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1994 Swindells,P.: Vodne rastline. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994. - (Moje vrtne rastline)
Tomazin,!.: Pustolovščina v Tibetu : Smučanje z osemtisočakov. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1994
Tušak, M.-M.: Psihologija športa. - Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1994
Varstvo človekovih pravic. - Ljubljana : ČZ Uradni list Republike Slovenije,
Wandmaker,H.: Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem! .- Ljubljana : Aura, 1994
Weidinger,H.J.: Dober nasvet za vsak dan. - Maribor: Založba Obzorja, 1994 Weimar,M.: Otroci izdelujejo predmete iz rastlin. - Ljubljana : Kmečki glas, 1994
Zakon o industrijski lastnini s komentarjem. - ČZ Uradni list Republike
flovenije, 1994
ižek, I.: Zakon o delovnih razmerjih. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1994
Izbor Darja Molnar
ŠPORT
DRAGO VOLŠAK 1950-1995
Leta 1950 si se rodil in prvič začutil toplino in lepoto jeseni. Svoje otroštvo si skupaj s staršema, bratom in sestrama preživljal na Goriškem vrhu pri Dravogradu.
Izučil si se za ključavničarja. Februarja leta 1971 si Ravne, v oddelku valjev in armatur v Valjarni. Na tem delovnem mestu si ostal vse do svoje smrti.
Sodelavci so te poznali kot tihega in mirnega človeka, včasih veselo razpoloženega, drugič vase zaprtega, a vedno spoštljivega do drugih. Bil si vesten in marljiv delavec. Svojih delovnih zadolžitev in nalog si se tako kot tvoji sodelavci dobro zavedal, saj si jih strokovno, kvalitetno in pravočasno izvrševal.
V Valjarni si pustil del sebe, v njej si živel in delal dolgih 24 let. Valji in armature, ki si jih vzdrževal, popravljal in menjaval, niso gnetli in preoblikovali le jekla, ampak tudi tebe, ti dajali kruh, zagotavljali tebi in tvoji družini socialno in materialno varnost in ti jemali moč in zdravje.
Želel si ustvariti lasten dom in družino. Z ženo Maijano sta zgradila hišo na Robindvoru v Dravogradu. Kljub trdemu delu doma in v tovarni si si tu in tam odtrgal nekaj prostega časa čisto zase. S svojo ribiško palico si tiho sedel ob Dravi, urejeval svoje misli in iskal možnosti za reševanje vsakodnevnih težav. Reka ti je dajala novih in novih moči.
Pa vendarle!
Zadnji ponedeljek v februarju nas je presenetila žalostna vest, da te ni več med živimi. Zaman so tvoji sodelavci v torkovem jutru pogledovali proti vratom delavnice, kdaj boš vstopil. Težko je bilo sprejeti vest, da si v 44. letu starosti končal svoje življenje.
Zakaj, veš samo ti. Tvoje življenje je bilo prepleteno z vzponi in padci, uspehi in neuspehi, vendar, čeravno kratko, je bilo bogato. Slovo od tebe ni lahko, veliko prezgodnje je.
Tvojim najdražjim, ženi Marjani, hčerki Dragici in Renati, vnukom in sorodnikom izrekam v imenu sodelavcev in sindikata iskreno sožalje.
se zaposlil v Železarni
ALPSKO SMUČANJE Ravenski klub je tudi letos vzorno organiziral dve slalomski FIS tekmi, ki sta bili 11. in 12. februarja, na smučišču Poseka. Oba dneva je nastopilo nekaj več kot 110 tekmovalcev iz 16 držav Evrope, Azije, Južne Amerike in Avstralije. Zmagala sta Aleš Piberz Bleda in Avstrijec Franz Klinger, od koroških smučarjev pa je bil najboljši Mežičan Primož Pustoslemšek, kije bil na prvem slalomu sedmi.
V Prakovcih na Slovaškem so bile mednarodne igre šolskih otrok. Mladi do 14. leta starosti iz Češke, Ukrajine, Slovenije in Slovaške so se pomerili v alpskih disciplinah in smučarskem teku. Selekcija Raven je dosegla odlične uvrstitve v veleslalomu. Med deklicami je zmagala Tina Maze, četrta je bila Petra Mikeln, šesta pa Tamara Stropnik. Med fanti je prvo mesto osvojil Rok Šalej, drugi je bil Aleš Gorza, šesti Ožbej Košeljnik in sedmi Dejan Kumer. V ekipni razvrstitvi mest je reprezentanca Raven premočno osvojila 1. mesto v alpskem smučanju.
Kar precej je bilo tekem za prvenstvo vzhodne regije Slovenije. Ena takih, za dečke in deklice v slalomu, je bila tudi na smučišču Poseka na Ravnah. Od Fužinarjevih mladih smučarjev in smučark sta se najbolje uvrstila Vanja Vravnik na 2. mesto med mlajšimi deklicami in Rok Šalej na 3. mesto med starejšimi dečki. Na smučarskem poligonu Poseka in na smučišču Ošven pa je bilo 25. in 26. februarja državno prvenstvo v slalomu in veleslalomu za starejše dečke in deklice. Prvenstvo je vzorno organiziral SK Fužinar, nastopilo pa je 120 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz 31 klubov. Najuspešnejši je bil znova Rok Šalej, ki si je prismučal bronasto odličje v veleslalomu in bil sedmi v slalomu.
Tudi najmlajši, cicibani in cicibanke, so imeli kopico tekmovanj. Omenimo jih nekaj in seveda boljše uvrstitve tekmovalcev ravenskega kluba. Tekma za pokal Gorenjke na Golteh, 5. februarja: 3. Andrej Hafner, 16. Tina Erženičnik. Regijska tekma na Kopah, 8. februarja: 5. Andrej Hafner, 7. Jasna Rapnik, 8. Katja Vravnik in 12. Nina Pisnik. Na Arehu na Pohorju, tekma za prvenstvo vzhodne regije: 4. Andrej Hafner, 7. Vid Gjurin; 3. Jasna Rapnik, 6. Katja Vravnik in 8. Tina Erženičnik. V Kranjski gori je bik) konec februarja dvoje tekmovanj za najmlajše. Najprej so se cicibani pomerili v veleslalomu za 5. Zmajčkov pokal, kjer sta Sašo Kotnik in Barbara Rapnik osvojila drugi mesti med letniki 1986, Martin Pečnik je bil 5., Nejc Stropnik pa 6. Med letniki 1987 je Matevž Zavolovšek osvojil 12. mesto. Teden dni pozneje je bito v Kranjski gori še državno prvenstvo cicibanov in cicibank v veleslalomu, kjer je Andrej Hafner zasedel 5., Tina Erženičnik pa 7. mesto.
SMUČARSKI SKOKI Na tekmovanju za pokal cockte za mladince do 16 let, ki je bito 8. februarja na 60-metrski skakalnici v Dobji vasi, je Ravenčan Iztok Verdinek osvojil 10. mesto, na državnem prvenstvu za dečke do 15 let pa je bil četrti. Na državnem prvenstvu za dečke do 11 let, ki je bilo v Ljubljani v začetku februarja, je Rok Kac osvojil 19., Lovro Rozman pa 26. mesto, medtem ko sta bila na tekmovanju za pokal cockte na Paškem Kozjaku: Rok Kac 7. in Lovro Rozman 9. Ekipno državno prvenstvo za dečke do 13 let je bilo 25. februarja v Dobji vasi. Med 20 ekipami so zmagali mladi skakalci Triglava iz Kranja, skakalci Fužinarja v postavi Lovro Rozman, Rok Kac, Mitja Skariovnik in David Verdinek so bili sedmi.
ODBOJKA Redni del prvenstva v 1. B ligi se je končal 4. marca. Odbojkarji Fužinarja žal niso uspeli doseči zastavljenega cilja, to je uvrstitve na prvo ali drugo mesto, kar bi jim omogočilo nastopanje v gornji končnici prvenstva. Na priložnost za uvrstitev v višji rang tekmovanja bodo morali odbojkarji Fužinarja pač počakati še eno leto.
PLAVANJE Na državnem prvenstvu za mladinske in kadetske kategorije, bito je od 17. do 19. februarja v Mariboru, so plavalci in plavalke Fužinarja osvojili skupno deset medalj. Matjaž Čepelnik je bil najuspešnejši, saj je osvojil dva naslova prvaka Slovenije med kadeti in eno drugo mesto. Med kadetinjami sta po en naslov osvojili Tanja Merzdovnik in Špela Fras, Merzdovnikova pa si je priplavala še po eno srebrno in bronasto medaljo. Bronasto odličje je pripadlo tudi štafeti deklet Fužinarja v disciplini 4 x 100 m mešano. Med mladinci in mladinkami sta tretji mesti osvojila Primož Abraham in Anja Srebotnik. Z uvrstitivjo med najboljše so se v kadetskih kategorijah izkazali še Marko Šuler, Vasja Knuplež in Janja Gologranc.
Na absolutnem zimskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo od 24. do 26. februarja v Ljubljani, je Matjaž Čepelnik osvojil 4. in 5. mesto, Anja Srebotnik pa 6. in 7. mesto, oba v prsnem slogu. Primož Abraham je bil 10. na 100 m delfin. Sočasno je bilo v Ljubljani tudi ekipno državno prvenstvo za mlajše dečke In deklice; mladi tekmovalci Fužinarja so bili osmi.
NAMIZNI TENIS Igralci Partnerja Radlje so brez poraza osvojili 1 mesto v drugi moški ligi in so tako postali člani prve slovenske lige. Igralci Fužinarja Interdiskonta so bili peti.
KEGLJANJE S finalnimi nastopi na kegljiščih v Slovenj Gradcu, Dravogradu in na Ravnah se je končalo letošnje prvenstvo Koroške. Med posamezniki sta naslov prvaka osvojila Jože Lasnik pred Silvom Belajem (oba Fužinar) ter Majda Verbole pred Ivanko Sabljar (obe Korotan). Med dvojicami sta zmagala Rajko Podojstršek in Alojz Strašek pred Ivom Mlakarjem in Jožetom Lasnikom (vsi Fužinar) ter Majda Verbole in Ivanka Sabljar (Korotan) pred dvojico Slovenj Gradca Darinko Verhovnik in Pavlo Garb. Na tretje mesto sta se uvrstili kegljavki Fužinarja Erika Lesnik in Franja Gašper.
Ivo Mlakar
LOKOSTRELSTVO Tudi v februarju so lokostrelci -kompaundisti iz Lokostrelskega društva Ravne nadaljevali serijo dobrih rezultatov. Na drugi dvoranski tekmi 2x18 metrov v letu 95, ki je bila v Ljubljani na Kodeljevem, je Samo Šteharnik zasedel drugo mesto s 569 krogi, Jože Ravnjak pa s 562 krogi četrto mesto.
S prvo 3-D tekmo na makete živali se je začela tudi sezona tekmovanj na prostem. Na Brdu pri Kranju, kjer se je pričel tudi pokal CAMO za leto 95, se je v zelo slabih pogojih - močnem dežju in nizkih temperaturah - izkazal Jože Ravnjak, ki je osvojil 1. mesto s 386 točkami, kar je bil tudi najboljši rezultat tekme. Samo Šteharnik je osvojil 7. mesto s 316 točkami, Miran Čerenjak je s 314 točkami zasedel 8. mesto, Zvonko Kričaj pa 15. mesto z 276 točkami.
KADROVSKA GIBANJA
31. januarja 1995 je bilo v ravenskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 3911 delavcev.
Družba
Št. zaposlenih
METAL	1257
JEKLOLIVARNA	412
ARMATURE	199
STO	593
STROJI	523
NOŽI	196
ENERGETIKA	107
LOGISTIČNI CENTER	253
TRANSLOG	1
DE PROFUNDIS	82
STANOVANJSKO PODJETJE 22 TRANSKOR	75
VOGARD	77
ŠERPA	114
FLUKTUACIJA
Sklenitve
delovnega razmerja
V podjetjih koncerna Slovenske železarne je do konca januarja delovno razmerje na novo sklenilo 15 delavcev: od tega so jih 5 prerazporedili znotraj koncema, 2 sta se vrnila Iz slovenske vojske, 1 je dobil delo za določen čas in 1 za čas pripravništva.
Družbe so zaposlite naslednje število delavcev: Metal in Stroji po 6 ter STO, Armature Muta in Logistični center po 1.
Od zasebnih podjetij, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, se je število zaposlenih povečalo v Šerpi, kjer so za določen čas zaposlili 1 delavca.
Prenehanje delovnega razmerja
Delovno razmerje je januarja prekinilo 19 zaposlenih: 5 jih je odšlo v vojsko, 4 je prenehalo delovno razmerje za določen čas, 3 so se invalidsko upokojili. 2 sta končala pripravništvo, 2 pa sta odšla sporazumno. 2 delavca, ki sta bila trajna presežka, sta našla zaposlitev pri drugem delodajalcu, 1 delavca pa so prerazporedili znotraj koncema.
Število zaposlenih se je zmanjšalo v Metalu (9), STO (3), Logističnem centru (3), Armaturah (2), Nožih (1) in De pnofundisu (1), od zasebnih družb pa v Šerpi (6) in Vogardu (1).
Po podatkih strokovne službe pripravila A.C.
LOČENO ZBIRANJE ... NAPAK
Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora in "Smetnjački” ECO TEAM sta v decembru 1994 gospodinjstva v Mežiški dolini obdarila z razkošno oblikovano zgibanko z naslovom Ločeno zbiranje odpadkov. Izdala sta jo v pomoč Komunalnemu podjetju Prevalje, ki je na svojem delovnem območju razpostavilo zabojnike za steklo, papir, plastenke in pločevinke, biološke ter ostale odpadke, z namenom, da bi jih ljudje pravilno uporabljali.
Sodeč po številnih vprašanjih, ki smo jih dobivali na naše uredništvo, pa informacija ljudem ni bila čisto razumljiva. Najbolj nejasno se jim je zdelo napotilo za odlaganje stekla, ki se glasi:
• kozarce za vlaganje, kompote, marmelado, zelenjavo;
• steklenice vina, sokov, žganih pijač;
• kozarci instekleničkeza otroško hrano;
• stekleničke kisa in olja;
• razbiti kozarci in steklenice.
Če gre za ločeno zbiranje odpadkov in če je na pokrovu napis steklo, mora biti človeku jasno, da v zabojnik ne bo zlival vsebine kozarcev in steklenic. Toda besedilo ga navaja k temu.
Navodilo bi bilo pravilno, ko bi bilo napisano:
• kozarce za vlaganje kompotov, marmelade, zelenjave
• steklenice od vina, sokov, žganih pijač
• kozarce in stekleničke za otroško hrano
• steklenice od kisa in olja
• razbite kozarce in steklenice.
Napake, ki so povzročile nerazumljivost, se zdijo morda komu malenkostne. So v nepravilnih besednih zvezah (kdo se boji predloga od?!), nedosledni rabi tožilnika in imenovalnika in v podvajanju ločil (pika na začetku vrstice zaleže tudi za vejico ali podpičje na koncu).
Nedoslednosti v rabi sklonov in ločil je v zgibanki še več. Škoda, ker jih ne bi bilo treba, saj bi jih lektor odpravil z zamahom roke. Se izdajatelju ni zdelo vredno, da bi ga povabil k sodelovanju? Ali se je mogoče zbal stroškov? Škoda, saj cena tovrstnih storitev ni vredna besede!!
Ker ljudje novosti zelo neradi sprejemamo, nam pride prav vsaka ovira, da se jim lahko izognemo. Če ni drugega, je to lahko celo jezikovna nepravilnost. Začetek ločenega zbiranja odpadkov pa so spremljale še druge pomanjkljivosti, npr. ta, da nam komunalci niso priporočili ali ponudili "smetnjačkov", ki bi omogočili ločeno zbiranje odpadkov že doma, v stanovanju, kjer v resnici nastajajo.
Mojca Potočnik
DOBER DAN,
HUMANOST!
Ondan (20.2.) je malo pred 14. uro pripeljal pred upravno poslopje železarne rešilni avto. Nekdo je potreboval nujno zdravniško pomoč.
Zgodilo se je v hudo nepravem času. Preden so ponesrečeno ali obolelo osebo spravili v avto, je bila ura dve. Tedaj se vsem, ki pridejo na šiht ob šestih, zelo mudi domov. Pomembne niso samo minute, temveč sekunde. Tvoj avto mora priti skozi križišče prvi, drugi, tretji, ... ne šele petnajsti ali dvajseti, kajti potem bi prispel domov dve ali tri minute pozneje kot včeraj in predvčerajšnjim!
Zato »seveda reševalnemu avtomobilu z vklopljeno signalno lučjo pri vstopu na cesto ni mogoče dati prednosti. In je omenjeni rešilec ondan tudi ni dobil. Čakati je moral, da se je uvrstil v kolono, nato se je pomikal meter za metrom s tistimi vred, ki se jim je tako mudilo.
Ni pomembno, kdo je bil v reševalnem vozilu, niti ne, kaj se mu je zgodilo. Pomembno je, da je bila pomoč nujna, in da šoferji - sodelavci - rešilcu niso dali prednosti.
Pa ne, da smo že tako daleč, da razmišljamo: "A, nekdo z Uprave je, ta pa naj kar..."
M.P.
ZAHVALA
... kadar jo v ljudeh svetloba, žarči iz njih.
Tedaj se prepoznamo, ko hodimo skupaj v temi, ne da bi morali z roko drug drugega pobožati po licu ali se usesti drug drugemu v srce.
Albert Schweitzer
Ob _ boleči izgubi našega dragega moža in očeta Vladimirja Strahovnika se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani s toplimi besedami in dejanji sočutja.
Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej.
Vsi njegovi
Ustanoviteljica Informativnega fužlnarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ - Metal Ravne,d.o.o., SŽ Jeklolivarno Ravne d o o SŽ - STO Ravne, d.o.o., SŽ - Stroje Ravne, d.o.o., SŽ - Nože Ravne, d.o.o., SŽ - Armature Muta, in Energetiko Ravne, d.o.o., ter za nekatere zasebne družbe M so nastale iz ti. podjetij C. Pripravlja: Medicalgraf Prevalje, d.o.o., Koroška 14, Ravne na Koroškem (Fužinar Ravne, d.o.o.).
Uredništvo- aiavna In odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotoaraltie je prispevalo uredništvo. Tel: 0002 21-131, urednica int 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304. Tisk: Grafika & Gergek Prevalje.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št 23/128- 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
7 nasvetov v boju s prehladom
Prvo pravilo:
Virusi so razpršeni v prostoru in napadajo primemo gojišče, to je sluznico neodpornih gostiteljev. Kdo pravi, da bo vaš nos primeren, če boste uživali dovolj vitaminov, predvsem vitamina C in vitamina A.
Drugo pravilo:
V prostoru, kjer kdo kiha 6 ur in ki ga ne zračimo, je velika verjetnost, da bodo zboleli tudi drugi sodelavci. Bataljon bacilov ima "razumljivo" večji uspeh kot le četa. Torej poskušajte prepričati svoje sodelavce, da boste zračili še veliko pogosteje, ko bo kdo od vas prehlajen. Le toplo se oblecite.
Tretje pravilo:
Predstavljajte si, da pri usekavanju tisoče bacilov iz nosu prenesete v robec. V toplem žepu jih je vsako sekundo več. Pri ponovni uporabi robca boste tako v nos vnesli dobesedno koncentrat bacilov. Torej uporabljajte izključno robce za enkratno uporabo in jih takoj zavrzite. Ne dovolite, da bi kdorkoli iz vaše okolice metal robčke v odprt koš za odpadke. Odvrzite jih v straniščno školjko ali v PVC vrečko, ki jo na vrhu zalepite.
Četrto pravilo:
V času epidemij je zaželeno, da omejite stike z večjimi skupinami ljudi.
Peto pravilo:
Pogosto si umivajte roke. S tem, ko se nehote dotaknete nosu, oči ali ust, prenesete viruse na roke, pri rokovanju ali prijemanju predmetov pa jih prenašate okrog.
Šesto pravilo:
Če se vas je prehlad že lotil, ostanite vsaj prve tri dni v postelji. Prepričajte tudi svoje sodelavce, naj storijo enako, čeprav boste morda morali prevzeti del njihovih obveznosti. Škoda bo manjša.
Sedmo pravilo:
Poskrbite, da bo šest pravil poznalo čim več ljudi iz vaše okolice.
(Vir Dr. C. Dragoš: O gripi, virusih in "zdravem" praznovanju; v: Tajnica, št. 3,1994, str. 46)
Pomembnejši dejavniki poklicnega uspeha
Tudi dobre ideje in delovni nastop še niso dovolj za poseganje po višjih delovnih mestih. V pisarnah je vse več taktiziranja, v ospredje prihajajo diplomatske spretnosti, retorične in komunikacijske sposobnosti in le kombinacija različnih dejavnikov vam bo odprla vrata do višjega delovnega mesta.
• KakOVOSt je sinonim za dobro opravljeno delo. Pomembno je, da je posamezno delo opravljeno v okviru posamezne dejavnosti in seveda pravočasno. Kakovost je nedvomno eden izmed pomembnih dejavnikov poklicnega uspeha, ni pa najpomembnejši.
• Diplomacija je sposobnost jasno in pametno, včasih tudi preračunljivo zastopati svoje interese. Pozor! Pred vsako diplomatsko potezo moramo imeti pred sabo jasno predstavo o tem, kaj pravzaprav hočemo. Paziti morate tudi, da vaše diplomatske poteze ne postanejo rivalski poskusi uveljavljanja za vsako ceno, saj v tem primeru ne morete pričakovati podpore sodelavcev*
• Komunikacija pomeni razumevanje posredovanih informacij in razumljivo podajanje informacij drugim. Kdor hoče uspeti, se mora naučiti uspešno komunicirati, še posebej ženske morajo v poklicnem življenju pogosto "izstopiti iz tišine" in povedati, kaj hočejo in kaj zmorejo.
• PrezentnOSt v poklicnem delu je lastnost "biti ob pravem času na pravem mestu ob pravih ljudeh". Prezentnost morate dobro obvladati, če hočete še komu predstaviti svoje sposobnosti in uspehe.
• Izbira pravega trenutka je za
poklicno napredovanje prav tako pomembna kot preostali našteti dejavniki. Pravilna odločitev o tem, kdaj je dobro prodreti v ospredje in kdaj je bolje ostati v ozadju, je lahko odločilna za vaše napredovanje.
(Vir D. Brečko: Skrb za razvoj delovne kariere; v: Tajnica, št. 3,1994, str. 26)