Naša lemlia — iredenta. Kaj ho s šolstvom na našcm zasedenem ozemlju? Pričetek šolskega leta se sicer šele polagoma približuje, tod.a že danes je za nas pereče vprašanje, kaj bo z našim šolstvom na Goriškem in v zasedenem ozemIju sploh. Lansko šolsko leto je preteklo precej neplodovito. Ljudske šole so bile po veliki večini jako neredne v svojem poslovanju. Poučevalo se je le bolj redko in tudi jako nialo ur na dan. Skoro po vseh šolah se je poučevala že italijaoiščina. Srednje šole pa sploh niso bile odpite, razen realke v Idriji, ki pa tudi že izgublja svoje slovensko lice. Ravnatelj je že več časa Italijan, in ves duh postaja našenui liudst-vu tuj. V Tolminu je bila moška in ženska pripravnica za učiteljišča. Poučevali sta dve učni osebi iz Italije in cn dotnač učitelj. Zasebne šole »Domov« v Gorici. Kje so naši znani »Dorni« v Goiici? Kje je vsa tista nebrojna mladina, ki je tam srkala vase pristni slovenski duh in pravo slovensko izobrazbo. Ne poslujejo več ne »Šolski Dom«, ne »Mali Dom«, in ne »Novi Dom«. Toliko tisoč naših otrok je tam našlo varno zavetje, tain so jih učili v narodnem jeziku Ijnbiti svoj narod. Kje bi bila zavednost naše goriške slovenske mladine, ako bi ne bilo naših prijaznili »Domov«. Teh za nas ni več. Tujec gospodari v deželi in tiam odmerja sedaj tam doli kultnro in omiko. Upeljava italijanščine in protislovanskega duha v šole. Kakor sem že rekel, silijo po vseli šo- lali laščino. In sicer navadno nastavijo za učitelja kakega učitelja-vojaka, ki potern poučuje deco že od prvega dne edino v italijanščini. Učiti se morajo otroci razne liistorije o Italiji, o junaštvu italijanske ar- niade. Garibaldijevo hirnno in take stvari. V neki šoli so se učili tudi razne kratke stavke politične vsebine kot na primei- >Mi se bomo borili proti Jugoslaviji.« Seveda vse to v italijanskem jeziku, ker učitelj drugega jezika ne razume. Neka mati se je zaradi teh komedij pritožila in rekla, da bo vzela otroke iz italijanske ure. Učitelj ji je odgovoril, da naj bq le tiho, kajti v bodočem šolskem letu bo itak ves pouk italijanski. Obdarovanje — sredstvo za pridobivanje zaupanja in propagande. Da otroci rajse priiiajajo, jira kuliajo popoldae riž, in vsak otrok dooi, ko gre iz šole, lonček riža fn pa košček kruiia. lako upajo pocasi pndooiti zase deco in starše. Za Božič so priredili skoro povsoui uožicnice in razdeiili razne maienkosti, ki pa aiiso bile ravao posebae vredaosti, kot so Ijudje pripovedovali. Veadar je bilo po vseli italijanskili iistili čitati, kako so nasitiii in obiekli sloveaske lačne m raztrgane otroke, koliko darov so razdeliii, kako so otroci peii Garibaldijevo hiiano Hd. italijauski tečaji za uaše uciteljstvo. Za slovenske učitelje so prirediii itaiijaai tekom sedanjiii pocitnic posebae jeziKovae kurze v riorenci. Vsak. učiteij aii uciteljica, ki se je oglasil za ta kurz, j«. dobii prosto vožajo tja in aazaj, potera \ rioreaci prosto lirano iri še menda 10 ln aa dan za razne potrebe. Ma ta aaCia upajo doseči tudi pri uciteljstvu en koiak aaprej ia to vporabiti potem v pri__odajeai sclskem letu. »V 10 letiii mora dobiti zasedeno ozeialje italijansko lice.« Kaj bo z našimi šolaiai v priliodnjeai solskem letu? Kot je zadnje šbl. leto pokazalo, je pricakovati jako maio ali pa iač. Ako se bodo še dalje držaii priacipa, da v desetili letih mora dobiti vse zaseaenu ozemlje italijansko lice, potem si laiiko vsak raisii, kaj bo z aasiiai šolami aa Goriškeni. besed imajo sicer italijaai aavadjako dosti, a zgodi se le maio. Ubetajo ze dolgo mesecev slovensko giranazijo, toda zgodilo se ni se aič. Ljudsko šolstvo trpi na vsiljevanju itaiijansCiae, iiadzormki so že skoro vsi pristai aii pa narejeni Laai, torej ni pričakovati nič aobrega v iem oziru. Tako se bo naša mlauiaa aa Uoriškem in drugod v zaseueaem ozeaiiju seveda vedno bolj potujcevala ia ako uo šlo po italijanskem načrtu, borao kmalu iaieli iste razmere kot so bile v Beneški sloveaiji. Najvainejši iaktor pri mladini ,io gotovo šola. Ako bo šola našo deco sistematiano potujcevala, tedaj bo ailadina tekom let izgubila narodno zavest. Slabi nameni z našim šolstvom. Da ninlajo Lalii z aašimi šolami po zasednem ozemlju dobrega namena, se vidi iz italijanskih listov, ki so biii aaravnost divji, ko so zvedeli, da je bila na Opčini pri Trstu sloveaska šola. To dejstvo so označili kot škandal ia sramoto za laško kulturo, da se poučuje tik pred tržaškimi vrati tak barbarski jezik kot je slovenščina. Takoj so dobili neko itaiijansko učiteljico, ki je privatno zbirala potujčene otroke okrog sebe in jih učila peti Garibaldijevo himno, kakor je z velikim •/eseljem poročal isti list. Pogled v bodočnost. Pogled v bodočnost torej ne kaže tam doli nič dobrega v tem oziru, pritisk bo bržkoae še večji kot je bil lani. Po »Slovencu«. Potrebno je smotreno podrobno delo. Ako si torej hočemo ohraniti svoj jezik na okupiranem ozenilju in jezikoviio posestno stanje, se moramo pripraviti za vstrajno in smotreno delo. Pripravljeni raoramo biti dopriaesti vse žrtve v ta naaien. V tem oziru je pa nujna in neobhodao potrebna reorganizacija in revizija programov ter druge izpremembe pri nasiii narodao- obrambaili diuštvih in skupuega nastopa vseh strank v ta namen, drugače ni mogoče misliti na uspešnost našega vnanjega delovanja. § Napad italijanske drhali na CirilMetudovo šolo v Trstu. Dne 3. t. m. je slavila tržaška italijanska drhal zopet svoje poulične orgije in pogrome na Slovence. Napravili so ninogo škode v »Narodnem domu«, v tiskarni »Edinost« in naskočili tuui Ciril Metodovo šolo na Ac<iuedottu. Kalvor narn pripovedujcjo došleci iz Trsta, so napravili Italijani znatno škodo v šoli. Uničili so učila obeh šol. dekliške in deške, ki ste nastanjeni v tem poslopju, razbili opravo, kar jim je prišlo pod roke, pometali skozi okna na ulico vse uradne spise in kataloge in knjižnico »Uči:eljskega društva«, ki se je iialiajala tudi v šoli. Komentirati bi bilo ta čin cdveč! § Šolske manifestacije, v službi itaHjanske propagande. Nedosegljivi so pa Italijani v pompoznih manifestacijah. Ni ga bilo codna od okupacije našega neodrešenega ozcmlja, da bi 'iie bilo domoljubne prireditve po naših šolah v ital. smislu. Z vsemi inogooimi sredstvi so podpirali vojaki in italijanske oblasti take priieditve, kjer jim je bilo mogoče, ali potom učiteljstva al* potom vojakov, jih prirediti. Onokom so nakupili igrač in so vse, ki so be prireditve udeležili, obdarovali, da so jih s tem privabili v "svoj krog. Obdarovali pa so vsakega otroka tudi z italijansko zastavico s savojskim križem, ki jo jc v.,uk oiiok nesei putem na sv.>j dom. Ponavadi je bila vsaki manifestaciji pri-jružena tadi kaka prireditev in igra, v kateri so nasiopali italijanski vojaki z njiai lastnim koniedijantstvom. Otroke so pripustili k praeditvi in zabavi — brezplačno. Tako su si pridobivali mladino za se in zastrupljevali njih mlada srca s protislovanskim dulicm. Kmalu so jih naučili klicati: »Viva Italija!« Ni je bilo italijanske manifestacije, da niso k njej pritegnili tudi šclsko mladino. — Položaj je resnejši, nego se y& tu — zavedamo! § Kaj bo z učitelji, ki niso rojeni v »Julijski Benečiji«? Po italijanskih zakonih ima vsakdo dornovinsko pravico (pristojnost) tam, kjer je rojen. Ostali bi taai tudi vsi oni, ki so si pridobili pravoveIjavno domovinsko pravico na tem ozemlju. Po sklepu delegacije na mirovni konferenci pa nimajo domovinske pravice tam oai, ki so pridobili domovinsko pravico šele po 24. maju 1915 ali pa kot uiadniki. Večina domoviinske pravice za učiteljstvo bazira na starem avstrijskem zakonu, da so pristojni tja, kjer službujejo. Po zgoraj omenjeni odredbi izgubi mmogo slovenskih učiteljev državljansko pravico na okupiranem ozemlju, če ostane to ozeoilje v italijanski posesti. Posledica 'ega bo, du sc bc mnogo slovenskih učiteljev moralo izseliti s tega ozemlja. Pomanjkanje učiteljstva bo postalo zelo občutno. Naše šole bodo ostale brez slovenskega učiteljstva. Na njihovo mesto bo italijanska oblast nastavljala narodno mlačno učiteljstvo ali pa celo Italijane, ki le za silo znajo kak slovanski jezik. Najljubše jim pa bo, če jim zaradi pomanjkanja učiteljstva in s tega vzroka, sploh ne bo treba vzdrževati slovenskih iu hrvatskih šol. Širil se bo analfabetizem nied našim narodom onstran meje. Nujna potreba je, da vzdrže vsaj oni učitelfi tatn, ki so tamošnji rojaki — v interesu narodne stvari — dolžnost našega naroda pa je, da jim pomaga vzdržati in doprinese vse žrtve, ki so potrebne za to. Pa ne tako, kakor se dela dosedaj, temveč drugače! § Priznanje, za vzgojo naše mladine iz okupiranega ozemlja. V »Jugoslaviji« je izšla sledeča zalivala: »Ravnatelju državnega učiteljišča v Ljubljani. Podpisani se tem potom kar najsrčneje zahvaljujejo gospodu ravnatelju državnega učiteljišča v Ljubljani za njegov pravični m možati nastop v prilog nas ubogih prknorskih beguncev, dijakov in dijakinj III. zaposlovalnega tečaja goriških učiteljišč v Jugoslaviji z dne 19. t. m. Da, gospod ravinatolj, Vi ste bili oni mož, ki ste se, ne boječ truda in skrbi človekoljubno očetovsko zavzeli za nas uboge pregnance diiake in dijakinje goriških učiteljišč ter nam omogočili nadaljevanje naših študij, ki bi bile brez Vaše blagonaklonjenosti morale prenehafi. In zopet ste Vi oni neustrašen naš dobrotnik, ki se zavzame za naše pravice, koje se nam od gotove strani odrekajo. Zato pa bodite zagotovljeni, gospod ravnatelj, da Vam naša hvaležnost ostane trajna, pa naj se bomo naliajali kjerkoli. Res je, da smo vsled vojne, katera je bila za nas pregnance najbolj kruta, nekaj zamudili v našib študijc.li. gotovo pa ne bi v poučevamju zaostajali za absolventi gimnazij in realk, katore se nam prednjači. Kajti mi smo oni naraščaj, ki je v najtežjih časih z največjimi žrtvami in šikanami od vseh strami gojil veselje do učiteljstva in ne morda kot se bo danes izjavil marsikdo, le ker so naši predniki in stanovski tovariši s tndom in največjim naporom prišli do svcjih delnih pravic. Ravnotako moramo povdariti Vaše besede, gospod ravnatelj, da ako kdo zasluži ovaževanja, smo to gotovo v prvi vrsti mi pregnanci glede zaslužka, kakor je to že pred časom navajal naš zasiužni primorski poslanec gospod dr. Dinko Puc. Proseč Vas, gospod ravnatelj, Vaše nadaljne blagonaklonjenosti, se Vam se enkrat kar najsrčneje zahvaljujemo: tretjeletniki goriškega zaposlovalnega tcčaja.« — Morda se danes niti ne zavedamo, kako veliko dclo za bodočnost vršimo, če s posebno skrbnostjo in posebno človekoljubnostjo vzgajamo in podpiramo našo narodno mladino iz okupiranega ozcmlja. Zavedati se moramo pri tem, da s tem vzgajamo nase prve in najboljše bojevnike za naše bodoče delo — za ujedinjenje. Zato gorenjeniu priznanju — tudi naše stanovsko priznanje. Našini najmlajšim tovarišem ;n tovarišicam pa kličerao: pogunmo naprej! § Pomanjkanje nčiteljstva na zasedenem Kiasu. Generalno tajništvo za civilne stvari je izdalo naslednji odlok, nasiovljen na civilne komisarijate v Tolminu, Sežani, Gradišču, Logatcu, Postojni iti Kopru: »Da se odpomore poiaanjkanju slovenskih učiteljev in da se omogoči učiteljskim kandidatom odpustni izpit, je generalno tejaištvo odredilo, da se bodo vršili zrelostni izpiti najbrž v prvi polovici meseca septembra. Civilni komisarijati se naprošajo, da obvestijo o teh izpitih učiteljske kandidate in kandidatinje, ki prebivajo v njiliovem področju. Kandidati in kandidatiTije naj pošljejo svoje prošnje za pripustitev k izpitom, opremljene s krstnirn listom in zadnjim učiteljskim izpričevalom, šolskemu oddelku civilnega komisarijata za goriški politični okraj. Kronika. = Za slovansko bogoslužje in moderniziranje cerkve. V zadnjem času se viši med duhovščino velepomembno gibanje, ki bo imelo tudi na naše narodno življenje velik vpliv, ako* se proizvede in če prodre narodna duhovščilia s svojinii idejami, nasproti konservativni duhovščini. Posebno se je razširilo to gibanje v državah, ki so nastale iz bivše AvstroOgrske. Dosedaj tlačcna nižja duhovščina se upira nadvladi višje duhovščine in zahteva enakopravnost tudi zase. Zahteve so sledeče: 1. Detnokratizacija cerkvene uprave, kjer naj soodločuje tudi lajioni elemeni. 2. Škofe naj voli duhovščina in verniki; istotako župnike. 3. Duhovniške plače se morajo uredit. potom tozadevne službene pragmatike. 4. Odpraviti se morajo ogromne razlike v dohodkih nižje in višje duhovščine. 5. PatriarhaliOno razmerje v duhovniški organizaciji inora prenehati. Zahteva se službeno razmerje kot med državnim ur; dništvom. 6. Duhovniki Iiočejo biti svobodni državljani. 7. Odprava celibata. Hočejo se tudi žeiiiti. 8. Nastopi naj v njihovem delokrogu zistem delitve dela. Jugoslovansko gibanje med duhovšcino je zavzelo sledeče stališče in vidno pridobiva na obsegu: 1. Jugoslovanska narodna cerkev. Treba je ustvan'ti cerkveno edinstvo med pravcslavnimi in katoličani v Jugoslaviji. Mora se izpeljati akcija, da se obe veroizpovedi zedinita. Po volji naroda naj se vi elje živ narodni jezik pri službi božji. Podoben pokret se vrši po vsem svetu. Vsak narod naj ima svoje pravice, svojo ceikev, svoje bogoslužje. 2. Popolna demokratizacija e«rkve. Škcfe in druge duliovitike nastavlja in odstavlja narod sam. Samovoljni režim cerk- cnih mogotcev mora popolnoma pasti. V zmislu velike Demokracije mora enkrat za vselej prenehati duhovna strahovlada. Ccikveno premoženje pripada narodu, oziroina državi. 3. Duhovniki so svobodni državljani. z istimi pravicami in dolžnostmi kakor vs drngi. Svobodno se lahko ženijo in pečajo s katerimkoli delom. Smejo živeti in delati kakor vsak drug človek. Nosijo naj civilno obleko. kakor drugi ljudje. 4. Nazivljejo pa se ti duhovniki nai(>dni, da se ločijo od oficijelnih rimskih duhovnikov. Za narodnega svečeiiika smatra ta struja dotičnika. ki se posveti z dušo in telesom delu za ljudstvo. * To je najradikalnejse krilo med reformistično hrvatsko duhovščino. Svoj delokrog so prenesli izven cerkve. Hodijo med ljudstvo. Pridigajo pod milim nebom, ker jim je pot v cerkev zaprta. Zbirajo se okrog ;>Splistkega Naroda«. Ljudstvo iih sluša in jim sledi kakor prorokom. — Prekmurje definitivtio priznano Jugoslaviji. Fracosko poslaništvo je obvestilo kraljevsko vlado SHS. da je rnirovna konferenca v Parizu definitivno priznala našemu kraljestvu ozemlje Prekmitrja in da je pristalo na to. da to ozemlje takoj zasedejo naše čete. — S tein so za Sloven-ijo nastale zopet nove naloge, ker pripade šolstvo na tem ozemlju v področje Višjega šolskega sveta za Slovenijo. Potreba bo zopet novih učnih oseb za to ozemlje in, ustanavljanje novih šol na tem ozemlju. Pridobili smo s tem lepo število našega nadarjenega naroda in lep kos rodovitne zemlje, naše organizacije pa hvaležno polje za razširjenje in statiovsko dclovanje. Zborovanje jugoslovanskih katehctov. Prva kon.fi.rcnca jugoslovanskili katehctov v Zagiebu jc dovršila svoja po^verovanja 6. t. m. opoldne. Krona posvetovanju je bila leso.acija, v kateri vzbuja pozomost točka r> b r a t s t v u i n m e d s e b o j n i '.; u b e / i: i k a t o 1 i š k e g a i n p r a ^ ( s 1 -e v n e g a duhovuišlva ter o n.odcrnem učnem načrtu za verski rciiiv v srednjili šolah. Knsiževnost m umetnosf. Izšel je »Naš Glas«, glasilo »Centralnog Saveza javnih namještenika u kraljestvu Srba, Hrvata i Slovenaca.« Izhaja v vseh treh narečjih za sedaj vjatinici. Začasno bo izhajal pohnesečno na osmero straneh in se čimpreje izpremeni v tednik ter sčasoma v dnevnik. Zagovarjal bo inierese državnih nameščencev. Izšel je sedaj v 28.000 izvodih in smo prepričani, da '>e v kratkem naklada znatno dvigne ker je namenjen državnim uslužbencem vsega kraljestva. Tudi učitelji smo v zadnjem času postali državni uradniki, zato imamo svoje interese do novega lista in tudi do splošne organizacije državnega uradništva. Zavzeti bo treba v tem oziru svoje stališče. Za enkrat mora biti naše stremljenje osredotočeno v snujočo se skupno organizacijo vsega učiteljstva v krajevini, v UJLJ in skupno z vsem organiziranim učiteljstvom v UJU. bomo potem sklepali o pogojih, na podlagi katerili naj potem organizirani deli naše organizacije ali pa celota pristopi v »C. S. j. n. u. k. SHS.« list priporočamo! Stane do konca leta 7 K, na mesec 1 K 40 vin. in se naroča v Ljubljani, Rimska cesta štev. 20/11., kjer je tudi uredni/štvo. »Zvoiiček« jr_ rriiadinski list s podobami, ki izhaja pod spretnim uredništvoin višjega šclskega nadzornika Engelberta Gaiigla, odličnega našega mladinske;»a pisa:eija. Smeio trdimo, da tako dobrega ^n l'jpega lista tndi drugi večji narodi nimajo. L. Gi.'ii}?l. je 2 i-al zbrati okoli sebe število spreuiili niladmskih pisateljev, ki mu porn.ag-.ijo lis: zalagati z najtečnejšo dusno hrano za našc nežno mladino. Le škoda. tla v tch abiionralnih časih list ne izhaja redno: ao, la r.edostatek odpade, čim nastanejo boljšc razmere. List zasluži vsega priforočila in podpore. Žal, da mu te ne mklarjajo celo ljudje, ki bi to morali storiti v blagiruo naše mladine. Tako n. pr. je še mnogo šol tudi na Kranjskem, ki niso naročnict na ta izborni list. Temu so krivi največ naši ki :.• jni šolski sveti, pred vsem njih predsedivki, ki so večinoma naši — župniki. Ti lisiu niso prijazni že zaradi narodnr.-iiai.Tfdnega urednika; zato pri šolskih prelimii'arih črtajo »Zvonček« ter vsiljujejo sVnec« z »Angelčkom«, ki sta lis.a pod di-hovskim protektoratom in vodstvom. 1'pamc pa, da bode bolje v najkrajšem času; kajti bliža se konec krajnim šolskini svetom in duhovski komandi v šoli! Vi pa, cenj. čitatelji »Domovine«, ki ima!e šologodno mlJKlino: naročite »Zvonček«. Boljšega lista si ne moremo želeti za vašc otrcke! Naročuje se pod naslovom Upravnrštvo >.Zvončka«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. »Zvonček« je mesečnik, ki stane 15 K za leto. — Tako pise zadnja številka ^Domovine« o našem mladinskem listu. Tovaiisi, zavedajmo se tudi sami svoj'h listov, za k.vere nas tovariši drugih naročnikov za\:d;jo in razširimo ;ih v svojih vrstah in med ljudstvom! Polemika. = »Za pravo upokojenega učitelj- stva.« (Prejeli smo in priobčujemo.) Clanek pod tem naslovom v »Uč. Tov.« mi sili pero v roko, da skušam ovreči nekatere nestvarne razloge, s katerimi zagovaija nek tovariš-upokojenec, sicer svojo upravičeno zahtevo po drag. dokladi, v isti izrneri, kot jih uživa akt. učiteljstvo. Ua, jednakopravnost dosledno, to zahtevaino; nikakor pa se ne strinjam s tem, da bi učitelj, ki je vpokojen užival večjo doklado, to bi bila zopet nepravičnost. Utemljevati to zahtevo s sličnimi razlogi, da rabi učitelj upokojenec, ki je v mestu boljšo obleko, pa ni samo nestvarno, temveč naravnost smešno, da ne rabirn drugega izraza. Kje pa je zapisano, da mora unokojenec v mesto? Če gre sploh kak učitelj samostojno v mesto, on že ve, zakaj gre, in je tudi sam odgovoren za eventuelne tozadevne posledice. Tudi ne uvidim, zakaj je treba učit. meščami drugačne obleke kot učitelju vaščanu. Mari snio učitelji zato, da podpiramo modo? SHčne trditve daijo. doumnevati, da zado- stujejo učitelju vaščanu eventuehio hr_ vaške bize in robača brez suknje. Hvala Bogu, da vlada tudi 'glede tega že jediuikopravnost! Fr. Šegula. = Še enkrat šolske knjige. Prišol boue niogoče še kdo, ki bo kratkomulo trdiJ, da hočem po vsej sili spraviti stai __ avstrijske knjige v našo šolo in da se nio_ goče celo ogrevam za ponatis čitank \y bivše dvorne zaloge na Dunaju. Ne, tega nisem mislil nikdar! Nai bo prepričan tudi tov. Lovšin, da prav tako željno pričakujeni novili ikrjijr, kakor on sam. Uo natiska novih kn.rg jc še daleč, in do tega časa naj se uporabijo vse ui)orabne knjige, ker sicer bomo ostali brez knjig. Tovariš Hren je napisal tudi več lepih mislih o knjigah, ki zavračajo Lo\ršinov strah pred starimi kn";gami. V Novem Mestu smo tudi razpravljali o šolskih knjigah in prišli do zakliučka, da se naj uporabi, kar je porabnega,Da bo pa naša vlada izdala za probudp naroda tisoče — o tem jako dvornim in bodočnost bo pokazala, da ne gre vse tako hitro, kakor nekateri mislijo. Bomo videli, če sem imel prav! R a č i č B o ž o. Iz pisarne strokovnega tajništva. Oprostitve učiteljev-vojakov. V zadevi tovarišev-vojakov, ki so vpoklicani na dvamesečne orožne vaje, sino interveiiiralt glede oprostitve pri poveljstvu dravske divizije, naj se tovariše ourosti orožnih vaj. Dobili smo sledeče obvestilo: »S priliodnjim našim poveljem bomo sledečo odredbo objavili: Vsi učitelji-vojaki, ki so pritegnjeni k orožni vaji, naj se 10 dni pred početkom šole odpuste od vojakov. Vsak tak posameznik se mora za pravočasen odpust od vojakov pri svoji četi izkazati, da je kot učitelj na kakršnikoli žoli ali zavodu stalno nameščen (bodisi tudi kot provizoričen učitelj) in kedaj niora pričeti s poukom v šoli.« To smo prejeli in objavljairro prizadetim tovarjšem v obvestilo. — Poziv na Koroško! Prosimo nujiio tovariše, dobre narodne delavce, da se javijo za službovanje na Koroško, vsaj za dobo plebiscita. Stalnim učiteljem ostane dosedanje mesto rezervirano in se zasede sanio s suplentsko učno osebo. Ker je stvar eminentne narodae važnosti, za.o nuino pozivljamo tovariše. da se javijo in sicfir najbolje n a r a v n c s t n a V š j i š n 1. s v e t. Moralna dolžnost je, da odide potein nemudoma na odkazano službeno mesto, čim prejme dekret in vztraja tam vsaj do izvedbe plebiscita. Tovariši, na noge! Stvar je velevažna! V interesu stvari je, da se javljajo tovariši z več službenimi leti in že primerno verziranostjo v narodiiera propagandnem deln. — Poleg rednih svoji!i pre.iemkov dobivajo primerne dnevnicc od 16 K naprej. Strokovni tajnik. Razpis sBužb. 1. Mestni urad v Ptuju odda 2 začasni službi učiteljic na mestni gospodinjski šoli v ..Mladiki", in sicer eno za kuhanje in gospodinjstvo, drugo za šivanje in krojenje. Rok, do 20. t. m. ,,Uradni list", 8. avRusta, ti. štev. 130.