Slovenske narodne vraže in prazne 
vere, 
primerjane drugim slovanskim in neslovanskim. 
Spisal J. Navratil. 
I. del; 4. dalje iz „Letopisa" 1888, str. 132—189; 
(začetek 1. 1885., str. 117). 
Sv. Valentin (14. febr.). 
emu svetniku priporočajo se v Motniku zoper bolečine 
v trebuha. (Zapis. g. Križnik). Prim. str. 53, op. 1. 
Ta dan se ,tiči' ženijo — na Krškem. (Zapis, 
g. Romih). — Tudi nekod med štaj. Slovenci n. pr. 
v Pavlovcih itd., „in tisti dan najdeš lehko v mejah l) povitic, 
giban'c in drugih vsakovrstnih jedij". (Črtice" 244.) 
Taka vera je do malega tudi med hrv. Slovenci (kajkavci) 
v Varaždinu. (M. Valjavec v „Arkivu" VII. 1863; 257.) Po 
belokranjski veri godi se pa to na Gregorjevo (12. 3.), ki pride 
kesneje na vrsto. V Slovenskih goricah (na Štaj.) imajo ptiči 
na pust („fašenk") v jutro do 5. ure ,gostijo'; a na Cirkljan-
skem ženijo se tiči stoprav 25. maja t. j. na sv. Vrbana. 
Ondaj kanimo i mi ,na drobno' govoriti o tej ženitvi. 
Na Poljskem nosijo nekod tega dne v cerkve laneno 
predivo ter pokladajo to daritev na tega svetnika oltar. (0. 
Kolbejg: „Lud" X. cz. 2; 205). 
Čehi velš: Ako nasadi gospodinja jajca („vejce") na 
sv. Valentina dan, nijedno se ji ne skazi. (Ččm." 1856, III.; 67). 
— Staro pravilo kmetsko uči' pa: baš . . narobe: „Na Valen-
tinovo ne nasajaj nijedne ,kure'; drugače bodo piščanci slepi 
ali pa poginejo skoro. („Festkal. 1864; 65.) 
') Meja, pl. — e (f) = grm, ,grmje' ali grmovje — tudi belokranjski. 
Nemške. Živina, katera na sv. Valentina oboli, — težko 
preboli („kommt nicht leicht \vieder auf"), zato ker je ta 
dan nesrečen. Po nekaterih severnih Nemcev veri rodil se je 
namreč tega dne t. j. 14. febr.1) Judež Škarjot; zato je ne-
srečno in umre skoro vse, kar se rodi tega dne. (W. II. 79.) 
Pust (skrajšana beseda iz „mesopust").2) Stsl. —; rus. 
ci>u>onycrie (n.), syropustie ali syropust (m.), jiacjiemma masle-
nica3), hrv. ali srb. poklade (f. pl.), mesojedje (f. pl.4); č. ma-
sopust; č.-sl. masopost; p. miesopust6), zapusty. 
Po naših mislih niso bile pustne veselice i z prva (pri 
preprostih ljudstvih) nič drugega nego dečinska, kesneje pa 
razuzdana radost, da se je po hudi, mrzli ali vsaj neprijetni 
zimi, vse prirode smrti,6) vrnila zopet prelepa, topla, vse oživ-, 
ljajoča spomlad. /f-
„Spomlad, spomlad ide, radujd se gorjanci na£ža-
padni Tatranski panogi in pozdravljajo, ko se srečuj ejfopd 
hudi gorski zimi. (Letop. 1878; IV, 139). — Treba pa fe&et^, 
da se po toplih deželah spomlad začenja mnogo poprel f(6go 
pri nas; n. pr. pri Rimljanih uže 7. februarja meseca. 
podoba je, da se je pustna slavnost, -— ki se ovršava prin&S5 
(in pri Nemcih) pustni torek, — v naše (kakor v nemške) 
kraje presadila s časom od Rimljanov oziroma Talijanov, ki 
ovršavajo pust („carnevale") še dandanašnji z največjo slav-
nostjo in razuzdano radostjo — mnogi kot šeme opravljeni 
(s ,šemo' na obrazu), in to po večjih mestih po 3, po 8 dni 
pred pepelnico zapored. 
To sluti pa po „liberalijah" t. j. prazniku poganskem, ki 
so ga stari Rimljani ovršavali vinskemu bogu Baku 17. marca 
meseca na čast.8) 
') Drugega sv. Valentina časti gorenjsko ljudstvo dni dan po sv. 
3 kraljih (7. januvarja ali prosenca), dasi ga pogrešaš celo v „ Veliki 
pratiki"; nahaja se pa po nekaterih drugih . . še večjih koledarjih. To 
ni tedaj naroden praznik. 
2) Prim. laško „carne vale" (lebe wohl Fleisch), č. maso-pust, p. 
miesopust. 
s) Uprav „Butter" = ali „Fastnachts-Woche" t. j. zadnji pred-
pustni teden; isto znači tudi „syrnaja nedčlja". 
4) Po Vuk. rječn.: „u Dubrovniku u krščana [t j. katol.]; „a što 
su hrišdanima [t. j. pravoslavn.J poklade, ono krščani zovu pošljednji 
dan od poklada". Gl. ondi: Poklade 530. 
5) Stsl. je pa „mesopust" = post (abstinentia carnis in quadra-
gesimai. 
6) „Pri Grkih je obnebje jasno in milo, ali vendar jim je bila zima 
podoba smrti." (Fr. Hub. „Letop." 1878 ; 2.) 
') Tiedemann: „Zoologie" III, 624. (Grim. „D. Myth II; 74.) 
8) Bak (Bacchus) zval se je namreč pri Rimljanih tudi Liber, a 
pri Grkih Bakchos (Bi/.-/_oc) ali Dioniz, uprav Dionysos (Ai6vu?o;) in še 
drugače. Njemu na čast praznovali so Grki poletni oziroma spomladni 
Slavni pesnik Virgil poje v svoji pesmi o poljedelstvu 
(II. v. 380 i. d.), da tudi avzonski kmetje, zarod trojanskih 
junakov1), praznujejo „liberalije"2) z neopiljenimi granesi (ali 
slutvo-vrzi)«) ob največjem grohotu ter si devajo na obraz 
strašne šeme iz izvotljene skorje ter kličejo Baka v veselih 
pesmih itd. 
To je bil sedanji pustni slavnosti početek; (iz tega so s 
časom nastale tudi gledišne igre; Sepp II; 249—251) a Pust 
ali K d r en t (Kurent), ki se naposled »pokopava" t. j. meče v 
vodo ali pa sežiga, — znači uprav zimo, katere so se ljudje 
iznebili zdaj s prevelikim veseljem. 
Da se slavi „Pust"4) tudi še med Slovenci s slutvo-granesi, 
kaže nam naslednja pesem, ki jo poje na Krškem po mestu 
na pustni torek preoblečen star mož, brenkaje na plunko 
(harfo), tako: 
Naš'mu Fašenk' mal' je en let', 
Na enem očesu bil je slep; 
Mat se je čudvala, 
K' sta mu zrastla dva roga. 
Mat' je bila ,gnadlova', 
Oče je bil pa z Laškega; 
On je rojen iz Toplic, 
Svet' Matija mu bil je stric. 
Naš ,t i' Fašenk pros' Boga, 
Da mu stric kaj dote da, 
Stric je mislil ,somo tja'.6) 
Nazadnje mu pa s'kirco da. 
Naš ,ta' Fašenk, stari mož, 
Torb'co nosi, nič ni not'; 
Naš ti Fašenk pros' Boga 
Da mu kdo kaj v torb'co da. 
Naš ti Fašenk vel'k svetnik 
Za dekleta pomočnik; 
Ktera mu kaj v torb'co da, 
Tista dobi že lec6) moža. 
Naš ta Fašenk vel'k svetnik 
Tud za fante pomočnik; 
Kteri mu bo kaj v torb'co dal, 
(Zapisal g. Jern. Ravnikar.) 
„Uže na večer pred pustom zbirajo se na Krškem otroci 
iz vsega mesta pred vikarijatno cerkvijo z razbitimi lonci, 
skledami, škafi, pokrovci itd., uganjaje strašen ropot po 
mestu — menda nekaka slavnost („ofreht") Kurentu na čast. 
Gotovo je to ostalo iz poganskih časov. Kaj takega nisem 
praznik: „velike (meščanske) dionizije" početkom aprila meseca. (L. 
Freller: „Griech. Myth.', I; 419. Prim. tudi „Letop." 1878; 1.) 
') Grški naselniki, ki so prebivali po nekdanji Avzoniji t j. srednji 
in dolenji Italiji. 
2) Razumevaj: tako kakor atiški kmetje 
3) „Versibus incomptis ludunt risuque soluto 
0raque corticibus sumunt horrenda cavatis 
Et te, Bacche, vocant per carmina laeta . . 
4) Po nemškem vplivu popustili so nekateri Slovenci to domačo 
besedo ter pravijo zdaj „Fašenk" (iz nemške: Fasching-Fastnacht. Prim. 
„Črtice" 196, 197, 198 in 199. 
6) Nm: sem in tja. 
c) Nm: let's (letos). 
videl še nikjer." (Isti.) Uzrok takemu ropotu razložili smo 
uže 1. 1885; 182. 
L. 1829. ovršavali so Metličani pustni dan z velikanskim 
Pustovim sprevodom. Pred tem so jahali in svirali godci na 
konjih. Za njimi nosili so 4 ošemljeni možaki na nosilnicah 
Pusta (slamnatega moža), ki sta ga z obeh strani božala 
črna dimnikarja vsak s svojo metlo po našemljenem obrazu; 
a za njim pomikala se je po ,mestu' proti cerkvi dolga vrsta 
raznoličnih smešno opravljenih šem („maškor"). Nekatere so 
imele tudi ,živinski' rep; j eden dečak pa bil preoblečen v 
žensko opravo, rekši: „Pustova nevesta", ki pa ni kar nič 
žalovala, nego zbijala v eno mer nepristojne ali razuzdane šale. 
Nepristojno in razuzdano zaletavale so se tudi repate 
(moške) šeme, črno ali pa rdeče in žolto po obrazu pomazane, 
še pred tem sprevodom v dekle, katere so hodile v Obrh 
(mestni ,zdenec'). po vodo, ali se pa vračale s polno ,čobrico' 
na glavi domdv. 
Uže se je ta šemasti in ššmati sprevod bližal župni 
cerkvi, — kar se prikaže iz za cerkve tedanji, za vero in za 
božjo čast tako vneti Metliški kaplan . . slavni Baraga, gre 
s palico v roki šemam naproti, in ko jih sreča, ustavi se baš 
pred godci, izvleče pri tej priči izpod suknje sveto razpelo, in 
držeč ga proti Pustovemu sprevodu, zakriči v sveti jezi na 
ves glas: »Križajte ga! križajte ga drugič!" 
Vse se preseneti (ostrmi); šema debelo gleda šemo; 
sprevod se ustavi. Živa duša se ne upa oglasiti; samo jeden 
izmed godcev jahačev, pred katerimi se je bil ustavil Ba-
raga, zašepeče drugim tovarišem predrzno: „Hajd! naprej; 
pogazimo ,f . . ja'! . . . Pa nijeden ni drznil posluhniti ga; 
jeden izmed jahačev, ki se je bil prestrašil tako predrznih 
besed, krenil je s konjem pri tej priči skozi najbližjo ulico 
ter odhajal skokoma tam, kder si je bil izposodil konja. (Bil 
mi je ta godec'jahač slučajno najbližnji rojak.) — Zdaj se 
začne z drugimi godci vred obračati po malem ves sprevod 
nazaj; pregoreči B araga pa, misleč, daje Pust na nosilnicah 
živ, ni si mogel kaj, da ga ne bi bil posvaril zarad tolike 
pregrehe, ker ga namreč ni sram, da se kot kristijan in 
človek, stvarjen po božji podobi ,ponižuje' tako. 
Po teh besedah zagrohotali so se, to se zna, nehote na 
glas vsi dni, kateri so jih ,čuli'. — Vrli Baraga spozna zdaj 
svojo zmoto ter se vrne v ,proštijo' . . ves žariščen'J), ker se 
je bil za-nj tako smešno završil ta znameniti prizor, ki me je 
samovidca pretresel ter mi se vtepel v glavo tako, da ga 
') ,Zariščiti se' (belokr.) = zarudeti (za-rdeti). 
pametim živo še dandanes, dasi nisem bil ondaj navršil še 
četrtega leta, ter ga ne zabim vse ,žive dni'. 
Slišal sem praviti, da so nesli potlej Pusta ,na Kolpo' 
ter ga ,hitili' (vrgli) z mosta v vodo, in tako „Pusta" ali 
„Korenta" pokopali, kakor pravijo temu običaju Slovenci 
drugod.1) Prim. glede koroških in štajerskih Slovencev malo 
dalje str. 57. 
V Motniku so pred ,nekimi leti' na pustni dan vodili po 
trgu ,komelo': vodniki so se napravili vselej ko daljni popot-
niki iz „jutrove dežele" ter ostajali pred hišami, kjer so se 
nad'jali sprejema in . . bokala vina. (Zapis. g. Križnik). — 
Tudi ta ,komela iz jutrove dežele' meri menda na spomladni 
začetek. 
Ženini in neveste, kateri so se menili [tam] oženiti in 
omožiti, [pa se niso], ,vlekli so poprej ploh' na pustni dan. 
Ume se, da so to sramotno delo drugi opravljali namesto njih. 
Zdaj se jim le ,reče', da bodo na pustni dan vlekli ploh. (Isti.) 
Prim. tudi „Črtice" 196 zarad štaj.-slovenske dežele. - Drugod 
se godi to po navadi na pepelnico; zato priobčimo o tem še 
nekoliko takih in drugačnih podatkov pod besedo: pepelnica 
(pepelnična sreda). 
Ako ni pred pustom nobene poroke v ,duhovniji', pra-
vijo v Motniku in po drugih duhovnijah Motniške okolice, da 
je šel letos skoz („skuz") volk. (Isti.) 
Koroški Slovenci pravijo: „Kar se pustne dni prede, 
vse miši snedo. (Rož. Zapis. K. Pečnik.) Tudi Nemci trdijo 
isto. (W. II; 80, § 98); pa i drugače. (Ondi, kder čitaš tudi 
to: Pred solncem napredi pa gospodinja nekoliko nitij in 
omikaj malo prediva!) 
Štajerski Slovenci: Če se pustni dan melje, rado nad tisto 
hišo grmi; če se pa prede, kače krog hiše lazijo. („Črtice" 196.) 
V Gorjanskem (na Krasu): Ako se pustni dan šiva, 
prideje kače v hišo. („Letop." 1882—83; 341; 1. r.). V Slo-
venskih goricah: Na pust ali „fašenk" ne sme nihče 
šivati, sicer bi kokoši nesti ne mogle. Prim. nemško vražo: 
Na pustni dan ne smeš šivati ali krpati, drugače zašiješ 
kuram zadnjico (m. danjo), da ne bodo ,nesle' vse leto. (W. II. 
80; § 98). 
V Rožu (na Koroškem) je na pustni dan uže zgodaj vsa 
mladina ,na nogah'. Po vasi vozijo samokolnico („gare"), in 
») Metličani in mnogi drugi Slovenci (vem, da pretežna večina) 
pravijo po navadi „Kiirent", (a ne „Korent"); v Solkanu pri Gorici pa 
„Kore" (-eta); a Tolminci in sploh gorenji Sočani: „Kižrei" (nm: „Ko'rer'). 
Gl. „Letop." 1882—83; str. 208 p. b: Kure in str. 209 p. b: Krn. 
pri vsaki hiši ukradejo ,nekaj' slame in sena. To zapeljejo 
potem na kak visok hrib. Tam vtaknejo slamo in seno v 
moško obleko, in tega ,moža' nesejo na visoko ostrv.1) Zvečer, 
ko solnce zajde in ,Ave Marijo' zazvoni, tedaj ga pa ,zažgejo'. 
Zdaj začnejo vsi pričujoči vpiti in vriskati in ,naslednje' (na-
posled) peti ter z zvonci ,prlinkati'. To se vrši, dokler ,slamnati 
mož' ves ne .pogori". (Zapis. K. Pečnik s tem dodatkom, da 
zdaj še ne ve, kaj pojo). — Da ta ,slamnati mož' brez imena 
ni nikdo drugi nego Pust ali Korent — mislil si je menda 
uže vsak čitalec sam. 
Nekod na slovenskem Štajerskem hodijo na pust . . . 
,maškori',3) vsakovrstno opravljeni. Eni z biči pokajo, drugi 
orjejo3), nekteri zjahavajo, ko kota sprevajajo ali ploh vlečejo. 
(„ Črtice,, 197.) 
V Sevnici ,Kurenta' iz slame narejenega slovesno skoz 
trg nosijo ali vozijo, pozno na večer pa v Savo vržejo. (Ondi 
84; prim. tudi str. 85); v Slovenskih goricah denejo pa mla-
deniči Pusta (iz slame napravljenega moža) na kak voz in 
hajdi ž njim na kak travnik, ,kjer ga v pozni noči zažgejo'. 
To se pravi ,Pusta pokopati'. (Ondi 198.) 
Za mladih nog slišal sem v Metliki to vražo: Na pust 
se mora plesati in visoko skakati, zato da bode lan visok ali 
velik. (Zdaj čujem, da ni tam več te vraže, ki pa še jako 
lepo cvete po nemških deželah. Prim. W. II. 81. Iz navede-
nega uzroka skače nemška gospodinja v Šleziji itd. plešoč na 
pustni torek tako visoko, kolikor se da. (M. Busch 106.) 
Če raste na polju preveč o sat a, prežene se po Koba-
ridski veri, ako se škropi na pust z „buljno vodo". (,Bulja' 
(n. pl.) narodna jed na Kobaridskem. Iz ,turšične' moke se 
zamesi z gorkim mlekom, a tudi z vodo; — dodene se „groz-
dovljiča" 4) in že v to testo vlije raztopljene slanine z ,ocvirki' 
vred. Z roko se potem napravi „bulje", veče od jajca, a take 
podobe ter dene v vrelo vodo kuhat. Voda, ki ostane, zove 
se „buljna voda"). Ko je neki kmet ravno tako preganjal 
škodljivi osat, pristopi k njemu neki gospod, ki ga popraša: 
,No kaj pa delaš?' — „Osat preganjam; kaj pa ti delaš 
(vendar ga je tikal), „če smem vprašati?" — ,Jaz pa tebi 
i) Belokr.: stog (m.), hrv. stožina (po Cig.-V: stožir, roglovača, 
Hiifelstange). 
•') Kranjski Slovenci pravijo ,maškare' ali ,mašk«re' (ž.), tujka (iz 
„Masken"). 
s) Po snegu za debelo repo. (Prim. „Črtice" 85.) 
4) Prim. „grzdovlje" (uprav: grozdovlje) v „Letop." 1882—83; 
203. — J. N. 
vero (namreč v vraže), dejal je gospod in izginil. Bil je . . 
hudič. (Vršno. Zapis. g. A. Gabršček). 
V Zagorju za Savo so pred ,nekimi' leti Pusta (slamnatega 
možicaj ,v vozu' vozili od hiše do hiše, kjer so se nadejali 
dobrega sprejema in še pijače po vrhu. Eden je imel pik 
(„kramp"), rovnico ali ,matiko', ter začel jamo kopati pod 
kapom pred vežnimi vrati. Ko bi se jim ne bil gospodar 
zadovoljno odkupil z vinom ali ,v denarjih', pokopali bi bili 
Pusta ondi, hiši v sramoto. Z jako velikim hruščem vrgli so 
ga naposled v Savo ali pa v Mandišibo (,M'diš'co'), ker teče 
ondi blizo mimo ta in ona. (Zap. g. Križnik.) 
Na pustni dan se morajo razne burke uganjati, da je 
potlej ,debela repa'. (Motnik. Zap. isti,) 
V Dravskem polju (na Staj.) plešejo in bobnajo večji 
dečki (vojaški oblečeni) pri vsaki hiši za „debelo repo". 
(„Črtice" 197; 4. r.; prim. ondi tudi str 85.) 
Nekateri ta dan sejejo presadJ) (,flance'); ker je pa pod 
milim nebom navadno še sneg, vsejejo jih pa pod kozolcem. 
Pravijo, da se iz tega presada zelje potlej ne izpridi v kadi. 
(Motnik. Zap. g. Križnik.) — Na pustni dan se morajo prati 
predena (štrene"), da se potlej raje beli platno. (Ondi.) 
Po nekaterih krajih slovenskih, zlasti v Laščah, pravijo 
Kurentu celo: „sveti Korent", a Tolmincem in sploh gorenjim 
Sočanom je Koret t. j. „Kuret" zaščitnik kuretini — brez 
dvojbe zarad jednakozvočja'. Prim. „Letop." 1882—83; 209 
p. b. Km. 
Hrvati in Srbi pravijo pustu ,poklade'. (V izvirnem jeziku 
o ,pokladah' Žumberskih): 
„Kada dodje ovaj ,svetak', napnu ,djetca' u kuci ili gdje 
vani zibalo, t. j. privežu uže2) ili lanjan na oba kraja te3) 
gore vse po redu sjedaju i jedno drugo ljulja4), a kada na-
stane večer, skupe se5) momci te se obuku u krabuljadu 
(maškaradu) i idu od kude do kuce; izmedju sebe6) izaberu 
si jednoga za vodju, koga moraju svi slušati; ako se koji od 
njih nadje, koj ga nebi slušao, odmah ga na njegovu zapovjed 
povale, te mu sve7) iz šale dadu batine8); jer koji god što 
v krabuljadi dobije, to nosi, pa on tužio neznam kome. Kada 
dodju u koju kucu, počmu plesati i svakojake ludorije zbijati, 
samo da im taj dan obično u veselju prodje. Sutra dan pako, 
kada tko u čiju kucu dodje, ,običaju' mu metnuti na stolac 
') Domača (belokranjska) beseda namesto tujke: „flance" (iz 
„Pflanze"). V Novem mestu sem nekdaj slišal celo ,fiancate\ — J. N. 
-) Vrv; — 3) ter; — 4) niha (ziblje); — 6) zbero se; — •) tako je 
po naše: „izmed sebe", a ne: „iz svoje srede" po nemškem kopitu: 
,,aus ihrer Mitte"); — ') samo; — 8) ,palic', t. j. po r ... . 
mjeh i u njem prosa ili kakvog drugog žita, ponajviše pako 
tricah (posijah J), na ,koga'2) onaj, koji tada u kucu dodje, 
sjesti ,može'3), i to tvrdo, što znači, da ce kvočka to radje4) 
na jajah sjedjeti, kad pilice poleže; a prije, nego li otidje iz 
kuce, mora rogulje6), te š njimi po pedi iznutra malo postru-
gati, što znači, da ce se radje kokoši kuce držati i u svome 
stanju6) kopati, gdje budu jaja nosile, a ne u tudjem Kad 
to sve ovrši, onda stopram prodje doma; s toga7) se i ,neda' 
nitko taj dan u tudju kucu, boječi se, da nebi mora o na 
mjehu sjedjeti, ili kao što8) oni kažu9), „kvocati"10). „Arkiv 
za povjestn. jugoslav. VII (1863); 334—35. 
Srbom je „bijela nedjelja" = zadnji teden pred veli-
kim postom t. j. ,zadnji predpustni teden'; „bijele poklade" 
zovejo „pa „zadnjo predpustno nedeljo". 
V Črni gori hodijo po vaseh zadnji predpustni teden 
(„uz bijelu nedjelju") šeme („maškare"), in deca se namažejo 
s sajami, obesijo na-se zvoncev, nagrdijo se kakorkoli še 
drugače pa hodijo po vasi od hiše do hiše, ter prosijo sira, 
masla, jajec itd. Kder jim ne dado ničesar, ondi potegnejo z 
jajcem ob vrata. (Vuk: „Život i obič." 18—19.) 
Ob isti dobi („uz bijelu nedjelju") zberd se ,djevojke v 
jedno hišo ter prineso' „pokladnicu" t. j. sira, smetane („sko-
rupa" ") itd. (Ondi.) 
V Risnu (v Dalmaciji) obleče se zadnjo predpustno ne-
deljo nekoliko dečakov v kožnato (kožuhasto) opravo, in to 
narobe, to je tako, da je kosmata stran od zunaj, našemijo 
se z različnimi repi in zaplatami ali krpami („dronjicima") 
ter obesijo na-se zvoncev; jednega pa oblečejo za žensko, 
ter mu dado v naročje . . povito dete („povijeno) dijete. Ti 
dečaki („momci") zovejo se dedje („djedovi"), a dni v ženski 
obleki: dedova baba („djedova baba"). Kolovratijo po 
mestu ves dan, poskakujoč i ljubeč (poljubljajoč) njo in dete, 
ter zbijajoč tako smeh; za njimi pa vršelo dece, ki vekajo; 
„Bu, djede! bu babo!" (Ondi.) 
Jako zanimljiv je nekdanji predpustni običaj Dobrovniški, 
ki smo ga imeli v mislih uže na 152. str. (1. op.) ter se na-
haja popisan^ v Vukovem „rječniku" (828) p. b. „Čoroje", m. 
(,u Dubr.'): Čoroje, vila in turica hodili so 12) za ljudovalade o 
predpustu („za vremena republike uz mesojedje") kot šeme. 
') PosSj; — 2) t. j. na ta meh („mjeh"); — s) more (tu bolje: 
mora); — — 4) raje (rajše, -a); — 6) ,burkle'; — 6) stanje (tudi belokr.) 
poslopje, Gebaude; — ') zato; — s) kakor; — 9) pravijo; — 10) kokati 
(kakor kocka). 
11) Neka Bela Kranjica rekla je nekdaj pred mano: „škralupec". 
12) Isto besedosledje čitaš i pri Vuku. 
Čoroje je1) imel kosmato opravo, (po kateri so bili prišiti 
kakoršnikoli repi, a posebno lisičji), na obličju šemo („obra-
zinu"), v roki pa zeleno vejico („zelenu grančicu") ali šopek 
cvetic („kitu cvijeca"). — Vila je2) bila oblečena v belo 
žensko opravo, po nji pa opasana z rdečim trakom, („crvenom 
pantljikom"), in s takim so3) ji tudi rokavi nad laktom bili 
zvezani; na glavi je imela b<51o pečo (»pokrivalo") in venec 
iz cvetic, a po obrazu4), na katerem je bila ,obrazina', z 
rdečim trakom obšit kos sivega sukna5), ki ga je prizdigovala, 
kedar je plesala ... V roki je nosila nekak kolač („lfiku) na 
tri ogle, opleten vfes s cveticami. — Pri turici, ki je bila 
kakor najimenitnejša („najglavnija") med njimi, ni se človečja 
glava niti videla, nego je nad njo na dolgem kosmatem vratu 
bila konjska glava z ,velikimi' zobmi, ki je bila napravljena 
tako, da so se usta od zdolaj lahko odklepala in sklepala 
ter zmerom hlastala („klocala"'"'); a noge je imela kosmate in 
zdolaj kakor pri tiči („u tiče"). Poleg njih je hodil bobnar, 
ki je bobnal v eno mer. Prvič so hodili na ,sretenije', to je 
na Svečnico; 2. febr. po starem koledarju7), in potem vsak 
svetek do velikega („čas[t]noga") posta. Prvi dan so hodili 
tudi skozi stolno cerkev („sabornu crkvu"), a na svetega 
Blaža (3. febr. po st. k.) hodili so i pred kneza. Gredoč so 
se po ulicah sem pa tam mudili; vila in čaroje sta plesala, 
a turica je v eno mer hlastala s svojimi zobmi. Priprosti 
ljudje so pravili, da je taka žival kakor turica nekdaj bila 
zares, pa da so jo ujeli in ubili; književniki njihovi pa pravijo, 
da so je to delalo v spomin nekdanjemu vojnemu (,ratnome') 
bogu Turu(?). 
A glede „Srba-graničara" piše N. Begovic (83) p. b.: Ca-
rojice tako (v izvirnem jeziku): „Čarojičari zovu se koji idu u 
„čarojice". Od Nikolja pa do Božiča idu8) čarojičari. Skupi se 
njih po nekoliko „virauna"9) — veli vrijedni Delič — ,oma-
»), 2), 3) Isto besedosledje čitaš i pri Vuku; — 4) „preko lica" 
(prim. na 157. str. 4. op.); — 6) „sur, a, o": siv (grau) po Drobniču: 
bled (blafs von Farbe, coloris pallidi) po Vuku „rječn " 726 ; po I. Filip, 
pa tudi = nsl. rjav (braun), zagorelo-siv (dunkelgrau) in „kohlenbraun". 
Prim. v Vuk „rječn." (276) tudi besedo : ..klocalica, eine hol-
zerne, dem Pferdekopfe iihnliche Maschine, deren Mund man nach Be-
lieben auf- und zumachen kann"; tedaj podobna konjski glavi. Vuk je 
tudi v Požarevcu 1807. leta videl o predpustu (,,uz mesojedje") v dvoru 
kneza Miloša . . . ., kako se ,momci' igrajo s tako ,klocalico': jeden 
se obleče na priliko kakor čoroje (sic) pa ž njo zgodaj hlasta ter 
straši žene in deco. Glede imena se je Vuk tu menda zmotil, ker je 
ondi napisal i te besede: „0vaku je glavu imao u Dubrovniku čoroje, 
[uprav turica, kakor čitaš zgoraj po istem Vuku]. 
') Prim. pod napisom: Svečnica (1888, str. 186, op. 1). 
8) T. j. ,hodaju' (hodijo); — čudna beseda, vem da tujka, ki je 
pogrešam pri Vuku i. dr. 
škaruje' se, ugare se,1) a jednoga načine kao „jarca"2), pri-
vežu mu bradu od kučina3), objese mu zvono; bronze4), ili 
nosi u ruci, pa klepeče tako, iduči od kuce do kuče, te prose. 
Ko ih ode da pušta u kudu, oni igraju (plešejo), skaču po 
kudi, jarac mekece, a oni pjevaju" [koledniško pesem, ki pa 
nima ničesar praznoverskega ali bajeslovnega v sebi]. 
Pravili smo uže večkrat, kako se nekateri narodni obi-
čaji (oziroma vraže) selijo od svetka do svetka, — od dobe 
do dobe — iz znanih in neznanih uzrokov. — Najsi hodijo 
ti našemljeni „čaroičarji" med ,Srbi-graničari' z „jarcem" ali 
kozlom vred samo od sv. Miklavža do Božiča, (a ne o pred-
pustni dobi, kakor so hodili nekdaj v ,Dubrovniku' čaroje, 
vila in turica), in dasi tega kozla ne pečejo na ražnju — nI 
pravemu Bogu, niti kakemu krivemu na čast: pa se nam 
vendar dozdeva, da je ta kozel kolikor toliko v rodu onemu 
kozlu, ki so ga poganski Rimljani darovali o „liberalijah" 
vinskemu bogu Baku. Prim. Virgil. „Georgic." II. vr. 395—66) 
in Sepp II. 250. 
Hrvati na otoku Korčuli (v Dalm.) imajo na pustni dan 
(,na poklade') to navado, da pripeljejo v v&s živega vola, pa 
kateri dečak ga udari s sekiro na prvi mah tako, da se 
zruši (zgrudi) vol ves omamljen kot mrtev na tla, dni dečak 
je potljej „kralj", ki sme po stari n&rodni pravici ta dan za-
pirati dajati tudi tatove in druge hudodelce . . v prazno rupo 
(„čatrnu", Cisterne). — Najprej pripeljejo vola uprav k .lan-
skemu kralju'; ako ga ta na prvi mah podere tako, kakor je 
treba, tedaj ostane on še to leto kralj; ako mu pa izpodletf, 
tedaj stoprav sme kateri drug poskusiti svojo srečo. — Ubi-
tega vola pa spečejo ter se goste ž njegovim mesom vsi 
vaščani, svirajo na meh („mišnice" = mješnice) ter ,igrajo 
kolo' v&s dragi dan — do večera. (P. u. p.) 
Kdo se ni domislil nehote ..duhovskega (binkoštnega) 
kralja?" — Ta naš (pustni) kralj mora si zaslužiti to čast s 
posebno spretnostjo, da podere živega vola z ugodnim uspe-
hom na prvi mah, dočim si jo mora kakšen drug junak pri-
dobiti z odlično spretnostjo pri pretekanju. 
Na Slavonskem ima posebno zdravilno moč pustna ku-
hinjska cunja („pokladni žmak"), ki se odbere uže ,na badnjak' 
ter rabi od božiča do pepelnice („čiste srede") za umivanje 
') Ugariti (nagariti) se: s sajami namazati se; — 2) kozla; — 
s) tulje, terjače, oslak itd. (Werg.); — 4) kravji zvonec, klepača. 
6) „Et ductus cornu stabit sacer hircus ad aram 
Pinguiaque in veribus torrebimus exta coturnis." 
Po Šubičevem slovenskem prevodu 1. 1863: 
,,Za roge pak peljan stoji kriv kozel u gaju, 
tolsti da drob njegov ,prežimo' na leskovih ražnjih." 
kuhinjske posode. S to cunjo tero („taru") kravam vime in 
stegna, zato da bolj molzejo („više mleka dadu"). — Vele, 
da je dobra tudi za tvdre ali bule: voda se segreje, vlije v 
stopo; cunja se potem v to vodo namaka in ž njo pari tvor. 
— Isto tako delajo, ako si vol orjoč ob jarem ogoli („ubije") 
vrat, — ali če okolje volk katero živinče. Kos take cunje 
(„prnje") zapalijo in kade [kedar koli], da se odvrne od živine 
vsaka nezgoda („nepogoda"). — Naposled se obesi na plot, 
da ne zahajajo kokoši na sosedovo dvorišče, da neso, da ho-
dijo v kurnik („kokošnjak"), in da jih ne grabi kragulj. — 
Mast z jestvin, katere se kuhajo na pust, nabirajo ter ž njo 
različne živinske rane mažejo itd. (Ilic 119). 
V Slavoniji ,zakopajo' namesto Pusta — pustno babo 
(„pokladnu babu"), a ne na pustni dan, nego na pepelnico, 
ki ji pravijo Hrvati „čista srčda".2) L. Ilic, 116—117. Tako 
je bivalo vsaj do 1. 1846. o velikem joku in stoku („medju 
oplakivanjem i jadikovanjem"). 
Isto tako ,pokapajo'3) Švedi pustno babo („Fastnacht" ; 
sic) v podobi stare babe v pepelnično sredo. — Nekdaj je 
bivalo tako tudi v znamenitem ,Kelmorajnu' to je v Kolonji 
(Koln). „Illustr. Welt" 1887; str. 347. — Tudi na Češkem (po 
kmetih) pokopava se Bak ali Pust („bachus", „masopust") 
še zmerom na pepelnico, in to po navadi — v vodo, kamor 
ga nosijo na nosilnicah kakor mrliča. Po nekaterih vaseh ob 
meji moravski napravijo pa za-nj nalašč posebno pokopališče 
ter ga pokopljejo z vsemi sprevodnimi obredi — če je samo 
moči — v sneg. („Festkal. 1864; 63.) 
V Praških pivovarnah pokopavajo pa Pusta ali Ko-
renta, (ki mu pravijo uprav „Bachus") še vedno na pustni 
dan. Oblečejo ga prelepo, a smešno kakor velikanskega mo-
žaka . . s pipo v ustih; v jedno roko mu dado vrč, v jedno 
pa kupico ter ga posade v poslopju v kakšen kot na sod 
tako, da kaže gledalcu hrbet. Sod pa postavijo vselej med 
zelene mladike, pisane zastave, papirnate vence in svetle 
svetilke. Včasih jim je pa za Pusta živ možak. Med različ-
nimi šemami, ki se sučejo okoli Pusta, nahaja se tudi kakšen 
pavliha (,pajac'), Žid, Pustova (,Bakova') ,žena' itd. Posebno 
pavliha pa Žid skrbita za dobro zabavo ter zbijata v tamen 
razne šale. — Stoprav po enajstih zvečer biva Pustov sprevod 
z godbo. Ne nosijo ga pa na pokopališče niti v vodo, nego v 
dvorano v prvo nadstropje; in ko postavijo tja nosilnice s 
tem čudnim mrličem, slavi' ga kakšen govornik z ,ganljivim' 
„Nicine", Beulen. 
2) Po sedanji hrv. pisavi: „srieda"; — s) hrv.-slov. oziroma belo-
kranjski: „pokapati" (v impf.) = pokopavati. 
govorom. — Za sprevoda, zlasti pa za tega govora žaluje in 
javka Pustova žena, da je strah, dočim jo drugi tolažijo na 
vso moč. Po govoru puste Pusta zgoraj v dvorani ter se 
vračajo vsi, veselo popevaje z godbo nazaj, in pust je pri 
kraju. — Ako je pa ,za Pusta' . . živ možak, odneso ga do-
stikrat na dvor ter vržejo z nosilnio na kup pepela, nalašč 
pripravljenega; vsi prisotni obsujejo ga zdaj s pepelom, in 
Pust jg . . pokopan. 
Češke vraže. V katerem kraju ni o predpustu svatbe, 
tam bode tisto leto malo gosij, ali bodo pa nesle jajca jalova'. 
(„Cčm." 1856; III, 67). Kdor poslednje pustne dni prede, temu 
miši lan razgrizejo. (Ondi). 
Z „medveda" (našemljenega človeka), ki hodi zadnje 
pustne dni po vasi, trgajo si gospodinje grahovice, s katero 
je ovit, ter jo devajo goski v gnezdo, zato da bi dobro izva-
lila (ondi). Tako trgajo češke gospodinje grahovico tudi z onega 
»medveda", ki ga vodijo mladeniči in deklice od hiše do hiše 
v pohode, da pleše z vsako gospodinjo, pa tudi z dekliči. Gra-
hovico devajo gospodinje i pod kokle v isti namen. Mladeničem 
in deklicam pa podeli kaj vsak gospodar in vsaka gospodinja, 
misleč, da je „medvedov" pohod hiši na srečo. Zvečer hodijo 
vsi v krčmo na ples ter poskakujejo čez nemoč visoko, zato 
da bodo konoplje visoke ali velike. (P. u. p.). Pri Hanušu „B. Kal." 
80 pogrešamo tega praznoverskega uzroka. Prim. tudi Krolm. I. 
71-72 („Festk." 1864; 49). 
Med Poljaki (Poznanjskimi) preoblači se pa na pustni 
torek („w ostatni Wtorek") po več dečakov za medvede 
(„niedzwiedzi"), ki hodijo uganjaje različne burke od hiše do 
hiše sami, ali jih pa vodijo vodniki na vrvcah. (Kolbg. „Lud" 
IX; 123). Vendar je pri nekaterih Poljakih — a ne na pustni 
torek, nego pepelnično sredo — tudi taka navada, da opletajo 
jednega samega dečaka od glave do nog z grahovico, ki mu 
jo naposled zdero z života ter vržejo v vodo. Ta običaj zovejo 
„topienie bahvana", t. j. utapljanje balvana.1) (Kolbg. XVIII; 
46). Razlago zvemo kesneje. 
Pred 1. 1830 vozili so Poljaki nekod na pustni torek po 
vasi tudi petelina ali kokota ter pobirali za občno pojedino 
(„uczt§"). Ondi XI, cz. 3; 144. — Štaj.-slovenske šeme („maš-
kori") sprevajajo na pust še dandanes tudi kokota. („Črtice" 
197). Da odsekujejo Čehi petelinu o predpustu glavo, ali ga 
') Prvotni pomen besedi balvan (ali bolvan) utegnil je biti: hlod 
(Block, Klotz), pozneje kip (idolum) itd., a naposled, zlasti pri Poljakih: 
„malik" (abgott, Gotze). Gl. Mrong. in Linde; prim. tudi Miki. lex.2 11 
in Matzen 1870; 18 p. b. „balvan", ki je nekaterim Poljakom tudi to, 
kar „slamnat mož", kakeršnega so Poljaki metali v vodo o drugih pri-
likah. 0 tem pozneje. 
pa obešajo na pustni torek . . . zvemo na drobno z dozdevnim 
uzrokom vred malo pozneje. 
Poljski „kulig" ali „kulik", ki znači po Lindeju (II2; 546), 
Mewe, „Wasservogel", Faschingslustbarkeit, Fasching, Carneval, 
Faschingsschwarmeri; po ustn. poročilu pa tudi „Faschings-
zug" in „Faschingsschmaus" (pustno pojedino), — utegne stri-
njati se kakorkoli z nemškim (binkoštnim) običajem, ki se 
zove „Wasservogel" (povodni ptič), a ni ptič; nego nekod 
(n. pr. v Avgsburgu) dečko, ves od glave do nog s trstiko 
opleten, ki ga vodita dva druga dečka, z brezovimi mladikami 
v rokah, po mestu, ter ga naposled pomočita v vodo. (Grim. 
„D. Myth." II2; 745 *). — Akoprem se poljski „kulik" ne ovršuje 
tako, vendar je mogoče, da so mu po tem ali takem običaju 
Poljaki nekdaj zdeli ime. Da se vrši jeden običaj o binkoštih, 
drugi pa o pustu, — to našim mislim ni na potu; slišali bo-
demo skoraj, da n. pr. uprav Poljaki sodijo in obglavljajo 
„Pusta" na pepelnico, kakor Čehi „kralja" o binkoštih. 
Poljaki sami ne ovršavajo svojega „kuliga" ali „kulika" ose-
dobi več tako, kakor nekdaj. Po Lindejevih besedah 1. c, je 
bil „kulig" podoben veselemu pustnemu obhodu s šemami (s 
pisanim glumačem, „arlekinom") in z obilno popivko (neki 
,od Popiela'); po Kolbergu („Lud" IX; 121) bili so pa „kuligi" 
na Poznanjskem še početkom tega veka o pustnem časa vza-
jemne šaljive zabave („maskarade") po graščinah („dworach") 
med prijateljskimi sosedi in okolične mladine. Imeli so tudi 
vsi obrazine t. j. šeme na obrazu. 
Še dandanes vozijo se o pustni dobi po Krakovskem 
poljski graščaki in velikaši k prijateljem (sosedom in mešča-
nom) na obilo obloženih kolih, (a neošemljeni) na veselo pustno 
zabavo in pojedino („kulik11). P. u. p. 
Rusi ovršavajo svoj pust (pravijo mu „maslenica"2), ves 
teden pred svojo pustno nedeljo z različnimi pustnimi vese-
licami, ki so našim kolikor toliko podobne ali pa kar nič. — 
Tudi Rusi .pokopavajo' (sežigajo) svojo „Maslenico" koncem 
maslenice. (H. Roskoschny: „Russland Land u. Leute". Leipz. 
brez letnice I; 167). — Uže prvi dan po pustni nedelji začenja 
se Rusom veliki post. Pri njih ni po tem takem pustnega 
ponedeljka in torka ali našega in nemškega „pusta", ki 
mu vele Rusi zato res „nžmeckaja maslenica" (nemški pust), 
kakor nam je priobčil g. dr. M. Murko; — tudi „nžmeckaja 
») „0b hier" — piše Grimm — „der sommer statt des winters 
stehe, ob der schilfknabe den winter, ein anderer laubknabe vielleicht 
den sommer bedeute, oder der verkleidete [knabe] regen erwirken solle, 
lasse ich unentschieden." 
2) Izrekuj: „masljanica", kakor tudi piše Dalj,, a ž njim vred i 
,nova šola'. 
masljana" (Dalj II2; 308 p. b. „maslo"). Nekod ovršavajo ma-
slenico stoprav po veliki soboti ter ji pravijo „široka|ja] ma-
sljanica". Pod tem napisom piše „IInna" (izr. Njiva) 1887. 1. 
na 158. str. tako: „Kak i teper,1) masljanica v starinu sprav-
ljalasb2) osi.midnevnym prazdnestvom posle3) velikoj suboty, 
kogda obyknovenno pominali umerših.4) Posle etogo pečalbnago6) 
obrjada6) izmenilost. nastroenie i peredavalisb7) vsčm maslja-
ničnym poteham.8) V istem listu (str. 152 in 153) vidijo se 
na podobi sredi viharja in zameta (snega) med čudnimi še-
mami tudi kozel, medved in petelin, a namesto našega 
Pusta ali Kurenta tako zvani „masljaničnyj dčd ali dšdko" z 
dolgo sivo brado.9) Kozel, 2 medveda in „dždko" (le-ta bren-
kaje na balalajko) sede vsak na svojem velikanskem ponve-
njaku10); izza teh čudnih podob gleda pa na-nje iz velikan-
skega lonca, (ki rabi za tako peko), poosebljena „Masljanica" 
t. j. tolsta in obilna ženska prijaznega lica v narodni opravi, 
a brez kake „ličfne" (obrazine). 
Taka (poosebljena) „Masljanica je ruska posebnost, ki je 
stoprav 1. 1887 po imenovanem listu prišla na dan. Kozel, 
medved in petelin nahajajo se, (kar smo že slišali) tudi pri 
drugih narodih indoevropskih med „pustnimi živalimi", če 
tudi ne sedeč na velikanskih „blinih", ki značijo menda tudi 
nekdanjo žrtvo pogansko. 
Ruska vraža uči kmeta tako: „Kakoj denj masljany 
krasny, v takoj denj suj pšenicu" (Dalj II2; 308), t. j. kateri 
maslenični dan11) je lep, tak dan sej pšenico. „Nenastje v 
voskresenje pered masljanoj, k urožaju gribov", t. j. [ako je j 
deževje v nedeljo pred maslenico, [bode] obilo gliv — kakor 
po binkoštnem dežju. Letop. 1888; 176. 
Nemci pravijo v nekem kraju pri Tibingi slamnatemu 
možu: pustni medved („Fastnachtsbar"). Temu privežejo na 
vrat svežo krvavico ali pa mehur krvi. Obsodivši ga, odsečejo 
mu glavo, ter ga pokopljejo — očiten dokaz, da je ta človečja 
podoba po imenu „medved" izprva res značila zimo, ki je 
morala biti končana. (Prim. M. Busch, 43). 
Nemški učenjaki sodijo po svojega naroda pustnih na-
vadah in mislih (vražah in praznih verah), da je vse to ostalo 
po kakem poganskem svetku, ki so ga nekdanji Nemci pra-
') Zdaj; — a) praznovala se; — a) po; —- 4) kedar so po navadi 
spominali se mrtvih; — 6) žalostnega; — 6) obreda; — ') prepuščali 
se; — 8) pustnim veselicam; — 9) podoben je maliču (Berggeist, Berg-
ali Wichtellmannchen); — 10) Pfannkuchen, r. „blin", ki je iste kore-
nike kot naš mlinec. Prim. Miki. lex. str. 31 in 372 p. b „blinb" in ,.mlini-/' 
(placenta). 
") T. j. oni teden pred pravoslavnim velikim postom. 
znovali bogu Donarju (svojemu gromovniku) in boginji Frigil) 
na čast, in da je bil ta svetek predsvetek spomladi (prave 
zime završetku). Prim. W. II; str. 80; Reinsb. Diir. „FestkaF 
1864; 61. 
Po naših mislih ni bilo pod nemškim podnebjem o ti 
dobi nikakega povoda kakemu (narodnemu) svetku. Baš ta 
— pred pravi spomladanski svetek vtakneni „predsvetek" do-
kazuje, da se je tudi na Nemško presadil iz tuje, toplejše de-
žele laške, (kder se je Rimljanom začenjala spomlad uže 7. fe-
bruvarja meseca; Grim. „D. Myth." II2: 74. 
Z drugimi Bvropci vred pritikali so Nemci novemu svetku 
tudi kaj „iz svojega" t. j. kakemu starejšemu narodnemu svetku 
vzetega; preselila se je k novemu tudi kakšna stara vraža 
koncem zime, oziroma o spomladnem prazniku iznašali so 
slamnato podobo (zimo) ter jo vtapljali ali pa sežigali, — tako 
so potlej o postu delali in delajo nekod še dandanes tudi s 
„slamnatim možem", W. II; str. 35, 68 in 81; a to se zove 
po nekaterih severnih in po južnih krajih nemških: Pusta po-
kopavati („den Fasching begraben"). Prim. „Festkal a. B." 
1864; 60- 61. 
Zvečer pred veliko nočjo (poprejšnjim spomladnim praz-
nikom) zažigajo Nemci sosebno po severnih krajih slamo na 
kolih, češ: dokler seže dim, dotle ne more naškoditi vreme 
poljščini. Tako delajo Nemci nekod še zdaj na pustni večer. 
(W. II. str. 67, 68 in 81). — Kakor o božiču, tako mora biti 
tudi na pustni večer uže vse dopredeno; drugače ponesnaži 
koželj Harka. (Torklja, uprav Pehtra baba). Simrock: Handb. 
d. D. Myth. 6. izd. (1887); 381. — Kakor na badnik, tako 
mora po nemški vraži človek jesti oziroma gospodinja skuhati 
po sedmero ali devetero jedil, da bode novcev in vsega na 
prebitek v hiši. (W. II. str. 65 in 80). — Na Bavarskem, v 
Avstriji, po severni Nemčiji itd. morajo se na pustni večer peči 
ponvenjaki („Krappel" ali „Kreppel", Pfannenkuchen). Kdor 
jih ne peče, ne more biti vse leto vesel. (Simrock: ondi 381; 
W. II; str. 80, ki je z Grohmannom vred („Appollo 36") tudi 
te misli, da so utegnili nastati iz darilnih kolačev (poganskih). 
— Kdor ne je ta dan prest brez soli, oslovska ušesa dobi. 
(W. II; str. 80). Tako se grozi nemška vraža onemu, kateri ne 
zavžije na veliki četrtek nikake zelenjave. (W. II, 71; Letop. 
1887; 158). Na pust ne sme nihče šivati; sicer bi zašil kuram 
zadek (Biirzel), da ne bi mogle ,nesti' vse leto. (W. II. 80). 
Isto pravijo z drugimi besedami tudi štaj. Slovenci. „ Črtice" 
') Frigg ali Friga (severna Freija); nadeli so ji poleg več drugih 
imen tudi „Perchta", ki se je izprevrglanekaterim Slovencem v Pehtro 
(babo), česar novi čitatelji morda še ne vedo vsi. 
196. — Na pustni dan se ne sme presti, sicer preja gine 
(schwindet das Garn). W. II., str. 80, § 98. Prim. tudi Vernalek. 
„Mythen und Brauche" 1859; 293.1) — Smetje se ne sme iz 
hiše (sobe) nositi na gnoj, drugače bi utegnil kdo čarati ž 
njim. (Ondi2). — Na pustni večer je treba plesati in visoko 
skakati, zato da bo velik lan. (W. II. 81.), [M. Busch 1877; 
196]; ista vraža je tudi pri kranjskih Slovencih]; Pri štaj. Slo-
vencih mora pa mladina zelo plesati — za „debelo repo". 
Prim. „Črtice" 197 zg. in zd. Pri Čehonemcih morajo same 
dekline plešoč, skakati, da bode velik lan. (Grohm. 95). — Kaj-
kavci v hrvatskih Podstenah pa vele; „Če se na pust visoko 
skače, ondaj bodo konoplje visoke; ako se pa široko skače, 
onda bode repa debela." (Po u. p.). 
V Oldenburgu in na Vestfalskem je še vedno ta navada, 
da se na pustni dan kakemu petelinu odseče glava, kar se 
tolmači tudi z nekdanjo žrtvo (W. II; 81). Tako ubijajo pete-
lina ob isti dobi tudi v Basumu (na Hanoveranskem) in v 
Skociji; nekdaj so ga ubijali tudi Angleži. (A. Kuhn. in W. Sch\v. 
„Nerdd. S." 1848; 371 510.) Med Čehonemci obavljajo tak 
glavosek nekod dečaki s koso, pa samo o cerkvenem prošče-
nju; a nekod ubijejo ubogega petelina s cepcem, potem ko se 
dotičnemu dečaku zavežejo oči. Kateri ga naposled ubije, oni 
dobi petelina za plačilo ter gre potlej z drugimi tovariši v 
krčmo, kder ga goste kot „zmagovalca" — na svoje troške. 
- Pri Ceski Lipi (jako ponemčeni) zavežejo se o prošcenju 
oči celo kaki deklini na selski trati (Dorfplatz), pa katera 
ubije tako petelina s cepcem na j eden mah, ona se razglasi 
potem za kraljico („Festkal." 419 i. dr.). 
A vredno je spomina, da v vojvodstvu saksonskem (Hal-
berstadt) dečaki z zavezanimi očmi ubijajo petelina pod po-
veznenim loncem skritega — o Kresu Ivanjskem. (A. Kuhn 
Nordd. S. 1848; 3913). V okolici od Knežjega lesa (Fiirsten-
walde) do Slovanskega bukovja (Wendisch-Buchholz) na jug 
devajov pa pod lonec kako darilo. (Ondi 3854). 
Cehi odsekujejo še po nekaterih krajih na šaljiv način pe-
telinu glavo, ako je kde kakšna svatba v predpustu; v oko-
!) Štaj. slov. vraža pa veli; „Če kdo na pustni dan prede, s tem 
kače k hjši privabi. „Crtice" 197 zdol. 
2) Štaj. slov. vraža uči pa drugače. Prim. „Črtice" 196 zdol. in 
197 zgor 
3) Tako tudi okoli Kralikov (Grulich) ob češko-moravski meji — 
pa samo v ponedeljek po prošcenju („Festkal" 1864; 419). 
4) Pri Metliki sem pa na belokranjskih svatbah videl za mladih 
nog pod milim nebom večkrat, kako se je zdaj ta, zdaj oni dečak o 
velikem smehu vseh gledalcev trudil na vso moč, da bi z zavezanimi 
očmi in s palico v roki razbil prazen lonec Tako je ostal od prvotne 
žrtve (petelina), na posled — sam lonec 
lici Hrudimski (Chrudim), obeša pa rabelj — tudi na šaljiv 
način — petelina na vislice, ako se svatuje pri bogatih ljudeh 
na pustni torek. („Festkal." 1864; 52 in 53; Vernaleken 303 
do 304). — Nekod mora biti petelin črn. (Grohm. 123). 
Na Moravskem odseki vali so pred 1. 1848. Hanaki v 
v Roketnicah (Roketnitz) pri Prerovu (Pferov, Prerau) na 
pustni torek glavo ovci. (P u p.). Kakor glavosek ,petelin-
ski', tako nas spominja tudi ,ovčji' kake poganske žrtve. 
Petelinova žrtva nas spominja črnega petelina, slovan-
skemu maliku Svetovitu posvečenega. 
Bolgari, ki ovršavajo svoj pust (syrnico", tudi „karnaval") 
po različnih krajih različno, vozijo nekod ,2 dni' pred velikim 
postom po ulicah tudi slamnatega moža, ki ga utapljajo na-
posled. (Priobčil Bolgar g. Čulič>. 
Nemci (na Švabskem) vodijo na pustni dan tudi še „ pust-
nega medveda", zime znak, kakor prij Dancih tako zvani 
„gadebasse" (Gassenbiir). „Festkal" 1864; 61—62; prim. Grim. 
„D. Myth." II2 736. Čehonemška šega istega dne: medveda 
voditi („den Baren auszufuhren"), strinja se do malega s češko 
šego in vražo. (F. A. Schmalfuss, Prag 1851; 88.) 
Za pustni dan izposodili so nekateri severni Nemci „me-
dvedu" za tovariša od božičnega običaja tudi jahača na belcu 
(„Schimmelreiter"), katerega je bil učeni A. Kuhn v svoji po-
prejšnji razpravi1) in to po naših mislih po pravici razglasil 
za Vodana; potlej se pa premislil, ter se ni upal več trditi 
tega izvestno.2) Prim A. Kuhn und W. Schwartz. „Nordd. Sag. 
u. M." Leipz. 1848; 369. — Tako so v Stari okrajini („in der 
Altenmark") prenesli tudi tepežkanje — na „pustni dan". 
Tega dne hodijo hlapci in dekle od hiše do hiše tepežkat tudi 
po tako zvani Slovanski deželi („Wendenland"). Isti, ondi na 
369 str. 
Ob Tigurskem jezeru (Ziiricher See) pokopavajo Nemci 
„Pusta" (slamnatega moža) na pustni dan, zažigaje ga_s pla-
menicami na visokem drogu. — V vasi Matt (v isti Švajci) 
mečejo pa na pustni večer še „kresna kolesca" — uprav za-
žgane „štirioglate deščice z okroglo luknjo" k višku. (Da se 
godi to med nekaterimi Slovenci na „ kresni večer, povedali 
smo z uzrokom vred uže v Letop. 1887; 117—118. 
Vremensko prerokovanje. Slovensko: Če so pustni dnevi 
deževni, je tisto leto dosti sočivja. (Pri Črnomlju. Zap. gosp. 
Kupljen). Če je moker plot, bode dosti fižola. Če je pust na 
knalu, bode velika noč na peči. (Na Krškem. Zap. g. Romih). 
') „Ueber das Verhaltniss Markischer Sagen und Gebr. zur Alt-
deutsch. Mythologie." 
•) „Mark. Sagen u. Marchen, Beri. 1843 (v predgov. str. V). 
Stsl. —; (r. „ sreda na pervoj nedelč velikago posta), mr. 
—; bolg. —; srb. —; hrv. čista srieda; č. popelec, popelečni 
stfeda, škareda stfeda („dies ater"); č. slov. popoločna streda 
p. popielec, šroda popielowa, wstepna šroda, srb.-luž. sazna 
srjeda, tudi podjabnica." J) 
Iz sredovečnega koledarja Haltaus-Scheffer'jevega zatro-
silo se je bilo tudi v več drugih knjig, da je papež Gregor 
Veliki pod konec šestega veka uvel „pepelnico" t. j. cerkveno 
pepelitev v sredo po pustnem torku (v znani namen), in da 
se od one dobe začenja post na isto (pepelnično) sredo. Do-
gnali so pa po novih korenitih raziskavah, da se je 40-danski 
post naši (zapadni ali zahodni) cerkvi na pepelnico začel sto-
prav v osmem veku (Wecker-Welte: „Kirchenlexik." 1882. 
I; 1475). — Ker se v vztočni ali vzhodni cerkvi ne pepele 
ta dan, zato pogrešamo pri Rusih (in Malorusih), Bolgarih, 
Srbih . . tudi posebnega imena ti sredi. — Hrvatsko ime „ čista 
srieda" (lat. „mundus dies Mercurii") strinja se pa s starim 
nemškim imenom: „Schiirtag" = Reinigungstag (čiščenja dan) 
t. j. oproščenje ali odpuščanje grehov („absolutio"). Prim. 
Haltaus-Scheff. 1797; 206. 
Slovenci pravijo sploh, da morajo dne dekline (dekleta, 
dekliči ali odrasle deklice), katere se ne vdajo ali ne omože 
o predpustu, — na pepelnico vlačiti („vleči") ploh. 
Ker bi jim pa bila vendar prevelika sramota, zato oprav-
ljajo ta neprijetni posel namesto takih revic povsod dečaki 
(nekod preoblečeni v ženske) na šaljiv način. 
V Ribnibi vlačijo ploh na pepelnico dečaki po trgu in ga 
puste naposled menda naj starši devici pred hišo. (P. u. p.) — 
V Metliki vlačili so 1. 1887 ploh še nekateri dečaki samo po 
mestu, a ne pred hiše k dnim devicam, katere se niso bile 
omožile „ta predpust". Vprezali so poprej „v ploh" uprav ka-
kega konja ,kot v brano', oni pa samo naganjali. Leta 1888 
pa ni bilo več tega, niti šem („maškor") na pust. (Priobčil 
brat Anton). — V Cerknici vlačijo pa dečaki ploh pred dne 
hiše, v katerih žive take device, katere so „ta predpust" ostale 
na cedilu, t. j. katere so se ,možile', pa se niso ,omožile', zato 
ker se je potlej ,razdrlo'. (P. u. p.2). 
') To ime, ki ga pogrešamo v Pfulovem slovarju, izvaja Hanuš 
(B. K. 86) iz srb.-luž. besede „jabnuš" (biti t. j. tepsti), a ne zna, zakaj 
se pepelniea zove tako. Po naših mislih je „podjabnic.a" = tepežnica 
(otepnica, šapovica), ki so ovršava pri različnih narodih o različnih do-
bah. Prim. Letop. 1887 ; 145—150 in 164. 
3) Prim. str. 56. 
Tako si razlagam tudi te besede: „Nevesta, katera 
se ni omožila, mora ploh vleči. Fantje ji prinesejo po noči do 
pepelnice slamnatega moža". (Zapis. g. T. Romih na Krškem). 
Na Cirkljanskem („Crkljanskem"*) vidiš na pepel-
nično sredo po vaseh ošemljenega ,fanta', v žensko preoble-
čenega, kako vleče na vrvi desko po snegu ali ledu za seboj. 
Pravijo, da „baba ploh vleče". Ta šega znači menda to, kar 
na Dunaju „sv. Štefana zvonik drgniti",2) t. j. ona „baba", 
katera se o pustu ni omožila, in se o postu tudi ne bo, mora 
za letos „ploh vleči". (Zapis. g. J. Jereb). 
Taka navada je ali bila je vsaj nekod tudi med štaj. 
Slovenci. Ako se pa ni oženil nobeden mladenič, oblekla se 
je katera poredna deklina ,možki' in je po vasi vozila v krp-
Ijah (košari) slamo, v roki pa nosila pah.8) („Črtice" 137). 
Na Koroškem pokopljejo nekatere vražne gospodinje na 
pepelnico skrivaj, predno jutrnico zvoni, pepela in žerjavice, 
če je moči, hišnim durim pod prag. Mislijo, da to brani hišo 
ognju. (Zapis. g. Fr. Eller na Žili). 
Na Kobaridskem zbirajo se na pepelnično sredo vsi,fantje' 
na zadnji ples v tisto gostilnico, v katero so hodili plesat [o 
pustu]; vzamejo po kako pleteničico ali „želj" ter gredo po-
birat. — Morajo jim dati „kolač", pa tudi jajec, masla in tur-
šične moke, da si (iz tega trojega) speko „masnik". Sploh 
zbijajo se šale (»norčuje se" *). Popoldne pokopljejo pa svečano 
Pusta. (Zap. g. Andr. Gaberšček). 
Na pepelnični dan so nekdaj tudi nekateri Gorenjci poko-
pavali Pusta. Eden je zgodaj (zjutraj) vzel svetilnico ter ga 
potlej dolgo iskal. Ko ga je našel, naznanil je drugim, ki so 
ga z velikim hruščem vzeli in pokopali v kakem jarku ^gra-
bnu'), ali pa vrgli v vodo. (Motnik. Zap. g. Križnik). 
Čehi po kmetih pokopavajo Pusta („masopust") stoprav 
na pepelnico popoldne — v vodo. (Festkal. 1864; 63). 
Po njihovi vraži treba tega dne zbirati in spravljati ves 
pepel, kolikor se ga najde v hiši, zato ker ima posebno moč: 
tako se n. pr. ubrani lahko drevje gosenicam, če se obsiplje ž 
njim vsako drevo pred solncem itd. (Čč m. 1854; 548). Malo 
drugače čitaš to pri Grohm. 143. 
') Od krajevnega imena „C!'rkno" (Kirchheim) na Tolminskem. 
2) „Den Stefansthurn reiben " 
8) Štai.-slov. „peh" (Stossel, Stampfer). Po Murku: „kogar za 
slamo po peh poslati, Jemand etwas Absurdes befehlen, foppen, in den 
April schicken " 
4) Po teh besedah sodimo, da je s Kobaridskega izginila uže ona. 
nekaterim Slovencem i. dr. še znana vraža, po kateri treba plesati ozi-
roma visoko ali široko skakati — za visok lan in za debelo repo. 
Na Poljskem (Poznanjskem) zbirajo se na pepelnico same 
mlade žene („mlode mežatki") ali pa ženske („kobiety") sploh 
prečudno našemljene v krčmo, kder se napajajo z vinom ter 
plešejo same seboj — za velik lan („na wielki len"). Kolbg. 
„Lud" X, cz. 2; 62 in XI, cz. 3. Istega dne pokopavajo polj-
ski kmetje okoli Levova sem pa tam tudi Pusta („Zapusta" 
ali „karnaval"), metaje ga v vodo (P. u. p.). 
Okoli ,Kielc' na Krakovskem hodita — namesto dečka, 
z grahovico opasanega (str. 63) na pepelnično sredo po dva 
moža, napravljena za „deda in babo" od hiše do hiše ter po-
birata odkupnino od onih deklin pa tudi dečakov, kateri se 
niso poročili zadnji predpust. Naposled pojedina v krčmi. (Kolbg. 
XVIII; 47). 
Kakor sodijo ali so vsaj nekdaj nekateri Čehi sodili o 
binkoštih „kralja" ter mu odsekali (na videz) glavo, kedar 
je bil obsojen, (Letop. 1888; 167), tako so nekdaj v Poljski 
sodili na pepelnico Pusta v podobi balvana ter mu tudi 
vselej odsekali glavo. (Kolbg. „Lud" V; 272). 
Na Lubelskem utapljajo ali sežigajo pa Poljaki uže na 
pepelnično sredo Smrt („Šmierc") iz slame ali pa iz grahovice 
narejeno, ki jo vozijo poprej na vozičku po vasi. (Kolbg. XVI; 114). 
V Žmudix) ovršava se na pepelnico še prestara slavnost, 
da vozijo Kuniško (babino podobo, ki ima na glavi smrekov 
venec, v roki pa cep), od hiše do hiše. Tej slavnosti pravijo: 
„stare Kuniške pohod". (B. Kal. 84). 
Nekateri Nemci (v Tiguru, Ziirich) vodili so nekdaj na 
pepelnico po vaseh leva, a ne živega, nego lesenega, dasi 
so ga zvali „Isengrimm", „Isegrind" ali „Eisengrind" t. j. že-
lezno glavo. Po 1. 1728 izpremenil se je pa ta „lev" v „me-
dveda" 2) t. j. moža v medvedovi koži, ki ga vodi po mestu 
kakšen kvantač ali pa godec.3) Po nekih drugih krajih švi-
carskih izpremenil se jim je pa prvotni (leseni) lev — v pre-
prosto „klado", hlod ali „ploh", ki ga ,vozijo' po vasi, a ne 
pepelnično sredo, nego pustni ponedeljek,1) ki mu pravijo zato 
„Plochmentig" (Blockmontag t. j. plošni ponedeljek). Mladeniči 
vozijo namreč tega dne po več hlodov na posebnih sanicah 
(„Plochschletta") k mlinu na žago tako, da sloni hlodu jeden 
konec na saneh, drugi vlači mu se pa po tleh. Spotoma na-
') Žmud', Žmudž ali Zmyjdž, lat. Samogitia, nem. Samogitien v 
stari Litvi na Ruskem ob Baltiškem morju, koder se je ljudstvo pokri-
stijanilo stoprav v 15. veku popolnoma. 
2) Po nekaki zmoti pravi to Hanuš uprav narobe („B. K." 84). 
8) Čehonemci vodijo medveda isti dan — s kožami in kožuhi 
ogrnenega („Festkal") 1864; 64). 
4) „Na pustno nedeljo (Funkensonntag)" piše zopet po zmoti Ha-
nuš — ondi. 
pajajo se mladeniči v kaki krčmi z vinom. — Pastirji švicar-
ski vozijo uže na sv. Donata dan (17. febr.) hlod (deblo) z ve-
liko slavnostjo na vozu (prepreženem z jelovimi mladikami, 
gozdnimi cveticami in konopnimi venci) po vsi vasi; a na 
drugem kraju ga zlagajo z voza, nenehoma kričeč „ura"; pa 
ga ne utapljajo. Potem biva občna pojedina do trde noči. (Th. 
Vernaleken: „Alpensagen itd.", Wien 1858; 353). 
V Lipski „kroniki" Pfeiferjevi čitaš pa, da so nekdaj v 
Lipsku „na pustni dan" okoli mesta vlačili plug ter silili k 
temu poslu zlasti starje nevdane (neomožene) dekline. (Prim. 
„B. Kal." 92). Kdo se ne spominja pri tem nohote našega „pe-
pelničnega ploha", ki je glede te stare šege najbrže namestnik 
mlaj šemu plugu. Ne dvojimo, da znači tu plug . . . začetek 
spomladi, nov zarod v prirodi; ker pa starje, a nevdane de-
kline ne izpolnjujejo tega namena, ki jim ga je odkazala pri-
roda, zato so jih po naših mislih smešili s tem, da so morale 
vlačiti plug; — pri nas jih pa nekdaj silili najbrže iz istega 
vzroka, da so morale vlačiti „na pepelnico" ploh. — Ta vzrok 
velja pa tudi dečakom, kateri se ne oženijo. Res pripenjajo 
med Poljaki na Krakovskem predrzneži na pepelnico ne 
samo takim devicam, nego i dečakom z zadaj na suknjo 
kakšen hlodek („klocek") itd. ter jih silijo vlačiti ga do krčme, 
v kateri se morajo potlej odkupiti, in to za kazen. (Kolbg. V. 
1871; 269-270). 
Po nekaterih nemških krajih, vodili so na pepelnico 
nekdaj tudi kakega moža (velikega grešnika), s capami ogr-
nenega v cerkev; po maši ga pa izganjali zopet iz cerkve. 
Ves post do velikega četrtka moral je mož hoditi bos, dokler 
ga niso ta dan vzprejeli zopet v cerkev ter mu nadeli zdaj 
ime: Adam. Pepelnica seje pa ondaj zvalaondod: „Adamov 
dan" ali „dan, ko se izganja Adam.1) Ta samo na pol cerkveni 
način nekdanje očitne pokore spominja nas nekoliko tudi 
onega „medveda" ki ga ,vodijo' Nemci še zdaj isti dan po 
ulicah, če tudi drugače ogrnenega. 
Nemške vraže: Pepelnica je nesrečen dan, zato ne smeš 
ta dan nikakega živinčeta prvič privezavati („neu anbinden"), 
da ne izgubi svoje moči; pa ni izganjati ali proda vati ne smeš 
ni jednega; ne bode sreče pri tem. Hleva ne smeš kidati, a 
sobe ne ,prati', drugače ti bode siva. (W. II; 81). 
Vremensko prerokovanje. Slovensko: „Skozi katero špra-
njo na pepelnico solnce sije, jskozi tisto še potem sneg mete". 
(Krško. Zap. g. Romih). — Češko: Če piše tega dne huda burja 
(„silny severni vitr"). bode rodovitno leto; ako ni vetra ta 
') „Adamstag" oder „der Tag, da man den Adam austreibt". 
(Haltaus-Scheffer 1797; 207. 
dan, bode („pfijde") pa aprila meseca in naškodi potlej trtam 
in drugim rastlinam. (Ččm. 1854; 548). 
Tu dodajemo glede na sedanjo cerkveno pepelitev še to 
da je bilo potresanje s pepelom uže v starem zakonu zna-
menje velike žalosti oziroma pokore (Job 42, 6; Jon. 3); da 
so se iz prvine s pepelom posipavali samo očitni spokorniki, 
pozneje pa (sami radi) tudi mnogi kristijani iz ponižnosti in 
pobožnosti. Naposled zapovedala je pa cerkev, da se pepele 
vsi verniki na pepelnico ali pepelnično sredo, po tem obredu 
tako imenovano. Tudi besede, ki jih govori pri tem du-
hovnik, vzete so iz sv. pisma starega zakona (I. Moz. 3, 19) 
z dodatkom: „Človek, spomni se . . .!" 
S tem pepeljenjem ne strinja se pa nikakor običaj ne-
katerih sedanjih Zidov, da potresajo na^svoj ,purim' kakega 
kristijana s pepelom, kajti ta svetek so Židi začeli praznovati 
stoprav v novejši dobi v spomin srečne rešitve po Esteri, in 
to izprva samo čitaje knjigo „Ester" po svojih shodnicah; a 
doma gosteč se in milostinjo deleč.1) Osedobi praznujejo pa ta 
svetek svoj kakor Evropci svoj pust, ošemljeni z razbrzdanimi 
veselicami in šalami, med katere spada i to, da potrosijo (ne-
kod po Galiciji) naposled tudi s pepolom kakega kristijana, 
siromaka, v ta namen nalašč najetega za dobro plačo. — Če 
pomislimo, da pokopavajo Čehi po pivovarnicah Pražkih še 
dandanes Pusta (Baka), potresajoč ga s pepelom, soditi nam 
je, da se te šege niso Evropci navzeli od Židov, nego Židi od 
Evropcev. — Vredno je spomina, da po Ruskem, (koder ni 
med pravoslavnimi navadna nikaka pepelitev) tudi Židi naje-
tega kristijana („Hamana") ne potresajo s pepelom, nego samo 
sujejo. Tudi si pošiljajo domov — sosed sosedu — nekakega 
peciva po imenu „Hamani", tudi „Hamanova uha ali ušesca." 
(P. u. p.) 
Post (veliki ozir. štirdesetdanski).2) 
Stsl. MAconovcTi mesopusts („quadragesima"), pa tudi 
„abstinentia carnis", luoonovcTT, maslo pust« in nocrr, post« 
(ieiunium); bolg. velik post; r. velikoj post; mr. post; srb. 
„časni (t. j. častni) post"; hrv. korizma; č. pfist (postu); p. 
post; srb.-luž. post (posta). 
') Dolling. „Heidenth. u. Judenth." 816. Praznuje se „purim" po 
navadi 14. adar-ja (sežigalca) meseca, po našem računu zdaj sredi, zdaj 
pod konec februvarja meseca, ne daleč od našega pusta. (Prim. zarad 
pepelitve tudi učeno razpravo Sepp'ovo pod napisom: „Das Aschenfest" 
II; 278—280.). 
2) Kvaterni post (č. „suche dni"; p. ,,suche dnie") gl. malo dalje 
v tem predelu. 
Tudi ono trditev, ki jo čitamo po nekaterih nemških 
knjigah, da je bil namreč papež Telesfor (Telesphorus) uže 
sredi drugega veka zapovedal ,,40-danski" post, — ovrgle so 
natančne raziskave v novi dobi;1) in ker prvi cerkveni zbor 
Nicejski (1. 325.) govori o 40-danskem postu kot o stari, sploh 
znani navadi, zato sodijo zdaj, da izhaja ta post uže iz prve 
krščanske dobe. — Stoprav 1. 1091. zapovedal je papež Vrban II. 
po sklepu cerkvenega zbora Beneventskega, da se mora 40-
danski post začenjati uže v sredo pred prvo postno nedeljo. 
— V velikem delu vzhodne cerkve trajal je „veliki post" po 
sedem tednov (s pripravljanjem ali ,predpostom' ves osmi 
teden) pred veliko nočjo, a mršiti (mesa jesti) niso smeli uže 
deveto nedeljo (Septuagesima, t. j. blizu 70 dni pred veliko 
nočjo, našo prvo p r e d pepelnično nedeljo.2) 
Tako biva še dandanes pri Rusih, Malorusih (tudi zjedi-
njencih): Rusinih, Srbih in Bolgarih, s tem razločkom, da se 
jim začenja mesopustni teden (ko ,smejo' še meso jesti v6s teden) 
osmo nedeljo, a „siropustniu „sedmo nedeljo pred veliko 
nočjo", ker smejo ta teden druge dni uživati še meso, ob 
sredah, petkih in sobotah pa samo sir in mlečne jedi; 
kajti od prve „postne nedelje" t. j. prve nedelje po siro-
pustnem tednu do velike noči ne smejo „ pravoslavni uživati 
ves čas, ni mesa, ni masti, ni sira, ni masla, ni mlečnih jedij, 
ni jajec." Zabčla jim je všs ta čas laško ali pa laneno 
(opresno) olje. 
S tem računom (koledarskim) sklada se tudi ,narodni' 
račun srbski: „Sedam nedjelja časnoga posta, pa onda uskrs." 
(N. Begovič: „ Život i obič. Srba-graničara" 1887; 29). Prim. 
„Glasn. srpsk. uč. dr." 1867; 81.») 
Razun častnega (velikega) posta imajo „pravoslavni" še 
drugih dolgih in strogih postov: „Petrovi posti" trajajo od 
devet dni do šest tednov (N. Beg. 30); „Gospodjini posti" 
') Linsenmayer: „Entwicklung der kirchl. Fasten - Disciplin bis 
z um Concil von Nicaa." Miinch. 1877; 26 i. d. 
') Wetzer-Welte: ,.Kirchenlexik. IV (1880); 1259-62. Ondi citas 
i to, da se je tudi na Poljskem do Inocencija IV. začenjal strogi veliki 
post uže deveto nedeljo pred veliko nočjo. Zato pravijo Poljaki ti nedelji 
zdaj „staro-zapustna niedziela" (= česk. „devitnik"): Prim. B. Kal." 86. 
s) Ti tedni („nedelje") zovejo se srbski tako: 1. čista; 2. pačista; 
3. krstu poklonjena („bez-imena" po Vuku rj. 20); 4. sredopos[t]na; 5. 
gluva (nsl. tiha); 6. cvetna; 7. velika. Tako jih zove narod. — Po ko-
ledarjih srbskih čitamo pa ta imena: 1. ned. (vel.) posta; 2. ned. (vel.) 
posta itd.; 5. ned. (vel.) posta (6) „cveti" ali „cvijeti"; (7) „Voskres. 
Hrist." („paska" uskrs). — Namesto: „siropustna nedjelja" (siropustru 
teden) kakor čitaš po srbskih koledarjih, veli pa srb narod: „bijela 
nedjelja-' (beli teden); Vuk. rječn. 24; a namesto: „mesopust" — meso-
jedje. Ondi 354. 
14 dni; „Božični posti" 40 dni (od 15. novemb. do 25. dec. 
po starem). „Glasn. srps. uč. dr." XXII; 115. 
Srbi (v Srbiji) devajo na svoj „čisti ponedeonik" t. j. prvi 
postni ponedeljek na ogenj vse lonce, kateri so se napili masti, 
da zgori v njih vsa mast. (Ondi 81.) 
Spominjam se o tej priliki, kako so za mojih mladih let 
staroverske „Vlahinje", katere so o svojem postu morale (o 
sejmih) obedovati v kaki gostilnici Metliški, hodile skrbno gledat 
poprej v kuhinjo, niso li kolikor toliko mastni lonci in sklede. 
Na kratko bodi vtreseno še to, da so se uže v starem 
zakonu postili tudi Izraelci (zato da bi se po storjenem grehu 
približali ali priljubili zopet razžaljenemu Bogu), — da se jako 
strogo postijo i Turki z drugimi Mahomedovci vred na svoj 
„ramadan" ali „ramazan" t. j. všs svoj deveti mesec.1) ki ga 
je Mahomed za pustni mesec postavil zato, ker je bil ,koran' 
tega meseca (po njegovih besedah) v nebesa vzet .... Vendar 
se postijo strogo samo po dnevu; v nočni dobi smejo pa jesti 
in piti, kolikor jim more trebuh nositi. — Postili so se tudi 
poganski narodi: Egipčani, Indijani, Grki in Rimljani.3) 
Čudno, da nisem mogel dozdaj med Slovenci zaslediti 
skoraj nikake „postne" t. j. „veliko-postne vraže". Postne 
vraže slovenske drže se bolj kvatrnega posta ali tedna in 
drugih posamnih postov pred velikimi prazniki, o katerih 
postih smo uže govorili3) ali pa še kanimo govoriti o njih, 
in to o „kvatrnih" še v tem predelu. 
Kakor po mnogih drugih deželah, tako peko tudi pri 
nas po večjih mestih in trgih o 40-danskem postu peki in 
pekinje iz testa preste, podobne ,osmicam'. V Motniku jih 
dečki igraje ,.tarejo, trgajo in iz hiše čez ramo na vežo mečejo". 
(Zap. g. Križnik.) 
Nekdaj so bile preste tolike kakor kolač ali kolo, zato 
po mislih nekaterih veščakov znamenje (okroglega) solnca, 
kesnejevpa križanega Odrešitelja.1) 
Pri Cehih je pa nekod prvo postno nedeljo, ki ji pravijo 
tudi lisičja nedelja („liščf nedele"), ta navada: matere peko 
po noči pred to nedeljo skrivaj preste, ki jih razobesijo na 
vrtu po vrbovih vejah po toliko, kolikor imajo dece („doti"). 
Rano, še pred solncem vzbudi drugi dan mati deco, rekši, da 
je tekla tod lisica ter jim obesila na drevje prest. Naj le 
') Lani po našem računu od 2. do 31. maja meseca. 
2) Eckstein: ..Askesis", Freybg. 1862; 141 i. d., Dollinger: „Hei-
denthum u. Judenthum" 1855; 43, 133, 171 i. d.; Sepp. II., 281—291. 
a) Prim. „Letop." 1886; 100 (zdolaj): post sv. 3 kraljem na čast 
s slovensko vražo. 
") Fr. Hubad. („Letop." 1878 ; 6—7). „In der Form sieht man eine 
Anspielung auf die Bindung Christi." Sanders I. p. b. Brezel. 
vstajajo ... in gredo molit na vrt pod drevje; kajti poprej si 
ne smejo snemati prest z dreves, čim odmolijo, vzame si 
vsako dete svojo presto ter jo sne, zato da ga ne bi boleli 
zobje. („B. Kal." 88 ozir. „Festkal." 1864; 68.) 
Slovenske: Ob kvatrnih postnih večerih zakladi gore.') Kdor 
si hoče zaklad zaznamovati, mora iti navzad z molekom („pa-
tanoštrom") in leskovo šibo, ki je bila blagoslovljena na 
cvetno nedeljo ,in dati na dotično mesto', da ne zgreši kraja. 
(Motnik. Zap. g. Križnik.) 
O kvatrnih postnih dneh (zvečer) hodijo čarovnice ,k 
eni drugi' v v&s; pa tudi duhovi so zunaj, ki potrebujejo 
pomoči pri živih ljudeh. Torej ti večeri niso ugodni, da bi se 
človek kam odpravil na pot. (Ondi.) Tudi v Notranji Bistrici 
mislijo, da imajo „o kvatrih" posebno čarovnice veliko moč. 
Najhujši so pa ,v tem oziru' »božični kvatri". Zato pravijo: 
„Vsake kvatre okrog hodi, 
Le božične doma bodi!" 
(Zap. v. č. J. Bile.) 
Kvatrn teden ,ljubezni željan fant' ne sme povasovati; 
kateri se je še predrznil, — tega je ostrašilo tako, da se ni 
nikdar več upal tačas vasovati, in o tem in dnem pripove-
dujejo, da je nalezel božjast od strahu, ker so ga namreč 
oplašile pošasti. (Na Cerkljanskem. Zap. g. Iv. Jereb.) 
„Kvartrni teden postavi dekle v petek in soboto skledo 
vode k postelji. Dekle sanja, in če sanja o kakem ,fantu', — 
ta ji je usojen." (Na Bolškem. Zap. g. Andr. Gabršček.) 
Ako se kdo o kvatrnih postih ne posti, takemu — po 
štaj. slovenski narodni veri — celo v grobu lasje raz glavo 
ne padejo. („Črtice" 164.) Znana tudi koroškim Slovencem v 
Pliberku in v Rožu. (Zap. K. Pečnik.) 
Srbi v Risnu (v Dalmaciji) imajo ta običaj: Na „čisti 
ponedeljnik" preobleče se kakšen dečak za žensko kakor 
dedova („djedova") baba, nosi na rami sedem palic, a za sabo 
vlači verige in hodi po mestu in skače pred hišami, kričeč: 
„bu, bu, bu!" in to se zove „baba korizma",2) s katero žene 
strašijo deco, da ne zahtevajo kake mrsne (mesne) jedi. — 
Sedem palic njenih pa znači sedem tednov velikega („časnoga") 
posta. Zato pravijo, kedar mine prvi postni teden, deci tako: 
9 „Kvatre", „kvatri" ali „kvatrni post", iz latinske besede „qua-
tuor" (štiri) znači: post o štirih letnih časih („jejunium quatuor tem-
porum"). Po J. Lippertu („Christenthum" itd. 1882 ; 591) uvela je cerkev 
ta post namesto nekdanjih poganskih pojedin o velikih svetkih, ko so 
se pogani spominjali tudi pokojnih prednikov. 
2) „Korizma" (iz ital. „quaresima", lat. „quadragezima") znači 
uprav: 40-danski post". 
»bacila baba korizma jedan štap (ščap, palico) ali pa: „ispade 
babi zub" (izpadel je babi zob). Tako tudi, kedar mine drugi 
teden. — Z babo korizmo strašijo i male predfce in pletice 
(„prelje i pletilje"), kakor v Zemlinu in Sremu z babo „gvoz-
denzubo" to je železno-zobo, rekši, da „gvozdenzuba" nosi v 
loncu žerjavice („žara"), in da spali prste onim, katere dobro 
ne predejo. Vuk. rječ. str. 9, 10 in 84 (b). To nas spominja 
nekoliko slovenske Torklje. 
Srbi (v Srbiji) vodili so poprej na ta dan1) prvič deco 
v šolo. („Glasn. srps." 1867; 81.) 
Rusi (ukrajinski) vodijo prvo nedeljo svojega velikega 
posta po ulicah kozla, prepevajoč vesele pesmi. Ta „obred" 
so nekdaj ovršavali na koledo. (Afan. I. 716.) 
V Švediji vodijo na božič mladeniča napravljenega za 
kozla — „julbock". 
Po nemških (južnih) deželah hodi pa čudna (iz štirih 
našemljenih mož umetno narejena) koza, tako zvana „Ha-
bergeis", ki spremlja včasih tudi sv. Miklavža, kakor na Vest-
falskem bel konj — na pustni večer. (W. II; str. 51 in 52.) 
Ista šega biva i po Alzaciji. Tudi nemško ime ti kozi 
je isto. — A kolika premena! Najprej so se po vzgledu po-
prejšnjih bogov germansko-poganskih (ki so jezdarili zgoli bele 
konje), o božični dobi Nemcem pokazovali: sv. Nikolaj 
(Miklavž), sv. Martin in sv. Stepan na „belcih" sedeči („als 
Schimmelreiter"). Naposled se je pa „belec" izpremenil v 
preprosto kozo, to je v hrodje, pregrneno s tako plahko . . ., 
a po vrhu še s kozjo kožo. 
Povedati nam je tudi to, da so Nemci v srednjem veku 
dni večer pred prvo postno nedeljo (lat. „Invocavit" = Qua-
dragesima") kurili kres, ter jo zato zvali „Funkensonntag" 
(lat. „dies focorum" ali „Dominica de orditis lignis"); — Fran-
cozi pa po isti navadi: „Bordae, Burae", tudi „Brandones". 
(Haltaus-Scheffer 212.) Ondaj se je namreč „veliki post" za-
čenjal stoprav prvo postno nedeljo, ki so jo Nemci potlej, 
t. j. potem ko se je bil začel veliki post pepelnično sredo — 
imenovali stari pust, „die alte Fastnacht". (Gl. ondi str. 207.) 
Še poprej začenjali so se po Nemškem postiti vsi (du-
hovniki in posvetnjaki) uže na sedanjo predpostno nedeljo 
(ali 3. predpepelnično, „Esto mihi" = Quinquagesima). Ker 
so bili pa kesneje2) posvetnjaki sami ob sebi preložili posta 
začetek na prvo postno nedeljo, ter se potem po starem t. j. 
uže poprejšnjo nedeljo začenjali postiti sami „gospodje" (du-
') Pravijo mu tudi „čisti ponedeonik". 
2) Predno je bila namreč pepelnična sreda obveljala začetkom 
velikega posta. 
hovniki), zato so vzdeli potlej tej nedelji: „Herren-Fasnacht", 
tudi „Pfaffen - Fasnacht" (duhovniški pust), naslednji nedelji 
pa: „aller Mann Fasnacht" (= posvetnjaški pust), Prim. „B. 
Kal." 88. 
Da se med nemškim narodom spomin na nekdanje po-
gansko občevanje z dušami pokojnih prednikov ni mogel 
povse zatreti z uvedenim „kvatrnim postom", dokazuje to, 
da prihajajo po nemški narodni veri nekaterih krajev „duše" 
o vseh kvatrnih dneh v hiše. Ljudje pa jim puščajo malih 
daril („kleine Opferspenden"), zato da bi nahranili revne duše 
(,,um die armen Seelen abzuspeisen"). J. Lippert ondi. 
Po nemški (švicarski) vraži vidi tak človek, kateri se 
je rodil o kvatrnem postu, lahko vsa strašila, duhe (duhove) 
in skrivne stvari t. j. sluti bodoče dogodbe, zlasti druzih 
ljudi smrt.1) 
Slovenska: Kolikor ima ovca v postu paše, toliko je bo 
imel vol ob sv. Jurju. (Pri Črnom.; zap. g. Kupljen.) 
Sredopostna ali sredpostna sreda.2) 
Stsl. cpnAOiiocTiiie sredopostije (•j.zmrf.nrvj.oc, medium ieiu-
nium), bolg. „sredoposna ta nedelb", hrv. sredopošče, zove se 
uprav 4. teden velikega posta, — oziroma hrv. sredopostnica, 
č. stredoposti ali stfedopust; p. šrodopost . . [Četrta nedelja 
velikega posta, zove se „sredopostna nedelja" (lat. „Laetare", 
zato nekdaj nem. „der froliche Sonntag", lat. tudi „Dominica 
Jerusalem", „Quadragesima media" ali „medians", „Dominica 
rosata" ali „de rosa"3). A sredi po 4. postni nedelji pravimo 
Slovenci: „sredopostna sreda".4)] 
Kakor za Linhardtove dobe,6) tako pripovedujejo Slovenci 
po Kranjskem otrokom še dandanes smešno pravljico, da 
sredopostno sredo „babo žagajo". Po navadi pravijo otrokom, 
') Takemu človeku, bodisi moški ali pa ženska, pravijo: ..Fraun-" 
t. j. „Fron-Fasten-Kind", d. i. ein solches, welches in der „Fronfaste" 
(heil Fasten, Quatember) geboren ist. (Vernal.: „Alpensagen" itd, 1858; 
348—9. 
s) Varkovnica, verkovnica, varkon'ca ali verkol'ca pravijo štaj. 
Slovenci po Celjski okolici in po Pohorju. Zakaj, gl. „Črtice" 222. 
") Tako zato, ker posvečuje na to nedeljo papež takozvano „zlato 
rožo", ki jo podari kateri izmed najimenitnejših oseb kristijanskih, 
bodisi v Rimu ali pa zunaj Rima. (Haltaus-Scheffer 217.) 
4) Nemški: „Mitfasten", bolje: „Mittfasten" [= Mitte der Fasten], 
tudi ,,Mitterfasten". A Nemcem biva sredopostna sreda teden poprej 
nego nam, to je dno sredo po 3. postni nedelji (Oculi). Ondi 216. 
<•) Gl. „Versuch einer Geschichte von Krain" 1796; 2. 274. (..Letop." 
1878; 15.) 
da se godi to zunaj vasi ali daleč zunaj mesta; itd.; „za 
vodo" pri štaj. Slovencih. („Črtice" 222.) 
Le še kot šala ostala je tudi na Cerkljanskem nek-
danja narodna vera, da na sredpostno sredo „babo žagajo", 
in to: živo babo čez sredo života. Ves post namreč dobivajo 
po kmetskih hišah najslabejše hrane: zelja, repe, kuhanih 
hrušek itd., na sredpostno sredo pa ,obiP žgancev, z maslov-
nikom („masovnikom") zabeljenih, in sicer dopoldne1); rado-
vednežu, kateri bi rad vedel in videl, kako „babo žagajo", 
rečejo pred ,kosilom', da bodo zdaj tam pa tam (precej daleč) 
babo žagali. Radovednež hiti tja; oni mu pa tačas . . žgance 
pojedo. (Zap. g. J. Jereb.) 
Na Krškem babo žagajo isti dan zato, da dobijo ,kri', 
ki jo imajo o veliki noči za ,pisanke'. (Zap. g. Romih.) 
Da bi bil kedaj slovenski narod „žagal" (prerezaval) živo 
babo, to ni verjetno; brez dvojbe je pa delal tako nekdaj o 
tej dobi z „babo", napravljeno iz slame in cunj. 
To pogansko navado nahajamo še dandanašnji po Laškem 
in po Spanjskem. Ti navadi pravijo: „segar(e) la vecchia" t. j. 
(staro) babo žagati.2) Prim. „Letop." 1878; 15. Nekod jo pa 
Lahi na kaki meji pod večer samo sežigajo, a to se zove 
v narečju „brusar la vecchia" (babo sežigati3). 
Nekateri so mislili, da se je ovršaval ter se še ovršuje 
ta sredopostni obred zato, ker se ljudje vesele, da je menila 
uže polovica neugodnega posta ali da bode neprijetni post 
skoro pri kraju, a zato da so nekdaj „babo", — predno so 
jo sežgali, — ,prežagali' ali prerezali vselej še poprej sredi 
života na dvoje. Pri tem se je ljudstvo radovalo na različen 
in dosti hrupeč način. Tako je pred 72 leti poročal iz Be-
netek „Morgenblatt fur gebildete Stande" (Tubingen 1818). 
A vse kaže, da ta vzrok ni prvoten, in da je nastal 
potem, ko je bilo kristijansko ljudstvo pozabilo pravi (po-
ganski) uzrok. — Opazili smo uže 1. 1888 (str. 174), da „babo 
žagati" znači to, kar: smrt (Morano) iznašati in utapljati, 
ali sežigati oziroma izganjati ali končavati zimo („babo"). — 
Da je „baba" = zima, dokazuje tudi narodna pesmica istrska 
(„Letop." 1887; 109). 
0 začetku novega leta (poletja) — ali po kesneji razde-
litvi letnih časov: o začetku nove spomladi veselili so se 
pogani, da je nehala zima (vse prirode smrt), in kateri od 
prevelike radosti prerezavali, tudi sežigali njeno t. j. „babjo 
') V postu le dvakrat jedo; ob kakih enajstih dopoldne in zvečer. 
'') Po Toskani: „segare la monaca" (nuno žagati). 
3) ,Brusar' = bruciare. Po nekih krajih Veroni na jugu sežigajo 
„babo 1 pustni torek popoldne. (P. u. p.) 
podobo", a drugi iznašali tako podobo iz vasi, rekši, da izna-
šajo Morano1) . . ali smrt ter jo končavali na različen način: 
vtapljali, sežigali ali tudi pokopavali. 
Ker se pa nekdaj ni začenjalo „leto" oziroma „spomlad", 
kakor osedobi, na določen dan, zato se je ta običaj ovršaval 
ter se še ovršava pri različnih narodih (tudi Slovanih) o raz-
lični dobi, na katero je pa kesneje vplivalo menda kolikor 
toliko tudi krščanstvo; n. pr. da so Slovenci „babo žagali" 
ter jo Španjci in Lahi res še žagajo uprav sredi posta, dasi 
se sredopostje ali sredopostna sreda ne strinja natanko z 
našim (koledarskim) začetkom vesele spomladi: 20. marca 
meseca.2) 
Po Poljskem, Šleskem,prilužičkih in pola la-
skih Slovanih, tudi Saksoncih i. dr. praznovali so ter 
praznujejo še dandanes spomladi začetek iznašaje „smrt" — 
po navadi — v nedeljo „Laetare", t. j. četrto postno ali 
„sredopostno" nedeljo; Čehoslovani (Čehi, Moravci in Slo-
vaki) pa v nedeljo „Judica", t. j. peto postno ali „tiho ne-
deljo", ki ji pravijo Čehoslovani smrtna nedelja („nedele 
smrtna" ali „smrtelna"), a mnogi Poljaki sedaj: „Niedziela 
biala,3) ki se tedaj ne sme zamenjavati z našo „belo nedeljo" 
(prvo po vel. noči). Srbi-Lužičani pravijo tretji nedelji pred 
veliko nočjo t. j. sredopostni nedelji „smrtnica"4); „Todten-
sonntag" . . nekod Nemci. 
Najvažnejše narodne pesmice, ki jih popevajo „iznašaje 
Morano ali smrt" Čehoslovani, razglasil je z izvrstno razlago 
vred uže Fr. Hubad v „Letop." 1. 1878; 2—8. Zato jih ne-
čemo ponavljati tfi.6) — Izrecno naglašaje, da imamo tukaj v 
mislih samo narodne pesmi češko-slovanske, dodajemo 
tem vrsticam še naslednje podatke. 
Po nekaterih krajih čeških iznašajo na „smrtno nedeljo" 
same deklice „smrt" t. j. slamnato dondo oblečeno; v 
vodo pa mečejo golo ali slečeno. Vodeč jo k reki pojo: 
„Smrt nesem ze vsi — nove leto do vsi." 
') Zove se v različnih narečjih češko-slovanskih tudi: Marana, 
Morena, Morena, Muriena in Mamuriena; p. Marzana. Prim. sansk. 
„marana" = smrt. 
2) Sredopostna sreda bila je nam 1. 1888. uže 14. marca, 1. 1889. 
pa stoprav 3. aprila meseca; Nemcem vselej teden dni poprej. 
s) Po Lindeju zvala se je tako tudi prva postna nedelja, ki je 
slula nekdaj tudi Nemcem: ,.weisser Sonntag" (lat. ,,in albis"); po Biel-
skem pa nedelja ,,po postu". 
4) Slavni Grimm piše ,,fsmerdnica". D Myth. II. 2. izd.; 734. 
6) Do malega iste pesmice iz istih virov (iz Sušil o ve zbirke 
nar. pesm. in iz Kolarjeve zbirke str. 3) priobčila je letos tudi ..Zlata 
Praha" (str. 247): „0brazek kulturni a zvykoslovny. Spisal F. V. Vy-
koukal, čegar zanimljiva razlaga se strinja s Hubadovo, pa tudi z našo. 
Okoli Doraažlic pa ne pravijo „smrt vynašet", nego: 
„zimu". Tudi je ondod ne mečejo v vodo, dasi se je to godilo 
nekdaj. To pričajo prve besede v dotični pesmici. Deca pa 
nosijo po vasi punice, v plahte zavite kakor dete, popevajoč 
pri tem: 
„Smrt plave po vodč, 
Nove leto k nam jede" itd. 
(Bož. Nemcova: „Sebrane spisy". III. 1862 sešit I; 38 -40). 
Na Moravskem iznašajo Morano družine predic („pM-
stvenic") ter zakopavajo tako, da bi je ne našli dečaki, — 
drugače se dekline ne bi vdale. („Z1. Praha" 1889; str. 247.) 
Med Slovaki (n. pr. „v Lubtovu v Luboli") snidejo se 
dekline na „smrtno" (peto postno) nedeljo, čim odbije poldne, 
v kako hišo na gorenjem koncu vasi, napravijo babo iz stare 
obleke in slame, nataknejo na drog ter neso po vsi vasi do 
zadnje hiše, od tam pa iz vasi do reke ali močvirja, da jo 
vržejo v vodo. Potem popevajo po vsem potu o Morani ali 
Moreni; v Lubtovskem Sv. Janu pa o Mamurieni: 
„Mamuriena dievka, 
Kde si prebyvala" itd.1) 
Za vasjo je v tem kraju ne mečejo v vodo, nego jo raz-
trgajo, in vsaka gleda, da izpuli iz nje slame, ki jo deva 
doma pod gos, da bi se dobro obnesle goske („aby vydarily sa 
husiata"). Potlej se obleče jedna lepo za nevesto, a druge za 
družice ter hodijo po hišah prosit daril, popevajoč pesmico, 
(ki nas spominja hrvatske ozir. belokranjske Jurjevske2): 
,,Dajte nam vajiec8) — plny havanec *); 
Dajte nžm muky — za try klobuky" itd. 
V drugi vasi istega imena iznašajo pa dečaki uže zarana 
moško podobo, popevaje: 
,,Nesieme Dedka 
Z vyšnieho konca." 
Potem hodijo nabirat isto tako kakor dekline, a za na-
brane darove omislijo si gostje = občno pojedino. („Sbornik" 
1870; 187.) 
„Dedek" namešča tu „Babo" (zimo) ter se strinja bolj z 
našim „Pustom", Seppovim slamnatim ali zimskim kraljem 
(„Strohkonig, Winterkonig"). Sepp. II. 258. 
') Slabo je bil tedaj poduCen slavni Grimm, ko je trdil („D. Myth" 
II2; 734), da ta Sega Slovakom ni znana. 
*) „Letop." 1879; 218 in 1888; 135. 
3) Jajec (jaj'c); — 4) vahanec (vagan). 
Po nekaterih krajih čeških nosijo na tiho („smrtno") 
nedeljo same deklice od hiše do hiše lepo (s pisanimi traki) 
napravljeno drevesce, ki mu pravijo leto („leto"). Sem pa tam 
obešajo na to drevesce punčiko, rekši „smrt", a nekod uprav 
podobo smrti. — Po nekaterih krajih pripravijo. si dečki in 
deklice drevesce in smrt uže po noči pred isto nedeljo, ter 
nosijo drugi dan pred solncem najprej dečki „smrt", za njimi 
pa deklice „leto" po vasi. („Festkal." 1864; 88.) 
Nekod pope vaj o pri tem osedobi sama deca, a zlasti 
deklice, hodeč od hiše do hiše, n. pr. okoli Kraljičenega 
Gradca, tako: 
„Lito, ,novy' lito, 
Co jsi nam prineslo?" itd. 
(„Zlata Praha" 1889; str. 219.) 
Namesto teh besed čitaš tudi: 
„Smrtholko, Smrtholko!') 
Což jsi nam pfinesla?" itd. 
Okoli Novega mesta nad Metujo2) plešejo namreč dečki 
in deklice stoprav v nedeljo popoldne po večernicah okoli slam-
nate „smrti", podsmešno pojoč zgorenjo pesmico ali pa to-le: 
„Smrtonoško, Smrtonoško! U [pri] studanky, u studanky 
Proč tu tak dlouho byva§? Ruce, nohy myvaš?" 
Kedar se naveličajo skakati in prepevati teh pesmic, 
hodijo po mestu, pojoč: 
„Smrti, smrti z mesta, 
Nove leto do mgsta" [v mesto] itd. 
Naposled vržejo „smrt" z mosta v vodo ali pa s kake 
pečine na tla, kder jo dečki razmlatijo ter hitijo ostanke v 
vodo. (Krolmus II; 15, 17; „Festkal." 1864; 88 i. d.). 
Nekod se je Čehoslovanom poganska Morana ali Mafena 
po krščanskem vplivu premenila v Marijo: 
„0 Marija, o Marija! kde's tak dlouho byla?" itd. 
(Erben v „Slovn. n." V; 464.) 
Serbi-Lužičani iznašali so še iz početka 18. veka na 
„smrtno nedeljo" (Todtensonntag) slamnato podobo na vrh 
gore po imenu „Smrtni kamen" (Todtenstein) blizu mesta 
') Menda izmena iz: „Smrtolenko, Smrtolo". (Prim. „Letop." 
1878; 8.) 
2) Neustadt an der Mettau (č. Nove mšsto nad Metuji). 
Zgorelca (Gorlitz). Vračaje se domov z užganimi slamnatimi 
plamenicami, popevali so po potu: 
,.Smerd smy vuhnali [izgnali] 
Ljeco zaso [zopet] pšivedžemy." 
„Ljeco" (leto) nosili so pa v podobi okrašenega drevesca 
praznično po vaseh, a naposled to drevesce zapikali pred hišo 
novo-vdani (mladi) ženi: — znamenje spomladi ali novega 
„leta" — po stari razdelitvi letnih časov. Prim. „B. Kal." 99. 
Hubadovemu poročilu („Letop." 1878; 3) o tem, kako 
nosijo Poljaki v Bielsku na (rusk.) Poljskem slamnato ali 
konopneno smrt na ,smrtno nedeljo' po mestu itd. — doda-
jemo še to: 
Linde (III1; 57 pod bes. „Marzana") piše: „V Veliki 
Poljski in v Šleziji sedmi dan marca meseca1) utapljajo 
Morano („topia Marzane"), opravljeno kakor žensko. Biel. 
Sw. 166. — Po Mih. Wiszniewskega svedočbi2) zabeležil je pa 
Bielski [Martin], da so Poljaki po vaseh še za njegove dobe 
na belo nedeljo po postu3) utapljali ,balwan' t. j. snop konopelj 
ali slame, oblečen v človečjo obleko, da ga je spremljala vsa 
vas do najbližnjega jezera ali kaluže ali ribnika, in da so ga 
zalučili tam slečenega v vodo, pojoč žalostno: 
„šmierc' wije sie4) po plotu 
szukajaca5) klopotu".6) 
Potem so bežali domov. Kdor se je zvalil (padel), temu 
bode (mislili so) umreti še to leto. — Te najstarše poljske 
obredne pesmi iz poganske dobe zapisal je stari Bielski — 
žal! — samo prvi dve vrstici. 
Še dandanes utapljajo ,balvana' („topia bahvana") Poljaki 
pod Krakovim in to: na svojo „belo nedeljo", t. j. pred velikim 
tednom; . . kajti to je domišljevani pogreb zime („umyslowiony 
pogrzeb zimy") in pozdravljanje spomladi . . . piše O. Kolbg. 
v svoji znameniti knjigi „Lud" V. (1871); 273 . . s tem dodat-
kom: „Utopivši dotičnega ,balvana', vračajo se vsi kar naj-
') Tedaj o nekdanjem novem letu, ki se je pred 14. vekom tudi na 
Ruskem začenjalo početkom marca meseca. (,,Letop." 1886 ; 92.) 
a) „Historya literatury polskiej", Krakow 1840; I. 209 in 210. 
3) „Na biata niedziele po pošcie". 
4) „Biblioteka polska" (wydanie Kazimierza Joz. Turowskiego): 
,Kronika polska Marcina Bielskiego' 1856, tom. III; str. VIII. (zadaj) 
Očitna tisk. zmota je pri Wisznewskem n. n. m. ,,wieje sie", ali „wieie 
sie"; namesto (po stari pisavi): „wiie sie" t. j. vije se, a'ne: veje se. 
Jungman, sluteč zmoto, izpustil je ta „se" za besedo .,veje". G1 Jungm. 
II. p. b. ,.Marana". 
5) Szukač: iskati; — 8) klopot: reva (Kummer). 
hitreje v vas; kajti kdor priteče najzadnji, ta umre se to leto; pa 
tudi če kdo pade ,v begu', znači zlo ..." Ondi čitaš tudi nave-
dene pesmice inačico po Dlugošu in Bielskem: 
„šmierc wije po plotu, 
narobiwszy') ktopotu." 
A ta stara pesmica potihnila je menda uže povsod. 
Da je ta običaj tudi na Ukrajini, svedoči Marcinkovski 
v svoji knjigi: „Lud ukrainski". 
Da nekod tudi Nemci namesto „zime" iznašajo ali izga-
njajo smrt2) čita se na kratko uže v lanskem „Letop." (173). 
Po stari navadi ovršavajo ta obred (s Čehonemci vred) 4. postno 
nedeljo „Laetare" ter ji pravijo zato („Todtensonntag" (smrtna 
nedelja), kakor Čehi naslednji nedelji „Judica", ko ovršavajo 
oni ta obred. — Haltaus-Scheffer (218) misli, da je navedeno 
nemško ime nastalo po češkem običaju. Prestara je pa nemška 
navada „izganjati zimo" na isti način ali v jednakem smislu, 
veli Grimm II2 724 i. d. 
,Izganjaje smrt'8) popevajo Nemci na Češkem tako: 
„Nun treiben wir den Tod aus Den Reichen in den Kasten, 
Den alten Weibern in's Haus, Heute ist Mittfasten." 
Dospevši iz vasi, vržejo smrtino podobo v jezero 
(Haltaus-Scheff.; ondi4) 
Tudi Nemci po avstr. Sleziji iznašajo „smrt" ,tretjo ne-
deljo pred veliko nočjo' (= Laetare po njihovem.. Tod-
sonntag), pojoč: 
Den Tod haben wir ausgetragen, Den Sommer und den Mai 
Den Sommer bringen wir wieder, Der Blumlein allerlei." 
(Vernaleken: „Mythen u. Brauche des Volkes in Oesterr." Wien 1859; 
293—297.) 
V Leskovcu ali Spahovu (Spachendorf v avstr. Šleziji), 
.pokopavajo' pa „smrt" na sv. Ruperta (27. marca) zjutraj. 
Ondi, str. 293 - 294. 
Razvidno je iz vse letošnje in predlanske razprave,6) da vsi 
ti obredni načini: „pokopavati Pusta ali Korenta itd. — vlačiti 
>) Narobic: povzročiti. 
2) Sosebno po vzhodni Nemčiji in Frankoniji (W. II; str. 35). 
») Bei dem „Todaustreiben". 
4) „Festkal. a. Bohm.'- 1864, 86—87; pa brez kake nemške pes-
mice , ki je pogrešamo tudi pri Schmalfuss-u, ki veli (65—66), da nosijo 
pri Čehonemcih po navadi na sredopostno nedeljo ..smrt (zimo) na 
drogu po vasi, in da popevajo pri tem ,neko' pesem. 
'•) Prim. zlasti str. 173-174. 
(ozir. utapljati) ploh, hlod ali „balwan"; — voditi medveda po 
vasi, — babo žagati ali sežigati, — iznašati ali izganjati (ozir. 
utapljati in sežigati) zimo, Morano ali smrt". . . značijo 
isto (prvotno pogansko) veselje, ker je nehala zima (prirode 
smrt) ter se vrnilo zopet blaženo „leto", in da so pri raz-
ličnih narodih indoevropskih isti obredi (nekoliko izpremenjeni) 
po novi razdelitvi letnih časov prenašali se tudi na narodni 
praznik spomladanski in majevski, pa i na binkoštni itd. 
Da se ne strinjajo dobe takim običajem pri različnih 
narodih do kraja, temu je krivo to, ker pogani niso izprva 
imeli še nikakega koledarja ali „pratike" (ni ,male' niti,velike'); 
ker se n. pr. spomlad zbog različnega podnebja ni povsod 
začenjala istega dne, ter se ne začenja ni osedobi — kole-
darjem ali „pratikam" navzlic; to velja tudi o „letu" in „po-
letju"; dalje, ker je pozneje — v krščanski dobi — vplivalo 
na to brez dvojbe tudi . . mogočno krščanstvo (kar smo bili 
omenili uže poprej): različna razdelitev velikega posta, raz-
lične „bele nedelje", ki jih je bilo nekdaj na leto po sedem;1) 
ker so kristijani potem, ko se niso več zavedali prvotnega 
uzroka (poganskega) kakemu običaju, radi ponavljali o kakem 
drugem narodnem ozir. dotičnem cerkvenem svetku dne stare 
obrede poganske, a potlej kolikor toliko pokristijanjene, kateri 
so jim ugajali najbolj.2) — Nekod treba neznan vzrok temu, 
da se vrši kakšen obred o drugi dobi nego pri najbližjih 
sosedih, prisvajati kakemu krajevnemu vplivu; n. pr. da po-
kopavajo v Leskovcu ali Spahovu „smrt" na sv. Ruperta dan, 
ki je bil lani le slučajno na ,nemško' sredopostno sredo, t. j. 
po tretji postni nedelji („Oculi" 3). 
Da so po Indiji nosili in še nosijo Kalijo [Kali = črno, 
jezno] kot Durgo (= močno) sedmi dan po mlaju marca 
meseca okoli ter jo metali naposled v reko Gang, čita se 
uže v „Letop." 1878; 10. Prim. Grim. „D. Myth." II2; 733. 
') Hrabanus Maurus dokazuje, da „propter eos, qui in sancta 
nocte baptizati, albis per totam noctem utebantur vestibus". (Gl. „B. 
Kal." 134; prim. ondi tudi 104—105). 
3) Prim. n. pr. nekatere binkoštne obiCaje (iznašanje zime ali 
smrti, voditev medveda po vasi. .) sredopostnim, ozir. onim na „smrtno 
nedeljo" (Todtensonntag = „Laetare", a nekod „Judica"). Severni Nemci 
pridružujejo na pustni dan „medvedu" tudi „belca" t j. Jahača na 
belcu", ki velja sploh za Vodana, katerega nameščuje v krščanski 
dobi, zdaj „ponočni (divji) lovec", zdaj sv. Miklavž, zdaj sv. Martin, 
zdaj sv. Mihal. Prim. „Letop." 1885; str. 150—155 in W. II; str. 12—18. 
s) Tudi nekaterim Slovanom je sreda po 3. postni nedelji ,sredo-
postna'. („B. Kal." 87.) 
Sv. Matija (24. febr.). 
Menda večini Slovencev (vsaj vsem kranjskim in go-
riškim) znano je vremensko prerokovanje, ki pravi: 
Svet' Matija — led razbija1) 
Če ga ni — ga pa nar'di. 
(Na Cirkljanskem. Zap. g. J. Jereb.) 
V Notranjski Bistrici vele: 
Sv. Matija — led razbija, 
Če ga ni -- ga naredi. 
(Zap. vč. g. J. Bile. — Isto tako Beli Kranjci. Zap. Ant. Kupljen.) 
.... Če ga ne najde, — pa ga naredi." 
(Slišal sem za mladih nog v Metliki.) 
V gor. Soški dolini in na Krasu pa pravijo: 
.... „Če ga ne dobi, ga pa naredi. 
(Zapis. g. A. Gabršček.) 
Čehi: 
Svaty Mat6j mosty (ledy) bori2), nebo stavi, 
Najd'e-li Matšj led, seka ho hned3) . .. . 
Nenajde-li led, dela ho hned. 
(„B. Kal." 87; „Festkal." 1864 ; 73.) 
Slovaki: 
Matej l'ady lame, a ak jich nenajde, teda jich narobi. 
(„Sbornik" 1870; 184.) 
Kašubi: 
„Svjqti Maci zimu (zemej traci4)," — „lub6) bogaci«)" 
(dodajejo drugi Poljaki). „B. Kal." 87. 
Serbi-Lužičani: 
„Matej zemju votanka — zanka" 
(t. j. včasih odpira, včasih zapira). Ondi. 
Nemci: 
..Matheis bricht Eis, 
Find't er keins, macht er eins". 
•) Tudi „razbije"; — v Motniku ga pa „pobija". Zap. g. Križnik.) 
•') Podira (razdira); — 3) mahom(a), precej, takoj; — 4) zatira; 
s) ali; — 6) bogati. 
Kdor je sejal tega dne lan, dni (Nemec) mora se voziti 
na ,prešet', potlej bode lep - lan, a ne on. Presti se pa ne 
sme tega dne, drugače bode nesreča pri goseh. (W. II; str. 79.) 
Po Češkem se vrte ta dan nekod deca okoli kakega 
drevesa pojoč: 
,.Na sv. Matžje, 
kde ten hlasek obejde, 
všude1) ovoce2) bude" itd. („B. Kal." 88). 
Nekod pa jemlje nekatera češka gospodinja rano (še pred 
solncem) dečka na hrbet ter kriči', tekaje ž njim po vrtu okrog: 
„Na sv. Matčje nosim tudy3) pachole4), 
kde se muj hlas rozejde (razide) 
hojnš6) ovoce at'6) vzejde" (vzide). 
Ni nam treba praviti, da izhaja oboja šega iz poganske 
dobe; samo da so jo prenesli Čehi za krščanske dobe na 
sv. Matija dan. („Ččm." 1885; 183.) 
40 mučenikov (10. marca).7) 
Kakeršno vreme je ta dan, tako je potlej 40 dni. (V 
Motniku zap. g. Križnik; v Črnomlju g. A. Kupljen; za Dobje 
na Staj. pa g. Romih na Krškem). Tako po slovenskem Šta-
jerskem ppvsod. („Črtice" 114). 
Na Češkem veli ljudstvo: „Če na 40 mučenikov zmrzuje 
potem zmrzuje še 40 noči. („Festkal." 1864; 86). Ondi po 
nemški: „Wenn's am Tage der vierzig Martyrer gefriert, so 
gefriert es noch vierzig Nachte". 
Srbi (v Srbiji), ki ovršavajo te mučenike („mladence") 
po starem koledarju 9. marca meseca, cepijo ta dan po na-
vadi sadje („voce"), misleč, da se prime vse, kar koli se cepi 
ta dan, ki spada v veliki (častni) post. (Glasn. srps. 1867; 81). 
Rusi pričakujejo istega dne 40 spomladnih „ptic" t. j. 
škrjancev, a ž njimi vred še drugih 40 tovarišic. Dan poprej 
si pa napeko ,pirogov' v podobi srak (sorok8), in v škrjančevi 
') Povsod; — 2) sadje, -a; — 8) todi (tod); — 4) dečka; — 6) obilo ; 
«) naj. 
7) Spomin onih 40 vojščakov, ki so bili v četrtem veku (za Lici-
nija) v mestu ,Sebaste' mučeni in umorjeni zbog krščanske vere, ovršuje 
se zdaj pri katoličanih 10. marca; poprej so ga pa ovrševali nekod tudi 
8.. nekod 9., a nekod celo 11. marca meseca. („Festkal. a. Bohm. 1864; 
86.) Staroverci se drže 9. marca po starem t. j. 21ga po novem koledarju. 
e) Najbrž zato, ker znači Rusom beseda „sorok" ali „soroka" tudi 
število 40. 
podobi, kar nas spominja nekdanjih žrtev ali daritev pogan-
skih. Drugi dan pa hodijo zgodaj na polje ter mečejo veseli 
ptičjega peciva na višek, kričeč: 
„Žavoronky, priletejte, 
Krasnu Vesnu prinosite, 
Hlodnu zimu odnosite." 
Drugod pa pojo, da je prinesel „kulik" (kljunač) Vesno 
(spomlad) čez morje iz sužnosti. („B. Kal." 101). 
Sv. Gregor, Gregorjevo (12. marca). 
„Na sv. Gregorja dan je [po narodnem koledarju] prvi 
pomladanski dan. Najvišji gorjanec na drevo potrka." J) - „Na 
sv. Gregorja dan se ženijo ptiči, in otrokom pravijo [domači 
ljudje], da je danes za vsakim grmom „štrukelj". (Motnik. 
Zap. g. Križnik). 
Gregorjevo je prvi ,pomladanski dan' tudi še starim Crno-
maljcem; a ,tice' se jim ženijo ta dan, kakor drugim Belim 
Kranjcem. Prerokujejo pa stari Črnomaljci po vremenu tako: 
„Če je na Gregorjevo le toliko lepega vremena, kaj bi vojak 
konja zajahal, je tisto leto dosti (žita) zrnja" ali pa: „Če ta 
dan samo toliko solnce sine, ,kaj' vojak na konja skoči, [te-
daj] se žito seje v vsaki mlaki." (Zap. g. Ant. Kupljen v Črnom-
lju in v Dolnji Podgori. 
V Notranjski Bistrici pa imajo sv. Gregorja za ,prvega po-
mladnega svetnika'. O sv. Gregorju praznujejo ptice ženitova-
nje ,ptičji (sic) ohcet'. (Zap. vč. g. J. Bile). 
„Ako na ,Grgurjevo' (Gregorjevo) solnce na vedro izide, 
če tudi samo toliko, kar bi konja oprtil, potem donese kmetu 
cel hleb kruha (bode dobra letina); ako pa na oblačno, ondaj 
mu pol hlebca kruha stegne." — „Na ta dan se tudi tiči že-
nijo. Stariši pošiljajo otroke nalašč v grmovje, češ, tam bodo 
dobili baril (putrh) vina in povitico, kar je ostalom ticam od 
„pira" t. j. svatbe. (Podzemelj pri Metliki. Zap. vč. g. I. Šašelj). 
Tudi drugim Belim Kranjcem „ženijo se tiče o sv. Gre-
gorju." (Črnomelj. Zap. g. Kupljen). Kakor za mojih mladih let, 
tako pošiljajo gospodinje še dandanes v Metliki in po njeni 
okolici na „Grgorjevo" družino in nevedno deco rano z domi, 
rekši naj gredo iskat, v grmičkih najdejo ,barilček' in ,povi-
tičico' . . . (Zapis, brat Anton). 
i) Zakaj? J. N. — Gl. „Letop." 1885; 181 in 182. 
Tičja ženitev biva na sv. Gregorja dan i pri koroških 
Slovencih — vsaj na Žili pri Belaku. (Zap. g. Eller). 
Povedali smo uže 1. 1888.; 185 ozir. letos na str. 52, 
da se ženijo ptiči nekaterim štaj. Slovencem na sv. Vincencija 
(22. jan.), a nekaterim štajerskim, kranjskim in hrvatskim Slo-
vencem na sv. Valentina dan (14. febr.); nekaterim štaj. Slo-
vencem tudi „na pust", a nekaterim goriškim stoprav 25. maja 
meseca (sv. Vrbana dan). 
Bodi tu vtreseno, da je hrvatskim Slovencem sv. Va-
lentina dan prvi spomladni („pramaljetni") dan.1) Tudi po 
tem vidimo, o kako različnih dobah se je po ,narodnem kole-
darju' začenjala ter se še dandanes začenja pomlad celo pri 
istem narodu t. j. preprostem ljudstvu, ki se ravna pri tem 
po „tičjih ženitvah". — Da je bil sv. Gregor po starših kole-
darjih najbližji spomladnemu ravnodnevju (ravnonočju), in 
da so ga zato čislali ,spomladi zastopnika', tem mislim Hanu-
šovim ne moremo pritrditi zato, ker je sv. Jožef še bližji. 
Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, in bodo vse miši 
pocrkale. Če breskve pred sv. Gregorjem cveto, [ondaj] se štirje 
tovorniki za eno tepo. (V Črnomlju zapisal g. Kupljen). Na 
Krškem pa pravijo: „Ako o sv. Gregorju breskve cvetejo, se 
devet županov za eno breskev tepejo." (Sic). Zap. g. Romih. 
Po poljski (mazurski) narodni veri odhaja zima na Gre-
gorjevo za morje. (Letop. 1878; 14). To se sklada z našim 
narodnim koledarjem; kajti zima odhaja, spomlad pa prihaja. 
Nekdaj so Poljaki sinove v šolo dajali na sv. Gregorja 
dan. Njihov stari letopisec Bielski razjasnjuje to navado s po-
božno pripovedko, kako je sv. Gregor odkupaval ubogo deco 
iz sužnosti ter dajal v šolo, a zato dajo [osedobi2)] na njegov 
dan otroke v šolo ter jim pravijo zato „Gregoryanki".3) 0. 
Kolbg. „Lud" V; 272. 
„Gregoryanki" (Gregorjanke) zovejo se tudi šolske slav-
nosti, ki jih ovršavajo dijaki na Poljskem o ti dobi z raznimi 
igrami in šalami v prelepi praznični opravi. — Naposled se 
trgajo ,otroci' tudi za preste. („B. K." 96.) 
v Sv. Gregorja dan praznuje se kot šolski praznik tudi še 
na Češkem, v Šleziji in na ,Lužici'. V zadnjih dveh deželah 
razdajejo zbranim dečkom tudi prest, kakor jih na Češkem 
na poseben način dajo otrokom prvo postno nedeljo, ki ji 
pravijo Čehi tudi lisičja nedelja. A ker so Čehi nekdaj tudi 
») M. Valjavec Gl. „Arkiv za povjestn. jugoslav VII (1863); 258. 
2) Martin Bielski, ki smo ga imeli uže v mislih, živel je od leta 
1495 do 1575; njegovo „Kroniko poljsko" nadaljeval in izdal je po nje-
govi smrti sin mu Jačim ali Joahim (f 1597) pod očetovim imenom. 
s) V jednini „Gregoryanek" ali „Gregoryanka". 
po iznašanju „smrti", praznujoč spomladi ali leta začetek, da-
jali dečkom prest, zato sluti Hanuš, da značijo preste, (zlo-
žene iz kola itd.1) pri teh običajih — spomlad ali z drugimi 
besedami, da so zlasti tudi „spomladno pecivo". (Prim. „B. 
Kal." 95). 
Ta šolski praznik se je pa nekdaj praznoval tudi po 
Nemškemj a sosebno po Saksonskem, in to proti veliki noči. 
Preoblečeni za rudokope, dimnikarje, lovce in druge šeme, 
hodili so učenci po ulicah po navadi z godci popevaje in po-
biraje novcev in živeža za razdelitev med sabo. Učenjaki so-
dijo, da ni bil ta Gregorjev praznik („Gregoriusfest") nič dru-
gega nego posnemanje grškega praznika, znanega po imenu: 
„Panateneje" oziroma „Minervinega praznika rimskega.2) Ker 
so pa tudi preverjeni pogani ovršavali te praznike še vedno, 
zapovedal je papež Gregor IV. blizu 1. 830, naj se poslej v 
čast slavnemu papežu Gregorju I. Velikemu, — ki je bil v 
Rimu ustanovil prvo učilnico ali šolo za petje, — praznuje ob 
isti dobi vsako leto šolski praznik po imenu: „ Gregorjev praznik", 
ki se je po Saksonskem — po kmetih — sčasoma premeni! 
v tako zvano Gregorjevo petje („Gregoriussingen") t. j. učiteljsko 
koledovanje, ki je bilo pa naposled prepovedano kot učiteljev 
nedostojno prosjačenje. (Po razn. vir.). 
Ista šega je nekdaj bila tudi na Češkem: Prim. pri dr. 
Č. Zibert-u 1889; 65. 
Modro so jo pa ubrali učitelji med Slovaki: pošiljajo 
namreč namesto sebe — še osedobi učencev koledovat (po-
pevat) in pobirat od doma do doma kurjih jajec, slanine itd. 
Šaljiva pesmica se začenja tako: 
Vedla obyčaja na den na Gregora 
vyslani sme žiaci od pana rektora 
pohl'adiet do vaš'ho domu a do dvora, 
že či sa (so) v nom žiaci —• a plna komora itd. 
Gospodinje pri Slovakih drže, sejoč tega dne zeljno seme 
za presad,3) vedno iglo v ustih ter ne izpregovore z nikomur 
ni besedice, zato da bi bil presad lep („aby bola priesada 
pekna"). „Sbornik" 1870; 185. 
') Prim tu str. 75. 
3) Izprva so Rimljani ta praznik po imenu „Quinquatrus" ovrše-
vali samo 19. marca in 19 junija; pozneje pa krivo tolmačeo mu ime, 
celo po pet dni: od 19 do 23. marca. 
3) Presad, m (coll.) lepa domača beseda (belokr.) namesto tujke: 
,,flancate", 
Sv. Jedert, Jera (17. marca). 
Sveti Jederti se priporočajo kot varhinji zoper miši na 
polju. (V Motniku zap. g. Križnik'. — V kmetskih „pratikah" 
slovenskih vidiš namesto svetničine podobe dve miški, ki glo-
jeta na vretenu prejo. To kaže, da se ne sme presti na svete 
Jedrti god, drugače snedo miši vso prejo. (J. N.) Ta dan mora 
kolovrat počivati; predici, katera se te zapovedi ne drži, miši 
kodeljo snedo. V kmetskih pratikah vidiš namesto podobe 
sv. Jederti kodeljo z miškama. (Na Cirkljanskem. Zap. gosp. 
J. Jereb.) 
Češka: Če zmrzuje na dan sv. Jederti, traja zima še štir-
deset dni. (Ččm. 1854; 548). 
Sv. Jožef (19. marca). 
Čudno, da nisem mogel dozdaj o sv. Jo ž e fu od nijednega 
Slovenca ni zvedeti, ni dobiti, niti po knjigah in drugih tisko-
pisih slovenskih zaslediti nikake vraže in prazne vere — 
razun jedinega vremenskega prerokovanja v »Črticah" (62): 
„Kakor je vreme na Jožefovo, bo do sv. Matevža, in kakor je 
na sv.v Matevža, bo do sv. Jožefa. (Pavlovci). 
Češka. Če je sv. Jožefa v nedeljo, bdde lepo leto. Ččm. 
1854; 549. S tem se strinja tudi nemška prazna vera. (P. 
u. p.). 
Po Hanušu se v Pragi tega dne vrši uže spomladna 
(Jarna") pred velikonočna slavnost; navadne so o tej slavnosti 
celo pisanice („kraslice"). B. Kal. 100. 
Tudi Slovakom je do malega sv. Jožef spomladi („jara") 
početek. Domača vraža jim pa veleva tako; „Zakolji danes še 
pred solncem mladega, najlepšega kozlička („capka"), s krvjo 
njegovo pokropi tla v izbi, shrambi in drugod po hiši; pa ne 
bčdeš imel bolh, ni črvadi in mrčesa („červač a hmiz") vse 
leto." v(„Sbornik" 1870; 186). 
Spanj ci časte sv. Jožefa kot spomladnega svetnika in 
pravijo: če hoče, napravi ,dobro' solnce („fara bon sol"). „B. 
Kal." 100. 
Nekaj posebnega je to, da pravijo Nemci v Šleziji ,Josef' 
našemljenemu Miklavžu, ki ga zovejo drugot: „Knecht Ru-
precht, St. Niklas, Pelzmartel" itd. (W. II; str. 20). Prim. Letop. 
1885; 153. 
Sv. Benedikt, Benediktovo (21. marca).1) 
Kakor dajo ta dan nekateri štaj. Slovenci blagosloviti 
kadilo za krave, isto tako dajo tudi Hrvatje (kajkavci) „v 
Varaždinu in njegovi okolici" na Benediktovo blagosloviti ne-
kako nakopano korenje, ter kade potem na Jurjevo, — dni 
z blagoslovljenim kadilom, same krave, — le-ti pa z blago-
slovljenim korenjem vso živino, in to zato, da ne bi mogle 
živini naškoditi čarovnice. (Gl. „Črtice" 4 in „Arkiv" 1863; 257). 
Vem, da so posebno Varaždinske ženske, ki prinašajo 
takega korenja vsako leto k Varaždinskim kapucinom na bla-
goslov) preverjene o tem, da je to korenje čndotvorno samo 
na sebi, — pa mu treba pojačati moč še bolj s cerkvenim 
blagoslovom. Prim. Letop. 1885; 176—182 razpravo o blago-
slovljenem ali posvečenem kruhu, posvečeni četveroperesni 
detelji ... in o posvečenem smodniku. 
Ako se jajca tega dneva spravijo in pod kokoš denejo, 
so mladiči dobri za to, da jajca neso. (Na Krškem. Zap. g. 
Romih). 
Če na sv. Benedikta dan sneg leži, trava [vendar] raste, 
dasi jo tudi z blatom nazaj biješ. (Črnom. Zap. g. Kupljen). 
Po starem narodnem koledarju Črnomaljskem kukavica 
v dne kraje vsako leto „tihi teden" prileti in se ondot ,zdrži'. 
„Če je lepo, popeva; sicer pa kuka." Ker je pa tihi teden 
nestanoviten, bil je naš svedok tako moder, da je dodal za 
njim stanoviten čas: „od 11. do 18. marca". (Ondi. Zap. isti). 
Ako se neče tega roka držati „tihi teden"; on temu ni kriv. 
Marije [device] oznanjenje, Ognjenica, Glavnjenica 
(25. marca). 
Stsl. EMroBniiiTeiime (blagovšštenije); rus. blagoveščenie 
(presvjatyja Bogorodicy]; bolg. Blagovčščenie na sv. Deva Ma-
rija; hrv. Blagoviest blažene d. Marije; srb. „Blagovijest" ali 
„—sti" (f. pl.); č. zvestovani Panny Marie; p. Zwiastowanie 
') Ta dan se pri nas začenja spomlad. „Če spomladi mraz steljo 
(praprot) po dragah popari, tedaj tisto leto močno otroci umirajo " (V 
Dolnji Podgori pri Črnom. zap. g. Kupljen) — „Spomladnega svetka" 
pa Slovenci več ne praznujemo. Za krščanske-dobe zamenil ga je ve-
likonočni praznik", ki smo ga glede na poganske ostanke popisali uže 
1.1887 (123—154). Prim. tudi Krek: „Einleitg. in d. slav. Lit." 2. izd. 
1887; 415, Sepp: „Das Heidenth. u. dessen Bedeut. f. d. Christenth." I.; 
205—215; Vernaleken: „Alpensagen" 1858 ; 366 i. dr. 
Maryi Panny; srb.-luž. zelena Marja ali Marije piipowiedj| 
— Davno se je ta dan začenjalo leto. Prim. Letop. 
V Rodiku na Krasu pravijo temu prazniku „0| 
zato, ker mislijo, da tega dne pade na zemljo nebc. 
ki prešine vsako semensko zrnce, da more kalilj 
Tudi beseda ,,Glavnjenica", kakor pravijo v drij 
(Poviru) na Krasu, spominja nas ognja (glavnje). 
1879; 137 in 1880; 161.1) 
V Motniku (na Gorenjskem blizu slovensko-j 
proti Vranskemu, Franz) pravijo pa temu prazniku „Žemnahti" 
(izr. Žemnaht' f. pl.), ter prerokujejo po njem vreme tako: 
„Ako je do ,Žemnaht'2) lepo in toplo vreme, potlej ,je' še huda 
zima" ali: „Žemnahtnica ima še svojo zimo" in „Žemnahtnice 
ga [sneg] še rade vržejo". (Zap. g. Križnik). 
„Če dan pred Marije d. oznanjenjem žabe v vodi reglajo, 
led po Jurjevem nad njo se najde." Pa tudi: „Kolikor časa 
pred tem dnevom žabe v vodi reglajo, tako dolgo po Jurjevem 
molčijo." (Pri Črnom. Zap. g. Kupljen). 
Srbska. „Da čovjek ubije guju3) prije Blagovijesti, pa da 
usadi u njezinu glavu česno bijeloga luka4), da nikne2) do 
Blagovijesti, pa da ga zadjene za kapu na Blagovijest kad 
podje k crkvi, onda bi poznao sve žene, koje su vještice 6); 
sve bi se kupile7) oko (okolo) njega, da mu otmu ili ukradu 
ono česno." (Vuk. „rječn." 30.) 
Nekateri Srbi mečejo o večernem mraku („u suton") pred 
tem dnevom žlice v ,mlečni kotel' pa brenkajoč („zvečeči':) 
hodijo okoli hiše, misleč: dokler se čuje ta glas („zveka"), 
dotle („toliko daleko") beže kače od hiše. V jutro pred soln-
cem pometajo pa hišo ter sežigajo^ smetje na dvorišču zato, 
da ne bode „bolh" (N. Begovič: „Život i obič. Srba - granič." 
1887; 113). 
') Tudi Srbom rabi nekod beseda „Ognjenica" (CVn. 3opa 1877; 
stran 55) in znači to, kar „0gnjena Marija", ki se pa ne praznuje. 
25. marca, nego 29. julija (17. jul. po starem narodnem koledarju). Gl. 
Vuk. „rječn" 30 p. b. „F>JiaiKeHa Mapaja" (Blažena Marija) Po sedanjih 
,koledarjih' pravoslavnih čitaš pod „17. jul." samo ime: „Marina muč." 
ali „velkmuč." 
'') T. j.: do Žemnahti[j]. Govori se v Motniku tudi: „Žemnahtnica 
(f.) in Žemnahtnice" (f. pl.): po Gutsm. ,,ebehtnica" in „venahtnica". 
„Ebehtnica" je najbrže iz sr.-vis-nemšk, „ebenaht, ebennahte ali eben-
nahte" (Aequinoctium, jednakonočje), zato ker je ta praznik malo da ne 
o jednakonočju spomladnem, ki se je nekdaj slavilo okoli 20. do 27. marca. 
„Venahtnica" ali ,,benahtnica" (?) je menda skrajšana iz ,,ebenahtnica", 
a ni nastala iz svn. „wihe naht" (sveta noč) ali „weihnachten". Vidi 
se, da tiči tujka „nahte[n]" f. pl. tudi v besedah: ,,žemnahti, žemnaht-
nica, — ce"; samo prvi del (,,žem") nam je nejasen, 
s) Kačo; — 4) stroček česna; — 6) požene kal; — 6) čarovnice; 
— ') skupljale. 
Čehi pravijo, da živi' kukavica („kukačka") neki brez 
samca zato, ker je na Marije dev. oznanjenje delala („praco-
vala") ona jedina, dočim so posvečevali ta svetek vsi drugi 
ptiči. Pripominjamo pa pri tem, da se je nekdaj 25. marca 
meseca začenjalo novo ali mlado leto, in da je kukavica napo-
vedovala ali oznanjala Slovanom spomlad. (Prim. „B. Kal." 103). 
Vremensko prerokovanje češko: „Sviti li slunce na den 
zvestovani' Panny Marie, očekava se ourodny rok" (rodovitno 
leto). Čfim. 1854; 548. 
Slovaki mislijo, da je ta dan najboljši za cepljenje drevja. 
Ker jim pa to prepoveduje cerkev, zato vstajajo zarana, da 
opravijo ta imenitni posel [še pred božjo službo], ako jim je 
le moči; ... če ne, pa popoldne.1) Lepo vreme današnje znači 
tudi njim dobro leto. — A da bi jim bile čebele močnejše od 
drugih, pomažejo panj okoli „letača" z medvedjim salom. Po 
„Sborn." 1870; 186 in p. u. p. 
Rusi trdijo naravnost, da je na „BIagoveščenie Vesna 
zimu poborala" (premogla). Tega dne dež napoveduje Rusom 
še dandanes, da bode to leto obilo žita. 
Malorusom (Rusinom) rode se ta dan „upiri" (vampiri) 
„vidme" (vedomke, čarovnice) iz početega ploda. 
Povedali smo uže, da se je nekdaj, in to še za pogan-
ske dobe spomladno jednakonočje preslavljalo okoli 20. do 
27. marca. V Rimu je bil 22. marca svetek „arbor intrat" 
(drvo vstopa ali drvesa vstop), zato ker so tega dne nosili 
smreko v tempelj boginje Cibele, ki se je zvala velika 
mati („magna mater") ali mati božja („mater dea") t. j. mati 
vsem bogom ter se častila tudi kot boginja rodovitnosti zem-
ljinske. Dne 24. marca so se postili, a ,pobožni ljudje' tudi 
ranjali do krvi ter zato ta dan imenovali kervavi dan („dies 
sanguinis" ali „Sanguen"); 25. marca začenjalo se je pa veliko 
veselje, čim se je prikazalo solnce ter raztegnilo nekoliko 
dan.2) Stoprav 27. marca završevali so poganski Rimljani ta 
svetek s tem, da so naposled o k op ali ,velike matere' (ma-
gnae matris) kip. 
Zanimljivo je, da se v starih letopisih pisateljev krščan-
skih (zlasti čeških) Marije d. oznanjenje latinski zove „festum 
Mariae magnae (Marije velike svetek). Prim. „B. Kal." 102. 
Nemška vraža priporoča Nemcem osem dni', kedaj treba 
sejati lan. Med temi dnevi je tudi Marije d. oznanjenje (po 
starem: „Maria Bekleibung"3). Iz te stare besede je pa, ker 
») Zato so vzdeli Slovaki temu svetku ime: „Štepna Mara", t. j. 
cepna Marija. 
2) „Quo primum tempore sol diem longiorem nocte protendit." 
!i) Iz prvine so stari Nemci govorili: „Frauentag der clibin (izr. 
klibin"), be&Iibin. bekleibung . . ., „der Frau" ali „Unserer Frau beklei-
je sedanji Nemci ne morejo več razumeti, sčasoma po tako 
zvani „narodni etimologji" nastala nova beseda: „Bekleidung" 
t. j. obleka, in zato pravijo zdaj Nemci v svojem jeziku: 
„Flachs muss gesaet werden .. . am Tage Maria Bekleidung; 
denn die Mutter Gottes segnet ihre Bekleidung." (W. II; str. 395). 
To se pravi: Lan se mora sejati na Marije oblačila dan; kajti 
mati Božja blagoslavlja svojo obleko. — Kdo se ne smeje? 
i. dan aprila meseca. 
Ta dan koga trapati ter pošiljati kam za bedaka,1) kar 
bi se reklo po nemškem kopitu: ,.poslati koga v april," — ta 
navada, ki se vrši tudi po slovenskih mestih (posebno pa med 
dijaki) 1. dan aprila meseca, m domača; kajti vem, da je pre-
težni večini ljudstva slovenskega še povse neznana.2) Pritepla 
se je namreč k nam iz nemških dežel, dasi jej niti na Nem-
škem ni prava (prvotna) domovina; kajti nemški učenjak 
Grimm piše3), da je bil ta običaj Nemcem v stari dobi neznan, 
in da se je menda stoprav za poslednjih vekov priselil k njim 
s Francoskega, pa da ni tam še ne vedo, od kod izhaja. Na-
haja se ta navada tudi v Angliji in v Škociji, in med Nemci 
na Ruskem, pa tudi nekod v poljskem kraljestvu. Francozi 
tako zvanemu ,aprilskemu bedaku', ki ga zovejo Nemci 
„Aprilnarr", pravijo „poisson d' avril" t. j. aprilska riba,,Angleži 
„april-fool", kar se strinja z nemškim nadevkom, — Škoti pa 
„gowk" t. j. kukavica. 
Med Hrvati in Srbi (avstr.-og.) priljubili so si to zabavo 
kakor pri nas tudi sami meščani z dijaki vred,4) ne pa n&rod 
Zato nimajo s Slovenci vred ni Srbi, ni Hrvati,6) pa ni Rusi 
prave (narodne) besede za to zabavo.8) 
bung"; Po Grimmu znači „bekleiben", coalescere, radices agere, \vurzeln, 
po 0. Schade-ju: rAltdeutsch. VVortb" tudi „WurzeI schlagen", zato 
„bekleibung" tudi = empfangnis. 
') N. pr. po polževe krvi, po ptičjega mleka itd., ali pošiljati koga 
gledat, iskat ali kupovat kake stvari, ki je ni (vsaj ondi ali ondaj ne) itd. 
а) Zato nimamo še prave besede za to, kar zove Nemec .,das 
April-schicken". Pri Cig.-V. čitaši pošiljanje v norce ali po norca, po-
šiljanje na barle, — ali pa za vsako stvar posebej: po polževe krvi, po 
ptičjega mleka. 
3) G1 „D. Wortb " I; 538. 
4) Izrecno se nam to poroča o Zagrebčanih (Zap. brat Anton.). 
б) Pri Maž.-Užar. čitaš: „einen in den April schicken, poslat u 
aprilj," (izpustil je to I. Filipovid; „Aprilnarr" je pa stoprav njemu 
„aprilnjak". 
6) Nemško reklo: „in den April schicken" preložil je Fr. A. Po-
točki v svojem nemško-ruskem slovarju (Leipz. 1881) tako: ,,o6\iaHyrb 
noro in. 11 ep noj imi, Anpiua" (obmanutb kogo v pervoj denj Aprelja). 
Pogrešamo omenjene besede tudi pri naših Malorusih 
in Poljakih, dasi se ta navada (po ustnih poročilih) nahaja v 
vzhodni in zapadni Galiciji, pa kakor pri nas samo po mestih 
med mestno in malomestno gospodo, uradniki, in dijaki, zlasti 
pa med Židi, a ne še med narodom. Ondod se teh vrst 
ljudje trapajo tudi pošiljaje si ,darov na videz' n. pr. lepih 
orehov s pepelom napolnjenih, lonec masla, ki ga je pa 
samo na vrhu palec na debelo, spodaj pa sam pesek itd. 
itd. Posebno so si pa tako trapanje priljubile poljske gospo-
dične. Pod tak ,dar na videz' (n. pr. pod maslo, nad pesek) 
devajo pa list z latinskim napisom: „Prima aprilis". To la-
tinsko reklo (ali „primus aprilis") rabi po Galiciji tudi onim 
ljudem, kateri ne znajo latinski, namesto nemškega rekla, pri 
nas navadnega: „Heut' ist der erste April," pa tudi namesto 
onega, še lepšega: „Am ersten April schickt man den E . . 1, 
wohin man will." Znamenje, da se je ta običaj med Poljaki 
najbolj razširjal po dijakih in ,bivših dijakih". 
Do dobra se je pa ta tuja šega vkoreninila uže med 
češkim narodom,1) ki pravi zdaj: „poslati koho aprilem") 
(s Aprilem, piše Jungman). 
Od kod izhaja pa ta navada? 
Nekateri so ugibali, da najbrže od tod, ker so Kristusa 
pošiljali ,od Poncija do Pilata' in ker biva veliki teden, ko 
se ovršuje Kristusovega trplenja spomin, večinoma aprila 
meseca. 
Ker pa ta razlaga ne pripada, začeli so drugi razlagati 
postanek ti navadi drugače. A zavrgel je vse dne razlage, (ki 
jih nečemo ponavljati), francoski pisatelj Quitard v svoji knjigi 
„Dictionnaire des proverbes" (v Parizu 1842). Po njegovem 
počela se je ta navada, — ki ji pa Francozi pravijo: „donner 
un poisson a quelqu'un" t. j. dati komu ribo — tako: 
Ker je bil kralj Karol IX. 1. 1564 prepovedal, da se ne 
sme novo leto več začenjati dne 1. aprila,2) ter ukazal, da se 
mora v prihodnje začenjati 1. dan januvarja meseca, — zato 
so Francozi navadne novoletne darove („etrennes") odložili do 
1. januvarja; dne 1. aprila častitali so si pa samo za šalo in 
trapali ljudi le z ,darovi na videz' in s krivimi naročili. 
Tako po Quitardovih „mislih" začeta, ponavljala se je ta 
kratkočasna navada na Francoskem vsako leto dne 1. aprila. 
A po daljem premišljevanju dognalo se je, da je ta šega 
starejša od krščanstva ter indoevropska. Vzhodni Indijani 
(„Hindu") ovršavajo namreč zadnje dni marca meseca, pa tudi 
') Prim. vendar „B. Kal." 105 in Č. Zibrt: „Staročeske vyr. oby-
čeje" 1889 ; 95-96. 
3) Prim. Letop. 1886 ; 92. 
še 1. dan aprila, ko je i njihovo novo leto, tako zvani „huli-
svetek", in o tem narodnem svetku, (ki se završuje uprav dne 
1. aprila) pošiljajo se ti ljudje v občno zabavo pod jalovimi 
pretvezami zarad raznih opravil brez pravega namena sem 
pa tam, kar je jako podobno vzajemnemu trapanju, ki se godi 
tudi pri nas in po drugih naštetih deželah evropskih prvi dan 
aprila meseca. 
Po vsem tem sodimo, da izhaja tudi evropska šega iz 
poganske dobe, da ni drugega nego ostanek nekdanje novo-
letne slavnosti, in da se je začela popisana zabava med 
Francozi za dne dobe, dokler so še praznovali novo leto dne 
1. aprila, a ne stoprav ondaj, ko se novo leto ni smelo več 
počenjati istega dne. 
Sv. Marko ali Marka (25. apr.). 
Na sv. Marka dan se vsi kožuhi požgejo t. j. ljudje mi-
slijo, da je zima uže pri kraju. (Na Krškem. Zap. g. Romih). 
Če je ta dan lepo, bode dosti vina. (Črnom. Zap. gosp. 
Kupljen). 
Srbska. „Na Gjurgjev dan ne valja spavati (da ne boli 
glava); ako li ko spava, a on treba na Markov dan da 
otspava." (Vuk: „Život i obič." 29.) 
Nemška. Ako se grah seje na sv. „Marka" dan, bode 
mozgat („markig"). W. II; str. 395. 
Sv. Filip in Jakob (1. maja). 
Hrvatski Slovenci (kajkavci) v Mrzljakih in Bogovcih 
onstran Kolpe v Kunički župi (fari) postavljajo na sv. Filipa 
in Jakoba dan tako zvane „filipaše". Vrata, kjer izganjajo 
,blago', ovijajo namreč z bukovimi in brezovimi kitami (vejami). 
To so „filipaši". (Zap. vč. g. I. Šašelj.) Akoprem se to vrši zdaj 
sv. Filipu in Jakobu v spomin, pa nam je vendar po tem, ker 
ovijajp uprav dna vrata, na katera izganjajo blago, — soditi 
tako, da ta običaj ni brez vraže. 
„Če je na dan sv. Filipa in Jakoba lepo solnčno vreme, 
ta dva svetnika Hrvatje z vinom polivajo; če gre pa dež, pa 
z blatom cmokajo, t. j. lepo solnčno vreme pomeni dobro vinsko 
letino." (V Motniku zapisal g. Križnik.) 
V Krški okolici postavijo „1. majnika" pred hišo lepega 
dekleta smreko. (Zap. g. Iv. Lapajne.) 
Istega dne nosijo fantje ondod dekletom „maje", ako so 
ž njimi dobri; če ne, dobijo pa trnja. (Zap. g. Romih.) 
To je vse, kolikor smo o tem dnevu zvedeli praznover-
skega izmed slovenskega naroda. Da je pa navada, staviti 
„maje", bila poganska, dokazuje menda francoskega kralja 
Ludovika Svetega prepoved, s katero je bil 1. 1257. prepo-
vedal „usum erigendi arborem (maju s ar bor) primo die 
mensis Maji in compitis vel ad aedes puellarum aliasve quas-
cunque" x) t. j. da se ne smejo postavljati maji prvi dan maja 
meseca pred hiše dekletom ali pred katere koli druge. 
Izprva — v poganski dobi — stavili so se maji vsekako 
letu ozir. spomladi;2) v krščanski dobi začeli so jih pa po 
naših mislih preverjeni pogani ali novi kristijani — ker jim 
je nova vera prepovedavala častiti prirodo — s časom staviti 
lepim (mladim) dekletom — mladoletju (spomladi) v drugi 
podobi na čast. Polastili so se naposled te šege posebno mla-
deniči, ki jo ovršavajo še dandanes svojim izvoljenkam v čast, 
in to po drugih deželah mnogo obilneje nego pri nas. (Prenesla 
se je ta ,majevska šega' pri nas Slovencih kot narodno-cerkven 
obred najbolj na sv. Rešnjega Telesa dan. Prim. pa tudi to, 
kar poročajo o slovenskih majih ali mlajih „Črtice" 94.) 
A predno popišemo, kako praznujejo 1. dan maja meseca 
drugi narodi slovanski in neslovanski, ne moremo si kaj, da 
ne bi opozorili na glasovito noč pred sv. Filipom in Jakobom, 
ki ji Čehi pravijo: „Filipo-Jakubsk& noc", a Nemci po starem 
„Walpurgis - n a c h t" (30. aprila), t. j. noč pred sv. Valpurgo 
ali Valburgo, ki se praznuje po sedanjih koledarjih 25. februarja, 
po starih nemških koledarjih se pa nahaja tudi poleg sv. Fi-
lipa in Jakoba 1. maja. Zato pravijo Nemci temu dnevu 
še zdaj po starem „ Walpurgis -1 a g" 3): sv. Valpurge dan. 
A mnogo imenitnejša od tega dneva je po bajeslovju in 
praznoverju sploh poprejšnja noč. Pri Cehoslovanih ukorenjena 
je (med preprostimi ljudmi) še dandanes ta vera, da letajo to 
noč zlobne čarovnice na svoj ples, in to na kakšen poseben 
kraj (zlasti na kako visoko goro). 
Da bi te največje (a izmišljene) sovražnice, ki jih (isto-
tako po goli domišljenosti človečji) vodi sam peklenščak, pre-
gnali in pokončali do kraja, — začenjajo po čeških in morav-
skih vaseh zadnji dan aprila meseca zvečer mahoma po 
solnčnem zahodu) strahovito ropotati, z biči pokati in tolči 
,z vsim na vse', na kar se kdo nameri, posebno pa nabijajo 
') Du Cange. Edit. Herschel. Parisiis 1843. 
'') Prim. v predlansk. Letop. na 166. str. 1. opomnjo. 
a) „Walperntag" zvali so ga nekdaj na severju. (M. Busch: „Deutsch. 
Volksglaube" 1877; 51.) 
ob hišno in poljsko orodje.1) To se veli: izganjati ali po-
kati čarovnice („vyhanem či praskam čarodejnic") iz vasi. 
Nekod mečejo Čehi po tem ropotu, kakor drugod po Češkem 
in Moravskem na kresni večer, na višek stare metle, v smolo 
ali v kolomaz pomočene in nato zažgane. Ime tem metlam 
(„čarodčjnice" t. j. čarovnice) dokazuje po naših mislih samo 
seboj, da so hoteli nekdaj Čehoslovani to noč z gorečimi me-
tlami, kakor na kresni večer zažigati ter pokončavati čarov-
nice, baje po zraku letajoče, kakor na. dni večer. Prim. 
Letop. 1887; 114. 
[Ista navada je še pri Serbih-Lužičanih, ki jo zovejo 
„Khodojty" ali „kuzlarničje palic", t. j. čarovnice sežigati]. ,,B. 
Kal.'- 143. 
Na mestih zažigajo pa Čehi tudi polne sodičke kolomaza 
pri kresu, ki ga kurijo to noč po hribih in na razkrižjih, ple-
šejo okoli njega, zažigajo na njem one metle ter ga preskakujejo, 
kakor drugod na kresni večer. 
Na vrata delajo po 3 križce,2) kakor o sv. treh kraljih, 
a ne misleč nocoj na te 3 svete može, nego samo na sto in 
stokrat preklete čarovnice, naslednice nekdanjim pogan-
skim besom (zlim duhom). Z najmočnejšim znamenjem krščan-
skim hočejo jim ubraniti vhod v hiše in v hleve. Prim. v 
Letop. 1886 razpravo o sv. 3 kraljih str. 94 in 95. Nekod po-
krope Čehi vsa vrata (tudi kurniku) najprej s posvečeno vodo, 
a potem napišejo stoprav nove križce s trikraljevsko kredo; 
pa samo tedaj, kedar vidijo, da so se trikraljevski križi izbri-
sali uže povse, sicer bi jih bilo treba vnovič napisati z ome-
njeno kredo. Prim. Krolm. II; 323 in „B. Kal." 144. 
Po nekaterih krajih jenjala je ta oboja navada menda v 
zadnji dobi, ker je pogrešamo v tiskanem popisu večera in 
noči Filipo-Jakobske 1. 1874. v knjižici: „Narodni pohadky, 
pisne, hry a obyčeje" 3. zv.; 80. „Vydava spolek ,Slavia' v 
Praze." — Okoli Jičina devajo pa na hlevska vrata, (ki se 
morajo ta večer zapirati mahoma po „Zdravi Mariji"), samo po 
jeden križec iz navadnega bezga (sambucus nigra, schwarzer 
Holunder), ki mu prisvajajo posebno moč zato, ker ima „dušo", 
(tako pravijo namreč njegovemu debelemu strženu ali svržu). 
P. u. p. Drugačen način gl. pri Grohm. 100 (698). 
Ohranila se je med Čehi i ta zanimljiva vraža, da hočejo 
čarovnicam zabraniti pristop v hlev tudi s tem, da denejo na 
prag kos drna (tratnice), zato ker bi morala čarovnica prešteti 
poprej vso travo na drnu, nego bi prišla v hlev ... V isti 
namen sipljejo nekod pred prag tudi peska, zato ker bi ga 
>) Zarad uzroka zavračamo nove čitatelje na str. 182, Letop. 1885. 
'') Nekod s posvečeno, oziroma trikraljevsko kredo. 
morala čarovnica tudi sešteti poprej. („Nžr. poh. itd." 3 zv. 
80) i. dr. 
V Slanem (Slane, Schlan) hodijo nekateri uže po solnčnem 
zahodu pred 1. majem v hosto po zelenih in cvetočih mladik 
različnega drevja in grmovja, da jih postavljajo na setvino, 
posebno pa okoli „maja" na gnoj. Nekateri opravljajo to sto-
prav drugi dan pred solncem. (Festkal. 1864; 209.) 
Do malega iste vraže kakor pri Čehoslovanih nahajamo 
to noč (od 30. aprila do 1. maja) i med Nemci t. j. med nji-
hovim preprostim ljudstvom, ki veruje — neprištetim .ljudskim' 
(narodnim) šalam svojim navzlic — še dandanes, da vodi to 
noč hudič čarovnice na ples, in to na tako zvani „Blocks-
berg"1); da jezdarijo čarovnice tam na metlah, kozlih, ,burk-
Ijah' itd., od ondi pa da se razhajajo na vse strani, da bi 
naškodile ljudem kakor koli si bodi. Zato zapirajo preprosti 
Nemci na severju2) po noči skoraj povsod trdno vrata in 
okna, polagajo metle in drnje (tratnice) pred prag3); delajo 
na vrata in oboknice križce4); kurijo po hribih in gorah kres, 
ki ga preskakujejo deca, češ, dokler sega njegova svetloba, 
dotle jim brani bližati se. Zvečer silno ropočejo, pokajo z 
biči6), streljajo v zrak itd., mečejo tudi kakor Cehi goreče 
metle kvišku. Tudi Tirolci sežigajo ali izganjajo čarovnice 
to noč povsod.6) Posebno je pa treba otroke, kateri se narode 
tega dne, preskrbeti ,z obilnimi bajili zoper čarovnice' („Zauber-
schutz"). W. II; str. 74. 
Nismo pa mogli med Nemci nikoder zaslediti tega, da 
bi — kakor nekateri Čehi — tej noči pritikali tudi ,božično' 
vražo, da se izpremeni o polnoči vsa voda v vodnjakih, stu-
dencih in rekah v vino, ki ga pa more zajemati samo oni, 
kdor ima sabo ,praprotov cvet'. „Kvety" 1846; str. 523.7) 
,Južni Slovani v Italiji' ovršavajo 1. maja slavnost še 
zdaj tako: Začenja se ob šestih vjutro. Osem mož, izbranih 
izmed naj starših v vasi nese (v rokah) ,ravno toliko dreves' 
t. j. vsak po jedno, olepšano s cveticami, pisanimi traki in 
strdenjem (lectom). Pred njimi koraka „Maj", t. j. dečak, ki je 
') .Brocken' (v severni Nemčiji). 
-) Tudi Čehonemci. Festk. 1864 ; 211. 
3) Zanimljivo je tega običaja tolmačenje v „Festk." 1864; 209 (1. op.). 
4) Tudi „morsko nogo" (Trudenfuss). Nekod postavljajo Nemci 
hlevu pred vrata koso, sekiro ali pa samo metlo (M. Busch 52) 
s) Pri Čehonemcih tulijo (trobijo) dečaki in dečki tudi na rogove. 
Schmalf. 70-71. 
«) In Tiroli „findet in dieser Nacht ein allgemeines ,Ausbrennen 
oder Verjagen der Hexen statt." 
') Wuttke je navel to vražo med nemškimi vražami (II; str. 73) 
z dodatkom „Bohm", po Grohmannu, ki pa navaja (44) kot vir iste: 
„Kvety" 1846; str. 523. 
— če izvzamemo oči — ovit od glave do nog ves z zelenim ve-
jevjem in listjem, s cveticami in traki. Tako gredo z godbo 
v cerkev. „Maj" se ustavi pred cerkvenimi vrati. Duhovnik 
pa pride k njemu iz cerkve, moli pred njim ter ga blagoslovi. 
Potlej gredo vaščani, kateri spremljajo „Maja", v cerkev ter 
podare duhovniku, kar imajo v tej letni dobi najboljšega: 
beluša,1) sira, kolačev itd.; nato poklekujejo pred oltar, za ka-
terim sta dva kupa prosa ter popevajo neko laško molitev 
(kajti — čujte, čujte! — slovanski ne smejo peti v cerkvi). 
Kedar izidejo iz cerkve z „Majem" pred sabo, obhajajo z godbo 
samotne hiše in žele ljudem srečnega leta. Godci sedejo na 
tla, drugi stoje okolo njih, a „Maj" se postavi na prag. Onih 
osem starcev razdeli se pa na dva „zbora". Štirje začno peti 
zdaj slovanski; dni štirje jim pa odpevajo. Včasih popevajo 
vsi skupaj; „Maj" pa pleše dotle, dokler pojd (dosti dolgo). 
Počenja se obhod pri županovi („sindikovi") hiši. Kedar obho-
dijo vse hiše, prejdejo na najbližji hrib. Ondi se „Maj" t. j. 
„Majeva" čudna obleka zapali in sežge. Stoprav pod noč vra-
čajo se vsi veseli o petju in godbi domov. Vadijo se ta dan 
i streljati v tarčo. („Slovansk? Sbormk" 1884; str. 19—20.) 
Po vsem tem vidimo, ter se uverimo iz vse te razprave 
še bolj, da praznujejo dne 1. maja meseca slovanski in neslo-
vanski narodi letni oziroma spomladanski praznik — v 
drugi podobi. 
V Slavoniji postavlja odrasla „mladež" svojim ,ljubovcam' 
ali prijateljicam „maje" pred okna uže dni večer poprej ali pa 
drugi dan (1. maja) pred solncem. Drugi pa hodijo iz mesta 
k studencem vode pit in umivat se, sosebno taki, kateri imajo 
slabe oči in pege po obrazu, misleč da se jih iznebe, in da bodo 
mnogo lepši. Nekateri se umivajo z istim namenom pred 
solncem tudi z roso, — dO, nabirajo rose celo v steklenico 
ter nosijo domov, da se umivajo ž njo ves mesec. Stare žene 
hodijo pa pred zoro v gozd raznih ,trav' (zelišč) brat — za 
mrzlico in za različne rane. Da pa te ,trave' ne izgube svoje 
moči, nečejo ženske, nabiraj e jih, izpregovoriti ni besedice, 
niti odhajaje ozreti se, češ, da bi izgubile sicer ,trave' svojo 
moč. (L. Ilic 130—134.) 
Tudi v Bosni slave Jugoslovani sem pa tam 1. dan maja 
(,svibnja') meseca, postavljaje maje (,,svibnjake"), okrašene s 
pisanimi traki. Ime „svibnjak" priča, da biva ta šega posebno 
med Hrvati. (?) Pošiljajo si maje skrivaj v hišo tudi zaljubljeni 
ljudje (obojega spola), — v novi dobi kdaj celo s pismicem 
ali listom, — po okoliščinah s podpisom ali pa tudi brez 
podpisa. (Zapisal sin Mirko 1. 1886. samo po 1 slučaju.) 
') Aspagarus officinalis, Spargel, 
Zahman pa iščemo take šege med pravimi Srbi t. j. 
narodom srbskim, — zahman tudi besede „maj" za pomen 
„svibnjak" (Maibaum) po vseh znanih nam virih. 
Da praznujejo južni Srbi (z nekaterimi Bolgari vred) 
„spomladi" početek na dan sv. Jeremije, — ki se praznuje 
pri njih po starem koledarju „1. maja", (a ne 9. maja, kakor 
čitaš po tiskovni zmoti v Vukovem „rječn." na 254. str.), — 
čita se uže v „Letop." 1878; 4. Res, da so sumne Milo j e-
vičeve „pesme i običaji ukupnog naroda srbskog", tiskane 
,u Beogradu' 1869; a uprav pesmice in običaji ondi in na 
5. strani navedeni, zde se nam pristni, zato ker se razen imena: 
„Maja" (v stari Srbiji), do malega vse strinja z majevskimi 
ali spomladnimi običaji drugih narodov, pa tudi z Vukovimi 
podatki, o Jeremijevem dnevu (v izvirni besedi): „U Grblju 
onaj koji je rad da mu onoga ljeta zmije ne dosadjuju, na 
Jeremijev dan ujutru lupajuči oko kude u prosulju,1) govori: 
„Jeremije u polje 
A sve zmije u more."2) 
V ,Dubrovniku' je nekdaj 1. maja (p. st.) hodil ,Bembelj, 
(kakor Čoroje, Vila in Turica ,na sretenije' itd.3). Imel je opravo 
vso opleteno z zelenim listjem in raznimi cveticami; okoli 
njega so se vili ,blavori',4) in jednega je v roki nosil ter se 
igral ž njim . . ." Gl. Vuk: „Život i obič. 30. Bembelj, ki je po 
Hanušu značil spomlad, kača pa morda ukročeno zimo. „B. 
Kal." 148. 
Vzeti nam je tukaj v misel tudi srbske „Lazarice". Tako 
se zovejo dekliči, ki hodijo nekod v Srbiji in drugod še zdaj 
oni dan pred Lazarjevo soboto („Lazareva subota"), kakor vele 
soboti pred cvetno nedeljo, — od hiše do hiše ter plešejo po-
pevajo pesmi o Lazarju (onem, ki ga je Kristus oživel). Po 
Sremu zbere se po nekoliko deklet, ki se vstopijo v ,kolo', 
iztezajo roke ,od sebe', pa vzdignejo malo dete moškega spola 
(„malo dijete muško"), ki gre [podaje se] zdaj od rok do rok, 
a one popevajo: 
Lazi, lazi Lazare! Za svilene rakave. 
Te6) dolazi do mene, Za svilene marame7) 
Privataj6) se za mene: Za klečane kecelje.8) 
(Prim. Vuk „rječ." 320: „Živ. i ob." 25.) 
») Na ponev ali ponvo. 
2) Po te'm treba tudi popraviti 4 tiskovne zmote (v teh dveh 
vrsticah) v Letop. 1878 str. 5. — Srbska „Murena" v naslednji pesmici 
(ondi) nam je pa s umna. 
8) Prim. Vuk. „rječn." p. b. ,Čoroje' str. 828-829. 
4) ,Blavor', m. v Črni gori velika kača zobata (bajeslovna). Gl. Vuk 
„rječn." 29. 
s) Ter; — 6) prijemaj; — 7) robce (rute); — 8) ,pregače' (zastore). 
Dasi ta pesmica nima na videz ničesar bajeslovnega v 
sebi, pa sodimo vendar, da znači ta „Lazar" ali omenjeno 
malo dete uprav spomlad (srb. prolece, proljece, premaljede), 
in da si ni to „malo dete" kar nič v rodu z Lazarjem sveto-
pisemskim, nego da se je star naroden svetek iz poganske 
dobe — prekrstil za kristijanske dobe. 
Da niso ,,Lazarice" res nič drugega, nego ostanek starega 
narodnega svetka, dokazuje nam tudi ta način, ki se vrši še 
dandanes v Srbiji: Nekoliko .mladih deklic', večinoma sirot 
ali vsaj ubogih roditeljev hčerk združi se baš na Lazarjevo 
soboto. Jedna se preopravi za mladeniča, ovenča se z velikim 
vencem, mahaj očim ji po životu do stegna, v desnici pa nosi 
nekak butec („buzdovan"), ki je tudi s cveticami ovit; — druga 
v svetačni ženski noši narodni in okrašena z vencem cvetic 
na glavi in okolo života, po obrazu pa dolgo gospodsko tan-
čico G,duvak"). „Lazar pa Lazarica" pravijo tema, ki hodita 
potem z drugimi tudi lepo oblečenimi in po glavi ocvetličenimi 
pobirat od hiše do hiše. Vsaka izmed teh deklic nosi v ta 
namen (za pobiranje darov) na levici čedno canjico, — a zarad 
lepšega v desnici še pisano ,kitico' (šopek cvetic). Dokler Lazar 
pa Lazarica plešeta pred hišo, popevajo deklice kratke pesmice 
„lazarice", s katerimi pa ne slave Lazarja, nego domače ljudi, 
(kakor koledniki), pojoč pred vsako hišo tudi kaj iz svojega 
t. j. sproti izmišljenega, kar se prilega gospodarju ali pa dne 
hiše ljudem. Le-ti pa gledajo, da izpulijo Lazarju ali pa Laza-
rici pri plesu nekoliko cvetic, misleč, da so čudotvorne so-
sebno pri boleznih.1) Pobiralkam dele Srbi obilo. Kedar obho-
dijo vso vas, razdeld deklice prejete darove na jednake dele 
med-se. („Buch f. Alle" 1888; str. 630 z lepo podobo.) 
Postavljanje „majey" na sv. Filipa in Jakoba — ali 1. maja 
dan ohranilo se je na Češkem še po mnogih krajih tudi na-
vzlic vsem prepovedim nekdanje gosposke in navzlic novo-
dobnemu strogemu zakonu, ki prepoveduje sekati mlado drevje. 
Po okolici Podšbradski odreže Čeh dne 1. maja za rana 
v gozdu po dve zeleni mladiki ter zapikne jedno domži v gnoj 
pred hlevom, jedno pa dene na vrata zato, da ne morejo ča-
rovnice v hlev (P. u. p.). 
Nekod vtikajo Čehi lipove mladike v gnoj; a nekod de-
vajo na gnoj, kakor kravjemu hlevu na prag trnja, misleč da 
čarovnice obvise na njem. (Festk. 210.) 
[Čehonemci v Toplicah (,Teplitz') mečejo na gnoj krhliko-
vine (rhamnus frangula, Faulbaum,) zato da ne morejo čarov-
nice naškoditi živini. (Grohm. 101); — na Hebskem (.Egerland') 
') Kdo,se ne spominja pri teh besedah medveda, z grahovico 
ovitega, pri Čehih? Prim. str. 63. 
nakopičijo pa ne samo pred hlevska, nego i pred hišna (sobna) 
vrata trnja toliko, kolikor je moči, a kravam dajo uživati de-
veterega zelišča spomladnega. „Festk. 1864; 210.] 
Okolo Prage hodijo istega dne zgodaj godci po vasi, a 
za njimi odrasli mladenči, držeč v rokah mlaje („smetivky t. 
ratolesti majove"). Ž njimi tepežka ali otepa mladenič mla-
deniča, govoreč: Na sreče („tu maš štšstf")! — ali če ga dni 
ne mahne z mlajem, sam prosi tako: Daj mi sreče („dej mi 
štžsti"); tepežkar ga zdaj oplazi in reče: Na ti je („tu ho maš")! 
Krolm. II; 249. *) 
Po nekaterih krajih hodijo češki dečaki uže o polnoči 
pred 1. majem v gozd sekat najlepših: ravnih in mladih brez. 
Vsak si vzame za svojo izvoljenko po jedno, nekateri tudi po 
tri brezice, ki jih oklesti na mestu tako, da jim ostane samo 
vrh. Nekateri olupi tudi skorjo pod vrhom in vreže svoj pri-
imek, zato da bode deklica, kateri se postavi „maj" pred vrata, 
vedela, kdo jo „ljubi in snubi". Onim deklinam, katere so ho-
dile vse drago leto v krčmo na ples, a niso dale dečakom 
za ,maje', ni božjaka (beliča), postavijo pa kriv in neokleščen 
„maj". (P. u. p.) Prim. tudi Krolm. II; 250, kder se čita, da 
postavljajo nekod „maje" tako tudi katero nedeljo maja meseca. 
Nekod obelijo Čehi o takih prilikah borovec ali smreko 
na pol, ali pa tudi do (zelenega) vrha, ki ga nališpajo s po-
mladnimi cveticami in rdečimi trakovi, ali z rdečo svileno 
ruto in zelenim vencem itd. Tak „maj" stavijo dečaki sredi 
vasi ali pa tudi pred krčmo in plešejo potem z vaškimi dekliči 
okoli njega. Sem pa tam dečaki tudi plezajo na-nj . . . Način 
je jako različen. 
Na sv. Filipa in Jakoba ali „1. maja" dan umivajo se po 
Češkem ljudje pred solncem z roso, da jim ne bi naško-
dile čarovnice. Ob isti dobi pobirajo pa čarovnice s plahtami 
roso s tujega polja in drgnejo potlej doma ž njimi svojo ži-
vino ter ji dajo te rose tudi v napoj, zato da bi imele obilo 
dobička pri živini. Ta dobiček je pa na kvar onemu gospo-
darju, s čegar polja je bila rosa pobrana, ter mu zato živina 
hujša . . . („Nar. poh. itd." 3. zv. 1874; 81). 
Dne 1. maja izganjajo Čehi tudi prvič živino na pašo; 
a poprej pokrope hlev in živino s posvečeno vodo. Pred izga-
njanjem denejo pod prag metlo in jajce. Čim živina prekorači 
oboje, vrže se ono jajce trikrat čez čredo (pfes stado") in ob-
nese po trikrat okoli vsakega živinčeta.2) (Ondi). 
>) Prim. Letop. 1887; 146. Ondi čitaš, da se tepežkajo Čehi tako 
velikonočni ponedeljek t. j. drugi dan velikonočnega praznika, s katerim 
je cerkev nadomestila narodni praznik spomladanski. (Gl. ondi str. 123.) 
2) Presneto trdo mora biti to jajce, da se ne razbije ... po tri-
kratnem metanju čez čredo!!! 
Da stavijo dečaki tudi med Slovaki poganske „maje" še 
dandanes svojim izvoljenkam v čast, svedoči nam ta pesmica: 
„Co ti, mila, podarujem? 
Darujem ti maj zeleny 
Pod obločkom [oknicem] zasad'eny." 
(„Sv5tozor" 1888; str. 374.) 
Kakor na veliki četrtek („zeleny štvrtok") in na sv. Jurija 
pri izganjanju na pašo, tako kade pri Slovakih gospodinje tudi 
danes (1. maja) z ,ognjem in dimom' žganih zelij, hleve in krave, 
da jim ne bi mogle naškoditi čare, in da bi jim dajale obilo 
mleka. („Sborn." 1870; 196.) 
V Krakovu in na Krakovskem ovršujejo tudi še Poljaki 
,starodavni običaj' majevski („Maj"); še zdaj opletajo namreč 
svoje hiše z zelenjem (listjem) ter postavljajo okoli njih maje, 
a po hišnih tleh trosijo raznih zelišč: kolmeža1) i. dr. Prim. 
Kolbg. „Lud" V 1871; 292.2) Da je taka navada med Poljaki 
tudi o duhovem (binkoštih), povedali smo uže 1. 1888.; 169. 
(7. razst ). A na str. 170 (4. r.) čitaš ondi, kako na Poznanj-
skem dečaki nosijo ali pa vozijo (obvoža) ,na konju' „Maja" 
t. j. zelenega slamnatega moža, — a ne 1. maja, nego tudi o 
duhovem. 
Po zadnjih ustnih poročilih jenjal je narodni svetek 
majevski menda uže po vsi Galiciji ter se ovršuje zdaj 
povsod o duhovem: po kmetih in po mestih, če tudi ne pri 
vsaki hiši. — Tako se pogostem i drugi običaji pomikajo — 
zlasti k podobnim si praznikom, oziroma od starega narodnega 
svetka — k novemu cerkvenemu. 
Tako sta se tudi prvotni nemški „Maigraf" (majevski 
grof) s svojo nevesto („Maibraut") in mlajši „Maikonig" (ma-
jevski kralj) s kraljico („Maikonigin") vred v krščanski dobi 
preselila ter pridružila binkoštnemu prazniku. Prim. Letop. 
1888; 171. 
Iz prvine so Nemci 1. maja vsi pohajali gozde ali gaje 
ter hodili (da ne rečem ,romali') k „svetemu drvesu" ali Gro-
movnikovemu dobu.3) Še dandanes hodijo ta dan ob dolenji 
Reni v gozd po zelenih majevskih mladik, ki jih pripenjajo 
potlej na vrata, a na spodnjem Saksonskem olepotičijo z ze-
lenimi mladikami in venci ,majevski voz' za prihod (uhod) 
') „Tatarak" (acorus calamus, Kalmus). 
2) Po ustnem poročilu nehal je ta običaj v Krakovu (mestu) tačas 
uže povse. Po mestih vzhodne in zapadne Galicije slave samo še di-
jaki svoj maj („majalis"). 
3) „Donnereiche" = Donareiche t. j. dob ali hrast, ki je bil posvečen 
Donarju, Gromovniku nemškemu. 
spomladi ali ,zmladletka kot ,majevskemu grofu'. Na skan-
dinavskem severju prihaja pa o taki slavnosti tako zvani 
cvetlični grof („Blumengraf"), dočim se po visoki Nemčiji 
(„Hochdeutschland") in v Angliji po stari šegi') postavlja še 
„maj". (Dr. J. N. Sepp. „Das Heidenthum u. dessen Bedeut. f. d. 
Christent." I. 255.) 
Po istega duhovitega pisatelja mislih izhajajo iz starih 
očakovskih daritev poganskih tudi cerkveni obhodi o štirih 
letnih časih z blagoslovom majevskega zelenja ali pa z daritvo 
poljskih pridelkov. (Ondi). 
Močno tako kakor Čehi in Poljaki (z nekaterimi preme-
nami) stavijo i Nemci ,maje' 1. maja, ali prvo nedeljo po tem 
dnevu2) ali pa o binkoštih, (kar že vemo). Ker smo o binkoštnih 
,majih', ki so pravim (prvotnim) podobni kakor jajce jajcu, 
govorili uže lani, zato bodi o majevski slavnosti nemški vtre-
seno tu samo še toliko, da si stavijo nekod po Nemškem tudi 
občine vsaka svoj „maj" uže dno noč pred 1. majem, in da 
ob isti dobi postavljajo „častno drvo" tudi poštenim devicam 
pred spalnice; drugim deklinam potresajo pa... rezanice 
pred prag. (Kuhn: Westf. Sag^itd. II. 161.) 
Opozarjamo še na to, da Švabi ob reki Enz „prvega maja" 
celd pokopujejo, kakor pri nas Pusta, — samo na dru-
gačen način. Gl. Letop. 1878; 15. 
„Drugod pokopujejo", čitaš ondi nadalje, . . . „celd do-
gnanje' ali sejem (,Kirmess'). 
To je pa nov dokaz, kako prenaša ljudstvo nekatere 
običaje včasih z nerazuma od narodnega praznika na kakšen 
drug naroden praznik.3) 
Nemške vraže: Z jutranjo roso (1. maja) lahko čaraš ter 
umeteš obilo surovega- masla. Ako se valja kdo zjutraj ,gol' 
po rosnati travi, brani ga to čaram, garjam, mrčesu itd. Umi-
vanje z rano roso tega dne odpravlja pege.4) ,Prvega maja 
vodi' prisvaja vraža na Češkem isto zdravilno moč kakor ve-
likonočni vodi. . . (W. II; str. 73). Grohmann, ki je poslednjo 
vražo bolj na drobno razglasil (44), modruje, da meri na to 
menda tudi nekega Pražkega škofa svaritev,6) naj ljudje ne 
iščejo pomoči pri studencih „pro mortalitate animalium, pro 
pestilentia et aliqua infirmitate" (t. j. za cepanje živine, za 
kugo in kako drugo bolezen). Grohmann ni povedal izrecno, 
') Gl. na 107. str. 
") Prim. tudi Krolmusove podatke (II; 203) o slavnosti majevski 
po Češkem pred 1.1806. 
3) ,Pri Celju' postavljajo Slovenci o božiču namesto božičnega 
drevesa . . „maj" pod milo nebo. (Priobčil g. Hlačar 1. 1886). 
4) Po dolenje-avstr. vraži je pa majevska rosa strupena. (P. u. p.). 
'•) Početkom XII. veka (Grohm. 43). 
je li sedanja vraža češka ali pa (čeho-) nemška; ker jo je 
pa Wuttke (n. n. m.) uvrstil med nemške vraže, storili smo 
tako tudi mi. 
Vremensko prerokovanje (nemško na Češkem): 
„Regen in der Walpurgisnacht 
Hat stets Tenn' und Keller vollgemacht. 
T. j. Če po noči pred Filipom in Jakobom deži, — to vselej skedenj in 
klet napolni. 
O „1. maju" pa pravijo Čehonemci: „Ako je na sv. Filipa 
in Jakoba dež, napoveduje rodovitno leto. Nekateri pa modru-
jejo tako, da po tem dežju zemlja ne drži nič kaj moče v 
sebi („dass der Boden nicht recht feucht halte") itd. 
V Angliji so v XVI. in XVII. veku dne 1. maja vjutro 
zarana mladeniči in dekliči odpravljali se v najbližji gozd; 
tam so lamali drevesne veje, prepletali jih s cveticami, a vr-
nivši se domov, devali jih na hišna vrata. Potem so posekali 
veliko drvo in pripeljali v mesto ali pa v vas na nekoliko dvo-
jicah bikov, ocvetličenih med rogovi, to drvo (maj, „maibaum") 
postavljali po sredi trga in se igrali ter plesali okoli njega. 
Te slavnosti vodnik zval se je „lord of the may", izbrana mu 
družica pa „lady of the may". (Afan. III; 709). 
Tudi Danci so 1. maja praznovali Valburgin dan s slo-
vesnim obhodom. Dejali so temu: jezdariti leto v deželo 
(„at ride Sommer i bye"). Jezdarili so spredaj mladeniči, a za 
njimi Maj („floriger"), ovenčan z vencema na vsaki rami itd. 
Potem ko so ga device obstopile okolivrč (okoli in okoli), 
izbral si je izmed njih jedno v „majindo". Kakor pa Danci 
majevski kres zovejo „gadeild" (poulični ogenj), tako so tudi 
majevske slavnosti vodnika imenovali „gadebasse" (poulični 
medved, Gassenbar), a družico mu „gadelam" (poulično jagnje, 
Gassenlamm) ali „gadinde". Po tem takem sta „gadebasse" 
in „gadinde" to, kar „maigreve" [maigrafj in „maigrevinde" 
[maigrafin]. Grim. „D. Myth." II2; 735—6. 
Stari Rimljani so pod konec aprila do 1. maja meseca 
praznovali tako zvane flor ali je („floralia") v čast Flori, 
boginji cvetlic. Po cvetlični okrasi: po pisanih vencih, s ka-
terimi so pogani v tej priliki lepotičili tudi svoje hiše, . . spo-
minja nas ta praznik živo spomladnega oziroma majevskega 
praznika . . .; kar se pa tiče imena „maj", trdi učeni Preller, 
„da se imenuje ta mesec tako po stari spomladni boginji 
rimljanski Maji" („Maia"). Gl. „Rom. Myth." II. (1881); 159, 
Sv. Florijan (4. maja). 
„Ta dan morajo moški creti,zakaj, ni mi znano." 
(Motnik. Zap. g. Križnik.) 
Ta podatek se razjasnjuje nekoliko po štaj .-slovenskem 
običaju. „Na Florjanovo hodijo dečki po vasi že zjutraj ob 
treh k sosedom v peč kurit in dobijo za to od hišne gospo-
dinje cvrtja." (,.Črtice" 39.) 
Če je na Florjanovo jasno, bode tisto leto mnogo po-
žarjev. itd. (Ondi). 
,Če na ta dan dež gre', [potlej] ga celo leto manjka, 
(V Lešah na Korošk.; zap. K. Pečnik.) 
Sv. Vrban, Urban (25. maja). 
Na Cirkljanskem pravijo otrokom, da se ta dan ,tiči 
ženijo', in da je na ženitvanju belih hlebcev, pogače, cvrtja, 
mesa in vina, sploh vsega dobrega obilo. Kogar svatje (tiči) 
vidijo, vsakega povabijo in mu postrežejo z vsemi jedmi in 
pijačami. Ako je lep dan, otroci brez miru prelazijo polja., 
travnike, gozde, zidove, plotove, — vedno misleč, da so se tiči 
pač ženili, da jih le niso mogli najti. Najde se pa tudi 
kakšna ,doletna' ženica, ki je preverjena, da je vse to res. 
(Zap. g. J. Jereb.) 
Ta dan ne smejo gospodinje kruha peči, sicer je ,celo' 
leto plesni v. (Črnomelj. Zap. g. Kupljen.) Na sv. Vrbana dan 
ne sme se delati nobena jed iz moke, ker sicer kruh celo 
leto ,zadahne'. (Adlešiče. Zap. vč. g. Šašelj.) 
Sv. ,Vrb&n' muhe prižene. To jutro se mora dolgo ležati, 
da jih Vrban žene naprej; sicer bi jih bilo več pri hiši, bi jih 
,noter' nagnal. (Motnik. Zap. g. Križnik.) 
Sv. Vrban muhe prižene; sv. Eražem2) jih pa raz-
draži. (Ondi.) 
Kdor se hoče skoraj oženiti, naj se posti na sv. Vrbana 
v6s dan. (Prim. „Črtice" 252.) 
Po češkem pregovoru ne kaže ovsa sejati tega dne: 
„Havlovo žito, Urbanov oves, co s toho bude, potom mi 
povčz."3) Kaže pa sejati lan: „Urbanov den, pospeš siti len". 
') Skrajšano iz „cvreti"; prim. „cvrtje". J. N. 
2) 2. junija. 
3) Tudi po nemški prazni veri se .. ječmen ne sme sejati ta 
dan. (V. II; str. 393-) 
Ako dežuje tega dne, bode malo vina; ako je pa lepo vreme, 
bode obilo in dobrega vina. Na Češkem in na Nemškem je 
namreč sv. Vrban zaščitnik (,patron') vinstvu, ker se ta sv. 
Vrban (papež) po zmoti zamenjuje z imenjakom mu sv. Vr-
banom, škofom, ki je storil mnogo za vinstvo ter se praznuje 
5. septembra. Ondotni (vinogradniki) pravijo, da so si sv. Vr-
bana izbrali zaščitnika zato, ker je bil po neki ,legendi' sv. 
Vrban svojim preganjalcem utekel v nograd ter si rešil tako 
življenje. („Festk." 1864; 278.) 
Medard (8. jun.). 
Po mnogih krajih evropskih, zlasti po nemških deželah 
(severnih in južnih>) sluje prazna vera, da če na sv. Medarda 
deži, dežuje potlej 40 dni'.2) 
Ta vera je tudi med Slovenci in nekaterimi drugimi 
Slovani. 
„Če na sv. Medarda dan gre dež, potlej bo grdo vreme 
še 40 dni. (Motnik. Zap. g. Križnik.) „Če je na sv. Medarda 
deževno vreme, bo tudi še slednjih 40 dni deževalo; če je pa 
lepo, pa bo ,iše' (še) 40 dni' deževalo. Ali: „K&ko je vreme ta 
dan, tOko bo še 40 dni'". (Črnomelj. Zap. g. Kupljen.) „Če je 
lepo, bčde dobro vino." (Isti.) 
Pri drugih Jugoslovanih nismo mogli zaslediti ničesar 
takega. 
Cehi pravijo pa tudi: „Prši-li na sv. Medarda, prši' [dežuje] 
čtyricet dni' po sobe [nenehoma]. „Ččm." 1853; 495. Ali pa : 
„Medardova krapč — čtyridcet dni' kape". („Festk." 1864; 294.) 
Isto vero nahajaš tudi med Slovaki. („Sbornik" 1870; 198.) 
Francoz ne šteje deževnih dni, nego samo na kratko 
veh: „Medard — grand pleurard". (Mozin II; 290.) S tem se 
prerokuje, da Medard rad dolgo dežuje. 
Sv. Vid (15. junija). 
Premišljujoč toliko število cerkev, sv. Vidu posvečenih 
in na slovanskem svetu (sedanjem in bivšem) stoječih, ne 
moremo si kaj, da ne bi pritegnili onim učenjakom, kateri sodijo 
') Wuttke omenja samo sev. Nemčijo in Šlezijo (II; str. 82). 
2) Prim. tudi ta nemški pregovor: 
„Wie um St. Medard es der Himmel treibt, 
So das Wetter 40 Tage bleibt". 
(„Univ. Bibliothek. Leipz. Nr. 1577; 25.) 
po tem, da je bilo za paganske dobe malika Svetovita1) 
častje res jako razširjeno med Slovani, posebno pa med Slo-
venci in da je modra cerkev (preverjaje in preverivši naše 
prednike), jako uspešno namesto malika ponujala jim svetnika: 
sv. Vida. ker mu zvoni' ime skoraj tako kakor — malikovo.3) 
V Pragi je pa dobil sv. Vid tudi črnega petelina, kakeršnega 
je imel (poleg belega konja) tudi Svetovid, zato da so se pre-
verjeni Čehi laže privadili novemu svetniku.3) 
Ne nahaja se pa med Slovenci o sv. Vidu toliko vraž 
in praznih včr kakor med nekaterimi drugimi Slovani. — Iz 
slovenskih krajev zvedeli smo samo toliko: 
„Čedniki (čredniki) častijo sv. Vida ko ovčjega patrona." 
(V Motniku zap. g. Križnik)! 
Belim Kranjcem in njihovim najbližjim sosedom in bratom 
Hrvatom je pa sv. Vid pomočnik za bolne oči. (S&m slišal 
ter spremljal n. pr. v svojem šestem letu pokojno staro rod-
benico na hrvatsko stran (pod Ozelj. Ozail) na proščenje k 
sv. Vidu, zato ker so jo bolele oči). K ti veri je menda pri-
pomogla tudi misel na ,vid' (videti), ki se strinja z imenom 
svetnikovim. 
Na Vidovo v jutro pred solncem hodijo nekateri po ovsu 
(„zubu") rose brat, in to: v cunjo. To potem ožmo, in ta 
tekočina je posebno dober lek, če bolijo koga oči. Samo na-
maže se ž njo, pa človek ozdravi. (Adlešiče. Zap. vč. g. Šašelj.) 
Tudi Črnomaljci ta dan roso pred solncem berejo in si 
ž njo bolne oči perejo. [Lahko si mislim, da tega ne delajo 
razsvetljeni, nego sami preprosti ljudje. J. N.). (Zap. g. Kupljen). 
Ondi pravijo: Če je ta dan dež, bode pšenica slaba, in 
vino se ,habi'. — „Če ob sv. Vidu megla visoko drži, umi-
rajo gospoda; če nizko, pa kmeti." (Isti zap. v Dolnji 
Podgori.) 
Sv. Vid je črešenj sit. (Na Krškem zap. g. Romih.) 
0 svetem Vid' — se noč in dan vid'; 
Če se skrčiš — ,v vanj' trčiš; 
Če se stegneš — ,v vanj' dregneš. 
(Motnik. Zap. g. Križnik.) 
Drugi Jugoslovani (vsaj Srbi) kurijo zvečer pred sv. Vidom 
po mnogih krajih še dandanes kres. (Prim. Vuk. „rječn." 303 
') Svetovit, staroslovenski Svetovitv> (izreči hohnaje: Sventovit); 
č. Svatovit. Tujci mu pravijo „Svan*tewit". 
») Prim. Reinsb. Dur. „Festkal. a. Bohm." 1864, 300; Biderm. 
„Slav. BI." I, 12; P. Ladislav: „Sloven. Glasn." 1865; W. II (1869), 
str. 34 i. dr. 
8) Belega konja Svetovitovega prisvajajo pa nekateri sv. Jurju. 
(Letop. 1888; 140.) 
pod bes. „krijes"). Appendini trdi, da ga kurijo — ne samo 
v ,Dubrovniku', nego po vsem Illirskem, (kakor o sv. Modestu, 
Ivanu in Eliji). Skačejo čez ogenj ovenčani z venci, preslav-
Ijajoč pri tem sv. Vida. Žele si tudi vse sreče ter zovejo pri 
tem rodbenike in prijatelje po imenu na glas; t. j. predno 
mladenič ali pa deklica preskoči ogenj, nameni vselej za koga; 
n. pr. „ovo za oca, ovo za mater, ovo za Miloša, ovo za Mi-
licu" itd. (Vuk govoreč samo o „Dalmaciji i Dubrovniku"; gl. 
„Život i obič." 1867; 67). 
V Poljici (Dalm.) slave pastirji Vidovdan, kureč z lepo 
dišečim drevjem. (Sepp. I; 217). 
Med ,Srbi - graničari' hodijo dni dan pred Vidovim dnem 
odrasle deklice brat ,vidica'*). Teh cvetic si zvečer de vaj o 
pod vzglavje, da bi v snu videla vsaka svojega sojenika 
(„svoga sudjenika") t. j. onega, kateri ji je namenjen. Po noči 
pred tem dnevom pohaja tudi mnogo sveta tako zvano Vi-
dovo vrelo" t. j. Vidov izvirek (,iza Kol ar i ca'), kder se ljudje 
umivajo s to vodo, misleč, da pomaga ,od glavobolje' in očesne 
bolezni. — A kdor hoče vedeti, kakova je ta ,,čudotvorna 
voda", hodi tja, pa bode videl lepo plavajoče ...žabe po njej. 
(N. Beg. 122). 
Glede setve pravijo isti Srbi: ,,Jelisije2) proso sije, dodje 
Vide, da obide." (Ondi). 
Cehi vele: „Svaty Vit den nejdelši ma." V starem kole-
darju (cisiojanu) 1. 1520 čitaš pa: „Jest-li že Vita českeho de-
diče znaš, na ten svatek najdelši den maš." 
To se razlaga tako, da so sv. Vida dan, predno je bil 
novi koledar Gregorijev na Češkem uveden 1. 1584), ovršavali 
pozneje nego osedobi, in to blizu sedanjega I vanj a (24. junija), 
ko je najdaljši dan. 
Kakor so poganski Slovani nekdaj Svetovitu žrtvovali 
(darovali) sosebno petelina, tako so češki kmetje okolice 
Pražke še pod konec 18. veka prinašali sv. Vidu s kolači 
vred tudi petelinov („kohouty") v sv. Vida cerkev, ki jo 
je bil sv. Venceslav uže 1. 928. ali 930. dal zidati v Pragi na 
gradu ter posvetiti sv. Vidu v čast, kakor sodijo, uprav s 
tem namenom, da bi se tega svetnika častje razprostranilo 
med severnimi Slovani. Da bi se pa preverjenci privadili temu 
krščanskemu svetniku še laže, dal mu je postaviti na stran 
tudi Svetovitovega črnega petelina, ki stoji ondi še dan-
danes. (Prim. Krolm. I., 379. in „Festk." 1864; 300—301). Ne-
kateri trdijo, da izhaja od tod tudi petelin na cerkvah, zvo-
0 ,Vidi<5' menda isto, kar hrv. ,vidac', nem. „Augentrost", neka 
rastlina: smetlika (Cig. V.). 
2) Elizej, starovercem 14 (26 ) junija, t j. oni dan pred Vidovim. 
nikih itd., posebno na Češkem. . . . (W. II; 34.) Lahko, da meri 
na Svetovitovega petelina tudi dni črni petelin, ki mu od-
sekujejo Čehi glavo itd. o predpustu ali na pustni torek, ose-
dobi zlasti na svatbah (str. 67). 
Petelin, svetlobe in novega jutra oznanovalec, 
prežene s prvim glasom hudiča mračnjaka ter mu ustavi vse 
dejanje. *) Zato je on pridevek (atribut) Merkurju in Martu, 
babilonskemu Nergalu in svetlobnemu b o g u Svetovitu,2) 
tako modruje Sepp I; 217. 
Tudi Čehi imajo nekako čudo tvorno, — da rečemo tako : 
„Vidovo vrelo" v sv. Vida lesu (gozdu) pri Čahrovu v nekda-
njem okrožju Plzenskem. Poprej je tako ,vrelo' (uprav za bolne 
oči) slulo tudi v Sinutcu (Sinutz) v poprejšnjem okrožju Za-
teškem ali Zaškem (Saaz). („Festk." 1864; 301 in 302.) Prim. 
Krolm. ondi; Grohm. 74. 
Nemci t. j. njihovi učenjaki priznavajo sami, da se ne-
kateri praznoverski običaji nemški, ki se tičejo zdaj sv. Vida, 
(a sosebno po onih krajih, koder so prebivali nekdaj Slovani), 
ne dado razlagati drugače nego z nekdanjim častjem Sveto-
vitovim. Ko je bil škof Oto Bamberški preveril stare Pomor-
jane (Pommern), ki so poprej častili petelina (kot Svetovi-
vitovo žival), dal je sv. Vida kosti v celo srebrno roko vdeti 
ter na-njo postaviti petelinovo podobo, tako da so n6vi pre-
verjenci slovanski, poklekaje pred petelinom, nehote častili 
tudi svetnikove ostanke. . . . (W. II; str. 34.) 
Tudi po severni in vzhodni Bavarski je sv. Vid še dan 
danes v jako veliki časti; kajti od 5. do 7. veka so ondod 
gospodovali še Srbi (Sorbi); tudi v Frankoniji (Franken) na-
hajaš še mnogo slovanskega. Po južnonemških deželah uče 
matere deco, naj se priporočajo sv. Vidu. da ne . . porose po-
stelje (zato ker je Svetovitov petelin budil speče ljudi). Po-
vedali smo uže, kako nekateri Nemci o kresu., sv. Vida 
prosijo polen. Po nekaterih krajih južno-bavarskih kresujejo 
Nemci uprav na sv. Vida dan. (Ondi.) 
Kakor pri tikaj o Nemci sv. Valentinu Valentinovo bolezen', 
tako so neko drugo bolezen po sv. Vidu krstili „Veitstanz" 
(sv. Vida ples = lat. „chorea sancti Viti"). Ker se pa ista bo-
lezen imenuje tako tudi francoski, („danse de St. Vit" ali 
„de St. Guy'', pa tudi „maladie de St. Guy" in „choree"), zato 
sodimo, da je to ime nastalo najprej na Francoskem, tem bolj 
zato ker so sv. Vida kosti počivale najprej pri sv. Dijoniziju 
') ,,DerHahn, derBote desLichtes und des neuanbrechenden 
Morgens verscheucht mit seinem ersten Rufe den Satan der Finsterniss, 
und stellt dessen Werke ein." 
») Prim. Letop. 1888; 140 (6. razst.). 
S. Denis) blizu Pariza, in to uže pred 9. vekom, a leta 836. 
prenesli so jih v samostan Novokorvejski (Corvey). Ker so se 
bolniki menda posebno sv. Vidu priporočali o taki bolezni, 
zato so ji vzdeli sčasoma po tem svetniku ime, ki se je po 
naših mislih najbrže po zdravniških knjigah latinskih zaplo-
dilo tudi med Nemce, ki so latinsko ime ponemčili. Prim. 
J. E. Stadler: „Heiligenlexik." V; 748. 
Sv. Janez*) in Pavel (26. jun.). 
Slovenci štajerski in nekateri Beli Kranjci častijo oba 
svetnika kot posebna „zavetnika ob hudi uri" — oni zlasti 
,zoper strelo', le-ti pa ,proti toči'. (61. ,.Črtice" 58 in dopis 
z Radovice pri Metliki v „Slovencu" 1. 1884, št. 148). 
Tudi drugi narodi so klicali ta svetnika uže v šestem 
veku na pomoč sosebno o toči in o drugem škodljivem vre-
menu. Zato so jima Nemci nadeli pridevek: „die Wetterherren" 
(vremenska gospodarja2). Tako se čita celo v nekem starem 
pismu 1. 1298. Ista vera je tudi po Češkem med Čehi (in Če-
honemci). Čehi so pa bili temu sv. ,Janu' Svetlemu nekdaj 
vzdeli ,burjan', a pozneje ,Bur-Jan', kakor Srbi svetemu Eliji 
ali Iliji — gromovnik. Na tega sv. Janeza (Bur-Jana) in na 
točo, ki je slučajno večkrat pobijala o njegovem prazniku, 
mčrila je tudi stara češka zastavica: „Kateri svetnik mlati 
brez cepa?" (Prim. „B. Kal." 193 in „Festk." 322—323). 
Sv. Peter in Pavel ali „Petrovo" (29. junija). 
Če je na Petrovo dež, bode pšenica rjava; če pa ta dan 
grmi, so lešniki ,pešivi'. (V Črnomlju ozir. v Dolnji Podgori 
zap. g. Kupljen). Na Krškem grmenje ,pomeni', da bo malo 
orehov. (Zap. g. Ravnikar). 
Štaj. Slovenci vele: Ako dežuje na Petrovo, bodo orehi 
,piškavi' (Črtice); koroški Slovenci pa, da gre potlej ajda v 
košts) t. j. da bode plodna. (V Rožu zap. K. Pečnik). 
Tega dne človek ne sme na črešnjo, ker dol pade; tudi 
kdpati se ne sme, ker utone. (Krško. Zap. g. Romih). 
») T. j. Joannes Albus (č. ,Jan SvžtlJ). 
2) Pilgram: „Calendarium chronologicum". Wien, 1781; 170; a ta 
dan zval se je nekdaj nemški „Hagelfeier" (točni praznik) Ondi. 
8) Košt (m.): kašča (,kašta'). 
Srbski pastirji žgo nekod kakor na večer pred svojim 
Ivanjem, tako i dni večer pred svojim Petrovim lubje okoli 
„tora". (Prim. Letop. 1887; 111). Po nekih krajih (kakor po 
Sremu) popevajo deklice, nabiraje cvetlic zvečer pred Ivanjem: 
„Ivanjsko cvece, Petrovsko, 
Ivan ga bere te [ter] bere: 
Majci ga baca v krilo, 
A majka s krila na zemljn —." 
(Vuk: „Život i obič." 67.) 
Sem pa tam denejo odrasle deklice na Ivanje v lonec 
(pisker) zemlje in va-njo posejejo nekoliko zrn pšenice, pa na 
Petrovo („Petrov dan") gledajo, kako je pognala ali vzklila 
(„nikla ili uklijala"): ako so klice zvite kakor prstan, ondaj 
vele, da bode svatba še to leto. (Ondi 68). 
V Stari Srbiji (posebno v Kolašinu) nabero pastirji dni 
dan pred Petrovim („u oči Petrova dne") po stajah ali stanovih 
sira, smetane in drugih prigrizkov za drugi dan ter nakopljejo 
trave, ki se zove „veliko zelje". Ponoči se pa zbero vsi na 
jedno mesto, zažgo lubje ter streljajo s samokresi. Pred solncem 
podele stajam vse dno „veliko zelje", potlej se pa goste ves 
dan. S sirom darujejo svečenika, vsako družinče v hiši, pa i 
vsakemu živinčetu, ali če ima kdo mnogo živine, vsaj vsaki 
molzni kravi in voznemu volu nataknejo na vsak rog po 
hlebček sira, ki ga potlej pastirji snamejo in pojedd. („Glasn. 
srps. uč. dr." 1867; 106). 
Na Hvarskem otoku (Lesina v Dalm.) kurijo na večer 
pred Petr6vim kres tako, kakor na večer pred Ivanjem in Vi-
dovim, in to v ta namen, da bi pregnali (z ognjem) ča-
rovnice. Najprej mora (kakor pri ,Dubrovniku') preskočiti 
ogenj star mož in pri tem preklinjati čarovnice; a za njim 
ga preskačejo mladi ljudje, (kakor na večer pred Vidovim in 
pred Elijevim) z ovenčano glavo ali pa s cvetlicami v laseh, 
govoreč na ves glas: „U ime Boga i svetoga Petra za . . 
(zdaj pove ime dne čislane ali priljubljene si osebe, kateri 
velja ta skok, kakor smo slišali malo poprej v Vidovega kresa 
popisu). „Globus", Braunschvv. 1870; str. 380. — Na večer 
pred Petrovim kurijo kres i Hrvatje v Belovarski županiji. 
(„Obzor", 1886, br. 94.) 
Pred nekoliko leti kurili so na večer ,k sv. Petru in 
Pavlu'v tudi še Slovenci po Kobaridskem. (Zap. g. A. Gabršček). 
Čehi ob Veltavi boje se ta dan, da se ne bi utopili v 
njej. Čita se i to, da niso še početkom tega veka ribiči Pražki 
na sv. Petra in Pavla dan hoteli nikakega utopljenca poteg-
niti iz vode, da ne bi razsrdili povodnega moža („vodmka"). . . 
„B. Kal." 194. 
Tudi Nemci pravijo, da hoče n. pr. voda „Enz" na Švab-
skem vsako leto na sv. Petra in Pavla dan (kakor na vnebohod) 
imeti svojega človeka ali ,svojo žrtvo'. (W. II; str. 38). Nekod 
pa trdijo, da zahteva Bog ta dan troje ljudi, i to največ tako, 
da jednega ubije strela, jeden utone, jeden se pa sam konča. 
— Ta dan se ne sme kositi, drugače ubije kosca strela. 
(Ondi str. 82). 0 tej priliki se zopet spominjamo „Ognjene 
Marije" srbske, ki se praznuje uprav na naše Petrovo. (Glej 
str. 113). A čudno, da se razven tega imena, dne in duhovite 
nar. pesmi: „Ognjena Marija u paklu" — (Vuk. II. 1845; str. 11), 
in da je „sestra rodjena sv. Iliji," — o njenem svetku ne 
nahaja nič tiskanega. 
Kedar grmi, pravijo Nemci: „Peter se krogla" (keglja); 
nekod pa: „Peter vozi Mater božjov vozu na prešet." 
(W. II; 22). 
Marije device obiskovanje (2. jul.). 
Stsl. —; r. HflB-hmnHie doropojiHiihi navčšč&nie bogorodicy 2); 
mr. (gr.-kat.) „posšščenie presvjatoju bogorodiceju sv. Elisa-
vety; hrv. pohodjenje [blažene djevice] Marije; č. navštivenf 
Panny Marie; č.-sl. „navšt. Marie"; p. Najšwietsza Panna Marya 
Anielska. 
„Kakeršno je vreme ta dan, takšno je še potlej, ko čez 
40 dni pride nazaj dan." (Iz Češemnika. Zap. g. Križnik). 
Med Čehonemci je ta vraža, da dne matere, katerim so 
deca pomrla pred Marije d. obiskovanjem, ne smejo jesti jagod; 
kajti tega dne potuje Marija po gorah in bere gredoč jagod, 
s katerimi obdaruje potlej vso deco v nebesih. Tista deca, 
katerih matere so se bile uže nazobale jagod, ne dobe pa pri 
delitvi ničesar. (Schmalf. 96). A Čehi pravijo, da deli Marija 
devica jagode rajski dečici samo do Ivanja (24. junija), in da 
dna mati, kateri je bilo umrlo kako dete, ne sme zobati jagod 
do tega dne, drugače bi jih njeno dete v raju dobilo toliko 
manj. Marija veli takemu detetu: ,Vidiš, detešce, na-te je prišlo 
malo; mati ti je snedla.' („B. Kal." 176). 
») Unsere liebe Frau." 
2) Pravoslavnim je ta dan (po star. koled.) uprav: r. in mr. „po-
loženie rizy presvjatyja bogorodicy;" bolg. „čestnija rizi na sv. Bogoro-
dica;" srb. ,,položenje rize Bogorodičine" (nem. Kleid Maria). Prim. tudi 
,.sretenije" v Letop. 1888; 186 (op.). 
Sv. Ciril in Metod (5. julija). 
Blagovestnika slovanska, SS. Cirila in Metoda, praznu-
jemo Slovenci dne 5. julija stoprav od 1. 1881. 
V najnovejši dokaz, kako se nekateri stari narodni obi-
čaji radi premikajo od praznika do praznika, priobčujemo tii 
samo toliko, da so koroški Slovenci in nekod tudi nji-
hovi štaj.-slovenski sosedje začeli stoprav v novi dobi po 
hribih in gorah kuriti kres in streljati na večer (4. julija) pred 
tem novim praznikom. („Pol." br. 197 z dne 19. jul. 1889 na 
2. str. dopis s Korošk.). Oboje (kres in streljanje) vrši se pa 
sedaj, to se ve, samo od veselja, a ne iz znanih nam uže 
poganskih ali praznoverskih uzrokov. Za vraže in prazne vere 
je ta praznik — še premlad; a ni se menda bati, da bi se 
ga prijela katera — poslej. 
Po zadnjih javnih poročilih goreli so letos kresovi na 
isti večer tudi po nekaterih kranjsko-slovenskih krajih; 
n. pr.: v Litiji, po hribih sv. Lamberta („Šentlamperta11), na 
Vrhniki, na Zaplani itd. 
Popravki. 
Str. 59, vr. 10 od zd namesto: „na 152. str." čitaj: v Letop. 1888 na 152. str. 
„ 60, (1, 2, 3 op.) „ „na 157. str." „ „ „ „ na 157. str. 
„ 65, (10. op.) „ „blinb in mlinb" čitaj : blint> in ml in v.. 
„ 66, vr. 15 „ „vtapljali" „ utapljali. 
„ 69, „ 17 „ „Ribnibi" „ Ribnici. 
„ 79, „ 3 „ »Cerkljanskem" „ Cirkljanskem. 
„105, „ 7 od zd. „ „uhod" „ vhod. 
Naposled zahvaljujem g. I. Jereba, računskega uradnika v fin. 
ministerstvu na Dunaju, za nove ugodne podatke