Naši dopisi. Iz radorljiškega okraja. Učiteljsko društvo našega okraja zborovalo je dne 15. grudna v salonu g. Jegljiča na Selu poleg Breznice. Zbralo se nas je mnogo, vendar smo še pogrešali marsikaterega gospoda oziroma gospico. Pretečeno leto je bilo naše društvo še dokaj agilno, Bog daj, da bi ostalo še v prihodnje. Zborovali smo pefckrat. Družimo in spoznavajmo se, ter stanovskega ponosa ne podcenjajrao, pa bode v bodočnosti naša sreča junačka! Gospod predsednik, A. Grčar, nadučitelj v Radovljici nas prav srčno pozdravi ter oraeni tekoče društvene zadeve in pojasni, da je naše društvo potera slav. c. kr. okrajnega glavarstva izrazilo sočutje Njega Veličanstvu povodom smrti presvetle cesarice Elizabete, ter da se je tudi poklonilo dne 2. grudna g. c. kr. okrajnemu glavarju ter ga prosilo, da naj sporoči častitko društva na Najvišje mesto. Na to je porocal g. L. Stiasny o šolski izložbi na jubilejni razstavi na Dunaju. Predaval je prav zanimivo ter žel zasluženo zahvalo. Ker se bode gotovo njegovo poročilo oitalo \r katerem našem strokovnern listu, ne bodern tu dalje razpravljal o predmetu. Priporocal je tudi, da bi se izdal litografiran zemljevid našega okraja, na kar je podpisani pripomnil, da se je takšen zeraljevid pred desetimi leti že vresnici izdelal, kam pa je prešel in kedo ga je popravljal itd., v tem se je debatiralo slednjič, pa naročilo poizvedovati, kako je z omenjeno stvarjo. Predlagalo se je, da naj bode prihodnje zborovanje meseca svečana in sicer pustni ponedeljek v Mojstrani ali na Dovjem, od koder se lahko gre isti čas pogledat roraantično slikoviti pa zamrznjeni, z ledenim zastorjem obdani Peričnik. Jos. Korošec. V e s t n i k. Cesarja Franca Jožefa T. jubilejska ustanoTa za učiteljske sirote na Eranjskem: Gdč. Ivana Dolinar, učiteljica v Višnjigori, 2*40 gld. Učiteljski koimkt: G. Josip Svetina, učitelj v Žaljni, na knj. kr. podr. št. 242. 5 g)d.; tvrdka Pran Ksav. Souvan, trgovina z manufakturnim blagom v Ljubljani, 11*09 gld.; učiteljstvo 8razredne slovenske dekliškešolev Ljubljani, 3*50 gld.; gosp. Josip Cepuder, učitelj v Ljubljani, 1 gld.; g. Završnik Karol, učitelj v Dupljah, na knj. kr. podr. št. 15. 5 gld.; g. Rudolf Milic, lastnik tiskarne v Ljubljani, 13*68 gld.; g. Koželj Gregor, uoitelj v Št. Gotardu, 1 gld. Jakob Dimnik, blagajnik. Osobne vesti. Deželni šolski svet je v zadnji seji premestil nadučitelja v Št. Vidu pri Zilcah g. Avgusta Korbarja na lastno prošnjo na Prem in imenoval gosp. Jož. Reicha v Studencu nadučiteljem v Dolu, g. Prana Ve.rbiea v Slavini nadučiteljem istotam, prov. učitelja g. Mat. Primoscha v Altbachu in Ivana Wittmeja v Polomu za definitivna učitelja na sedanjih svojih raestih ter prov. učiteljico gdč. Matildo Gorjanc za definitivno učiteljico istotam. Castni občan. Občina Naklo na Gorenjskem je imenovala svojega učitelja, g. Josipa Travna, častnirn občanorn. Gestitamo! Postojina dobi novo šolsko poslopje, ki bo veljalo 50.000 gld. Imenovanje. G. Josip Janovsky, učitelj v LjubIjani, je imenovan telovadnim učiteljem na c. kr. učiteljišči v Gorici. Grg. Eppich in Oerkman, učitelja na c. kr. vadnici v Ljubljani, sta vložila prošnji za vpokojenje. Načelno Tažna razsodba. Istrski deželni odbor je zadnji čas večkrat odklonil prezentacijo za razpisana učiteljska mesta v ljudskih šolah, vsled česar je deželni šolski svet navadno razpisal nov natečaj. Tako se je zgodilo tudi z raestom vodje na ljudski šoli v Opatiji. Opatijska občina je spravila stvar pred upravno sodišče, katero je izdalo razsodbo, vsled katere bo mogel deželni šolski svet iraenovati za učiteljska raesta enega izmed tistih kompetentov, katere je nasvetovala občina, tudi če deželni odbor ni stavil svojega predloga. Tem potem utegnejo končno hrvaške občine dobiti hrvaške učitelje. Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje so dobili gg. Josip Mesner, nadučitelj v Komendi; Fr. Zore, učitelj v Smartnem in Matija Hudo vernik, nadučitelj v Dobrepoljah. V Šmartnein pri Litiji se bode ustanovila že dolgo zaželena obrtno-nadaljevalna šola. Šola je tem potrebnejša, ker se tu in v okolici nahaja mnogo rokodelcev in obrtnikov. Regulacija učiteljskih plac na Stajerskem je bila na dnevnem redu deželnozborske seje dne 29. m. m. V irnenu deželnega odbora je odgovarjal odbornik dr. Kokoschinegg ter obljubil, da se izroči dotična predloga deželnemu zboru, ko se isti zopet snide spomladi. Kranjski Ijudskošolski penzijski zaklad dobi iz prebitka c. kr. zaloge šolskih knjig za leto 1897. vsoto 654 gld., štajerski pa 1882 gld. Na Nižjem Avstrijskem je deželni odbor izdelal načrt preosnove ljudskega šolstva. Načrt določa: 1.) za kmetiške oboine popolna sedernletna šolska dolžnost, 2.) za vse šole istodoben sklep šolskega pouka in odpust učencev le koncera leta, 3.) za kraje, ki so bolj oddaljeni od šole, naj se uvede podaljšani poldnevni pouk, 4.) enake učne knjige za vso Nižjo Avstrijo, 5.) pričetek šole spomladi, 6.) učiteljem naj se da pravica, da smejo vporabljati tudi zmerno telesno kazen in 7.) ustanove naj se kmetiške nadaljevalne šole ter se uvede na teh nedeljski in zimski pouk. Deželnemu odboru je došlo že nad 800 peticij za ta načrt. Morivec cesarice Elizabete. Iz Geneve došla poročila javljajo, da je: Lucheni zahteval, naj ga peljejo pred kaznilničnega ravnatelja, češ, da mu itna nekaj jako važnega povedati. Pripeljan pred kaznilničnega ravnatelja, je Lucheni izpovedal, da je bil dogovorjen še z dverna drugima anarhistoma, da umore cesarico Elizabeto. Eden teh anarhistov je čakal na kolodvoru in je bil oborožen z revolverjem, drugi pa je irnel nalogo, cesarico na nekem izletu usmrtiti, tako da bi cesarica ne bila na noben način utekla nasilni srarti, tudi oe bi se Luchenijev atentat ne bil posrečil. Lucheni je povedal tudi itneni teh sokrivcev. Iz radeškega okraja. O novem letu se je gosp. G. Levec, nadučitelj v Radečah, zastopnik uoiteljstva krškega šolskega okraja v o. kr.. okrajnern šolskem svetu, odpovedal svojemu častnemu in zaupnemu mestu. To odpoved obžaluje učiteljstvo, ker je bil g. Levec značajen in odkritosrčen zagovornik učiteljstva in šolstva. Toda gospod Levec je imel za svojo odpoved tehtne vzroke. Med temi je bila bolehnost njegova v prvi vrsti odločilna. Drugič je odškodnina, ki se daje zunanjim udotn teh korporacij tako majhna, da je imel g. L. vselej izgubo, kadar je k sejam potoval Tretjič je bil pri teh sejah veokrat sara od obeh učiteljev-zastopnikov, ker je bil njegov tovariš tako pogostoma v disciplinarni preiskavi. Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. raestnega šolskega sveta, katera se je vršila v sredo dne 26. vinotoka 1898, smo prejeli nastopno poročilo. Potem ko predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo, poroča zapisnikar o došlih kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene. Mestnemu nadučitelju Andreju Žumru, učitelju-voditelju Jožefu Maierju, ter uoiteljema Leopoldu Armiču in Valentinu Kuraru se pripozna V. službeno starostna doklada v znesku gld. 40 — in dopolnitvena doklada v znesku gld. 20-— vsem od 1. vinotoka letos; takisto mestnerau učitelju Pranu Grnagoju II. službeno starostna doklada v znesku gld. 40*—; mestni nadučiteljici Erailiji Guslovi in rnestni učiteljici Frideriki Konškovi pa IV. službeno-starost.na doklada v znesku gld. 40-— in dopolnitvena doklada v znesku gld. 20-— oberaa od 1. listopada letos. — Na znanje se vzarae letno glavno poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Ivana Bende o stanju nernških Ijudskih in meščanskih šol ljubljanskih z dostavkora, da se ima to poročilo predložiti v končno odobrenje visokernu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Izprašana učiteljska kandidatka Helena Tekavčičeva se iraenuje radovoljko na mestni nernški dekliški ljudski šoli. Končno se reši več prošenj vnanjih učencev in učenk za sprejem v tukajšnje šole in pa tukajšnjih učencev in učenk za oprostitev od obveznega pouka v slovenščini. O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 9. ra. ra. srao prejeli sledeče poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost in čestita z Najvišjega mesta odlikovanima členoma kanoniku Zaraejcu in ravnatelju Šubicu. Zapisnikar poroča o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene. Sklene se predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu poročilo o praznovanju cesarjeve petde- setletnice po ljul)ljanskih ljudskih in meščanskih šolah. Na znanje se vzatne in odobri utemeljeno poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profrsorja Fran. Levca o potrebi novega poslopja za 111. mestno deško 5razrednico in se sklene, da se to poročilo z dotičnimi nasveti vred v nujno uvaževanje odstopi potem raestnega magistrata občinskeniu svetu. — Mestnernu učitelju Antonu Razingerju se pripozna IV. starostna doklada v znesku 60 gld. od dne 1. listopada t. 1. Nekaterim vnanjim ueencem se dovoli sprejem v tukajšnje šole; več otrok se za dobo enega leta odveže od šolskega obiskovanja, nekaterim ponavljavcem in ponavljavkam barjanske šole se iinajo izdati izpustnice ali odhodnice. Prošnjo neke mestne učiteljice, da bi se ji vštela na zasebni šoli z usposobljenostnira izpričevalom odslužena leta v stalno službeno dobo, se sklene na merodajnem mestu toplo priporočiti. — Izprašani učiteljski kandidatki Gabrijeli Pillerjevi se podeli mesto radovoljke na rnestni nemški dekliški 6razrednici. — Za razpisano novo ustanovljeno deseto uono rnesto na I. mestni deški 5razrednici se predloži visokemu c. kr. deželnernu solskemu svetu terno predlog. Končno da predsednik pojasnilo na nekatera vprašanja internega značaja. Okrajni šolski svet celjski je pri zadnji svoji seji dne 7. m. ra. vzel na znanje uradne dopise, sklepal o stavbi in razširjanju nekaterih šol, imenoval gdč. Pavlo Mrevlje (iz Gorice) za začasno poduoiteljico v Dramlje, gdo. Giselo Burgarel (iz Ljubljane) za suplentinjo na Dobrno (nainesto gospe Dernjač Jonke, ki se je preselila v Studence pri Mariboru) in g. V. Grudnika za suplenta v Kalobje ter se posvetoval in sklepal še o nekaterih drugih šolskih in učiteljskih zadevah. Učiteljsko društro za ribnisko- laški okraj, ustanovljeno pred dobrim letom, je imelo v petek 30. m. m. svoj oboni zbor, katerega se je udeležilo nadpolovično število do sedaj pristopivših členov. Novo voljeni društveni odbor se je za bodoče društveno leto konstituiral tako-le: G. Štef. Tomšič, predsednik, gospa Sch w eiger Arko, njega namestnica; gdč. lvanka Arko, blagajničarica; g. P. S tef anč ič, tajnik in J. Hribar, odbornik. Po enoglasno vzprejetem predlogu g. Tomšiča, da naj se drustvo potem ,,Zaveze" v prvi vrsti poteza za izboljšanje učiteljskih pokojnin iii petletnic ter za dosego stanarine onim, ki je nimajo, se sklene, da se ima prihodnje zborovanje vršiti meseca inal. travna ali vel. travna in sicer v Dobrepoljah. TavčarjeTih poresti III. del je izšel pred prazniki v tiskarnici Klemmayr&Bamberg v Ljubljani. Knjiga obsega zgodovinsko novelo: Ivan Solnce, in zgodovinsko podobo: Grajski pisar. Prva je bila priobčena v ,,Slovanu" leta 1885. in 1886., druga pa leta 1889. v ,,Ljubljanskem Zvonu". Dr. Tavčar je priznan literat, in dokler je v naši pripovedni literaturi cvetela, romantična sraer, je bil eden izmed prvih pripovedovavcev. Obadva proizvoda sta lepa pojava med povestmi dr. Tavčarja, in zato je tudi ta nadaljnja knjižica vredna priporočila, kakor bo cela zbirka lepa vrsta izraed najboljših pripovednih spisov v našem slovstvu. Knjiga je prav okusno vezana ter stane 1 gld. 50 kr., s pošto 5 kr. več. Več o tej lepi knjigi o priliki. Za danes III. zvezek Tavčarjevih povesti prav toplo priporočarao slovenskemu učiteljstvu. Poziv ,,Grlasbene Matice" v Ljubljani. »Glasbena Matica" namerava vsako leto v svojem ,,lzvestju" podati nekak pregled razvoja slovenske glasbe. Zato vabi vsa slovenska pevska društva, naj ji redno pošiljajo svoje vsporede, da z njih kolikor moči popolnim ponatiskom poda sliko naše izvrševalne glasbe. Dalje vabi tudi vse gospode skladatelje, naj ji pošiljajo svoje skladbe, da bo mogoče sestaviti vsako leto natančen pregled glasbeno - slovstvenega delovanja po vsetn Slovenskem. Da bo pa izdavanje takega izvestja mogoče, treba je ,,Glasbeni Matici" tudi gmotne podpore; naj tedaj društva in posamezniki obilno kot ustaaovniki (40 gld. naenkrat, ali po 20 gld. dve leti, ali po 10 gld. 4 leta) ali kot redni členi (2 gld. na leto). Novo pristopivši členi dobe na svojo željo namestu letošujih muzikalij II. izdajo MPesmariceu. Cerinovo »Pesmarico za moške zbore", 80 zborov. brez životopisov, v platno vezano (navadna cena 1 gld. 50 kr.) dobe pevska društva, ki jo naroče v obilnim številu, po znatno znižani ceni. Odbor »Glasbene Matice" v Ljubljani. V Postojini je oddati mesto suplenta; kdor reflektuje na to službo, dobi pojasnil pri šolskem vodstvu. V občinskem svetu Ijubljanskcm so se v zadnji seji določile še tele podpore: ,,Glasbeni Matici" 1200 gld., »Narodni šoli" 200 gld., ,,Dramatičnemu društvu" 6000 gld. redne podpore in za plačilo dolgov 50 gld., ,,Filharmonicnemu društvu" 200 goldinarjev, BDružbi sv. Cirila in Metoda" 500 gld., nRadogoju" 350 gld., dijaški mizi na vseučilišcu v Gradcu 50 gld, ,Slov. planinskernu društvu" 300 gld., ,,Zavodu sv. Nikolaja v Trstu" 50 gld., za ustanovnino podpornernu društvu na oeškem vseučilišču v Pragi 100 gld., za ustanovnino društva ,,Šolski Dorn" v Gorici 100 gld , za šolski muzej slovenskega in hrvaškega učiteljstva 200 gld. Kako so bile lani realke obiskovane. Vse avstrijske realke so štele lani 30437 učencev iu sicer največ, 9491, češke; 5984 moravske, 5829 nižjeavstrijske, 245L gališke, 1426 primorske, 1364 šleške, 908_ štajerske, 664 tirolske in predarlske, 537 bukovinska, 457 zgornjeavstrijski, 415 kranjska, 342 dalmatinski, 278 koroška \n 260 solnograška. Najbolj obiskovana je črnoviška, ki je štela 537 učencev, ljubljanska 415, gališke po 409, nižjeavstrijske po 367, primorske po 357, šleške po 341, oeške po 328, štajerske po 306, celovška 278, moravske in solnograška po 260, zgornjeavstrijske po 228, tirolske in predarlske po 166. Nekaj statistikc avstrijskih učiteljišc. Avstrija je štela v preteklem šolskein letu 44 moških in 18 ženskih učiteljišč. Prva so štela 6824 učencev, druga 2995 učenk; obe skupaj 9819 gojencev. Na rnoških zavodih je v primeri z letora poprej število palo za 99, na ženskih pa narastlo za 36, sploh torej palo za 63 gojencev. V najvišjih letnikih je bilo 1539 učiteljiščnikov in 828 učiteljiščnic. Na vsako moškoučiteljiščeje prišlo po 155,na vsako žensko po 166 gojencev, na vsak najvišji moški letuik po 35, na vsak ženski najvišji letnik po 46 gojencev Ljubljansko uoiteljišče je štelo: raoško 105, žensko 161 gojencev; najvišja letnika pa 21, oziroraa 35 gojencev. Najboljše obiskovano raoško uciteljišče je imel gališki Lwow, namreč 251 učenk; najboljše obiskovano žensko učiteljišče Gorica s 245 učenkarai, najslabše moško (78) Bolcan; žensko (88) Linc. Nekaj realčne statistike. V preteklem šolskern letu je bilo v Avstriji 97 realk, in sicer največ, 29, na Ceškem; 23 na Moravskera, 16 v Nižji Avstriji, 6 v Galiciji, po 4 na Prirnorskem, na Tirolskem, s Predarlsko in v Šleziji, 3 na Štajerskem, po 2 v Zgornji Avstriji in Dalmaciji, po 1 v ostalih kronovinah, med njimi na Kranjskem; 72 realk je bilo velikih, 25 malih; 64 jih je vzdržavala država, 24 dežele, 5 rnesta, 3 zasebniki, 1 zaklad. Po jeziku je bilo realk 62 nemških, 25 čeških, 6 poljskih, 3 laške, 1 srbsko hrvaška, nobena dvojezična, nobena slovenska, nobena rusinska.