savinjski vcestnik glasilo osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in šoštanja Celje, sreda, 31. decembra 1952 LETO V. — STEV. 52 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 123. Tel. 2007. Ček..rač. 620-1-90322-12 pri NB FLRJ v Celju, Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana v gotovini. Vsem bralcem, naročnikom, dopisnikom in sodelavcem želita srečno, uspehov polno novo leto 1953 Uredništvo in uprava ..Savinjskega vestnika" Novoletno kramljanje urednika z bralci Zopet je eno leto za nami. Preden prestopimo prag starega leta v novo, je prav, da se ozremo na prehojeno pot. Predvsem bi rad seznanil naročnike in bralce z uspehi, težavami in pomanjklji- vostmi, ki jih je list v preteklem letu imel ter kako namerava uredništvo pri- hodnje leto svoje bralce čimbolj zado- voljiti. Gotovo se še spominjate, ko je pred- lansko leto naš list zaradi odmerjene količine papirja izhajal na dveh straneh. Letos je pa že redno izhajal na štirih straneh, ob svečanih prilikah tudi v.po- večanem obsegu, proti koncu leta ste pa najbrž zapazili, da je večkrat prišel v vaše roke tudi na. šestih in osmih straneh. i Naročnike in bralce bo gotovo zani- malo, zakaj že prej ni imel list takega obsega. Odgovor je preprost: Obseg in kakovost lista je večji del odvisna od denarnih sredstev, s katerimi list raz- polaga. Le-ta pa so omogočila celjska in okoliška gospodarska podjetja, ki so ob raznih svečanih prilikah širokogrud- no podprla list. Od redne naročnine, ki jo mnogi naročniki niti niso redno pla- čevali, bi se časopis ne mogel vzdrže- vati, še na štirih straneh ne. Vsled vi- sokih tiskarniških stroškov in dokaj dragega papirja, zlasti v pogojih celj- ske tiskarne, ki nima rotacije in ne re- gresa na časopisni papir, cena časopisu nikakor ni v skladu z dejanskimi stro- ški (cena bi morala biti 10 din za izvod ali 600 din letno). Kljub temu pa tudi prihodnje leto ne bomo zvišali cene. Razumevanje delavskih svetov in upravnih odborov do našega lista, ki so nam nudili tako izdatno finančno po- moč, je omogočilo poleg večjega obsega tudi vsebinsko izboljšanje lista. S po- močjo Mestnega in Okrajnega frontnega odbora, v zadnjem času pa tudi Okraj- nega odbora OF v Šoštanju, ter s po- močjo tovarišev v uredniškem odboru nam je uspelo pridobiti veliko število stalnih dopisnikov in sodelavcev, ka- terih prispevke smo morali zaradi po- manjkanja prostora večkrat skrajšati ali celo ne objaviti. Upamo, da nam tega niso zamerili. Z letošnjim letom smo vsem našim dopisnikom objavljene pri- spevke tudi honorirali, kar prejšnja leta nismo zmogli. Čeprav so bili nekaj nižji od običajnih časopisnih honorarjev drugje, smo letos izplačali dopisnikom blizu 300 tisoč dinarjev. Tudi na dopis- nike, ki so se med letom oglasili le enkrat ali pa z manjšimi prispevki, nismo pozabili. Prejeli bodo ob koncu leta lepo knjižno nagrado. Za naše bralce, ki bodo letos prazno- vali novo leto kar več dni skupaj, smo tudi pripravili obilo lepega in zanimi- vega berila od naših literarnih in kul- turnih delavcev iz Celja. Tiste, ki jim bo čez praznike le preveč dolgčas, smo pa zaposlili z nagradnimi križankami. Tudi našim najmlajšim smo določili kar celo stran. Kakor vidite, smo poleg težav, ki so nas spremljale med letom, napravili le korak naprej in se na zaključku leta z zadovoljstvom spominjamo prehojene poti. Seveda pri tem tudi nočemo ostati. Za leto 1953 obetamo naš list še izbolj- šati, ga oblikovno in vsebinsko dvigniti v zadovoljstvo in željo naših bralcev. Kakšne načrte ima uredništvo v pri- hodnjem letu? Ob tej priliki vam to lahko zaupamo, čeprav nas malo skrbi, če bomo mogli našim bralcem popolno- ma ustreči. Povem vam, da to ni od- visno le od uredništva, marveč od nas vseh, zlasti tistih, ki bi morali lokalne- mu časopisu najbolj pomagati. Po no- vem letu bo »Savinjski vestnik« izhajal na šestih in osmih straneh, mesečno pa boste dobili tudi prilogo. Njen namen bo bralcem nuditi, zlasti s področja go- spodarstva, prosvete in vzgoje, več stro- kovnega branja, leposlovja in zanimi- vosti. Poleg tega bo časopis prinašal, seveda, če bo prostor dopuščal, tudi do- godke po svetu in doma ter več zanimi- vosti. Težišče njegovega prinašanja bo seveda še nadalje v obravnavanju lo- kalnih vprašanj, posebno iz krajev, kjer je največ naših naročnikov. Zato tudi bralcem šoštanjskega okraja, katerim smo pred kratkim začeli posvečati kar celo stran, ne bomo mogli vedno s tem ustreči, če ne bodo tamkajšnje frontne organizacije pridobil-e več naročnikov, kot jih imajo sedaj. Za enkrat še vedno drži (kljub akciji, ki jo je uredništvo s pomočjo OO OF v Šoštanju speljalo v decembru za dvig naročnine), da odpade od skoraj 7000 tedenske naklade največ na naročnike iz Celja in okolice. — (V okraju Šoštanj dobivajo le okoli 500 izvodov lista.) Načrt uredništva, kakor vidite, ni majhen. Za njegovo izvedbo bo treba dosti truda, sodelovanja in pomoči. Uredništvo bo skrbelo, da obdrži tesen stik s sodelavci in dopisniki in bo nji- hove prispevke tudi nagradilo, kot za- služijo. Preko merodajnih činiteljev bo- mo skušali znižati tudi stroške tiska (regres za papir, katerega že prejemajo časopisi, ki se tiskajo na rotacijskem papirju itd.). Naše sodelavce in dopisnike prosimo, naj še nadalje dopisujejo. Politične, go- spodarske, kulturne in prosvetne delav- ce pa vabimo k sodelovanju, kajti od njih bo odvisno, če bo priloga dosegla svoj kvalitetni namen. Od vodstev to- varn in gospodarskih podjetij še nadalje pričakujemo, da bodo finančno podprla list, kot so ga doslej. Naši bralci nam storijo največjo uslugo, da se redno na- ročijo, naročniki pa, da pridobijo vsak vsaj po enega novega naročnika. Je še mnogo vasi, zlasti v šoštanjskem okraju, na Kozjanskem in v novo priključenih krajih bivšega poljčanskega okraja, ki nimajo nobenega ali pa zelo malo na- ročnikov. Zato smo tudi v tej številki natisnili naročilnico za list, in če bo vsakdo dobil vsaj enega novega naroč- nika, se bo naklada podvojila, kar bi tudi zmanjšalo stroške tiska, hkrati pa dvignilo kakovost lista. Se so stvari, o katerih bi se morali pogovoriti, vendar naj bo za danes do- volj, sicer bo tale pogovor ostal brez učinka, saj dobro vem, da daljše članke neradi citate (tudi jaz sam se jih ne veselim preveč). Zato. bom raje zaključil naš pomenek. Želim le, da bi gornje besede ne bile napisane zaman, ker sicer z našim na- črtom pri vsej dobri volji — ki je naj- brž tudi vaša — ne bo nič. Tovarišice v upravi so mi naročile, pa bi bil kmalu pozabil, naj vam izro- čim njihovo zadnjo letošnjo željo, da bi naročniki zaostalo naročnino čimprej poravnali, Naročnino za leto 1953 pa naj bi nakazali že januarja in čimveč sku- paj. Ustrezite jim ... Dopisnikom, sodelavcem, frontnim od- borom, delavskim svetom in vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali in s tem pripomogli k doseženim uspehom, se toplo zahvaljujemo z željo, da bo pri- hodnje leto naše sodelovanje še večje, uspeh vidnejši in list takšen, kakršnega si vi in tudi mi želimo. Tone Maslo Pogled v leto 1953 Konstituitanje novega mestnega ljud- skega odbora mesta Celja je vpadlo v zaključek leta 1952 in mu daje s tem vso možnost, ki je ne more izgubiti iz vida, analize in bilance preteklega leta, ter na podlagi teh bogatih zaključkov odpreti uvodno stran svojega dela ob- enem s prvimi listi koledarja v novem letu 1953. Delo MLO samega v novem letu 1953 bo v veliki meri odraz intenzivnega dela odbornikov, kot predstavnikov vo- livcev, ki so jih izvolili in katerim za svoje delo odgovarjajo. Za delo, za ka- terega bodo morali znati ob vsakem ča- su polagati račun, pred tistimi, katerih zaupanje je podlaga njihovemu glasu, ki mora biti tehten in premišljen. Mest- ni ljudski odbor si bo pa moral najti v praksi način oziroma pot neprestane in kontinuirane povezave z odborniki, ki bodo morali biti o vseh aktualnih pro- blemih MLO temeljito seznanjeni. In t9 tako temeljito, da ne bodo v nobenem slučaju mogli predstavljati le glas, ki predstavlja golo številko pri mogočih glasovanjih, ampak glas, ki je bil oddan na osnovi globokega prepričanja in po- znavanja stvari, katere realizaciji bo služil. Obenem je to analitično pozna- vanje . problemov potrebno ne samo zaradi dela samega, ampak zaradi voliv- cev, ki poznajo resno računico življenja, ki ostro razliiiuje možno od nemogočega in ima tanek posluh za resnico, katero z lahkoto loči od demagogije, ki ]e v večini primerov plod nepoznavanja in politične ter gospodarske nepismenosti. Ta računica zdravih ljudi je že po svo- jem bistvu in vsebini nasprotnik mega- lomanije naravnega otroka nepismenih ekonomistov in zaletavosti, ki se vedno bridko maščuje. Izgleda, da je ena izmed poti, ki bo povezala MLO z volivci in odborniki v kompaktno celoto pot lokalnega tiska, ki do danes še ni izpolnil v tem pogledu tiste naloge, ki bi jo moral. Vendar je to samo ena izmed mnogih poti. Mnenje, da se publicirajo aktualni pro- blemi pred sejami in zasedanji, ni na- pak. Nasprotno, to daje problemu tisto širino čbravnavanja, ki je v veliki ve- čini primerov kronana s pozitivnim re- zultatom, obenem pa gospodarsko in po- litično vzgaja volivce in jih tesno pov-i- zuje z mestom, ki je plod njihovega dela. Naloge, ki stojijo pred novim ljud- skim odborom v novem letu niso majh- ne in zahtevajo celega moža. Zahtevajo zase tesno sodelovanje vseh tistih, ki so mestni ljudski odbor izvolili. Sodelova- nja, ki bo aktivno, konstruktivno in kritično. K vsem nalogam pa mora MLO bolj smotrno pristopati kot se je to cesto do- gajalo v preteklosti. Vsako delo, ki hoče biti dobro opravljeno, ima svojo zako- nito pot z vnaprej določenimi fazami. Ena od teh faz je temeljita predpripra- va. To se pravi na podlagi temeljitih analiz in strokovnih mnenj je potrebno ugotoviti perspektivnost objekta ali na- loge same, postaviti gospodarnostni ra-, čun, poiskati pot najmanjših izdatkov, pripraviti načrte in šele potem pristo- piti k realizaciji, ki pod takimi pogoji ne bo nedonošena. Nedonošencev je bilo dovolj in v bodoče jih ne bo mogel nihče zagovarjati. Predvsem pa to, pred- videna dela je potrebno utemeljiti in morajo biti plod temeljitega študija in poznavanja objektivnih okoliščin in ne nekih približnih postavk! Ce je bilo v začetku postavljeno, da bo odraz dela MLO samega odraz dela odbornikov, moramo sedaj podčrtati, da bo temu delu dal okvir in ekonomsko podlago družbeni plan, ki predstavlja po drugi strani zopet odraz dela nepo- srednih proizvajalcev ter njihove soci- alistične zavesti in gospodarsko vitalnost celjskega gospodarstva. Mesto je po osvoboditvi hitro raslo zaradi razširjenja industrije in priselje- vanja odvečne delovne sile iz kmetiistva v mesta, kar se s časom še potencira in zahteva vzporedno in premosorazmerno zopet razširitev industrije, ki bo mogla ta živi človeški potencial zajeti, pred- vsem pa zaposliti žensko delovno silo. (Nadaljevanje na 2. strani) ujudski odbor mbsta cklja želi prebivalckm nibsta, vsem delovnim ljudem in kolektivom uspeha in sre Ce polno novo leto 1953, novo obdobje v izoradnji socializma in socialistične demokracije ter jih poziv a, da vlože vto delo toliko truda in požrtvovalnosti kot v preteklem letu PREDSEDNIK OLO CELJE-OKOLICA TOVARIŠ MIRAN CVENK: O delu in uspehih v celjsl(em ol(olišlo- ' moglo, da se je letos potrošnja dvignila. Promet v gostinstvu pa kaže v primer- javi z letom 1951 ogromen skok, ki znaša 390%. Promet se je brez nadalj- njega povečal zaradi priključitve naj- večjega turistično-gostinskega podjetja — Zdravilišča v Rogaški Slatini. Vse- kakor je pa visoki promet odraz kultur- nejše postrežbe in povečanja turizma, seveda poleg višjih cen v letošnjem letu. 602 MILIJONA ZA GRADBENA DELA Do konca oktobra so za gradbena dela na področju okraja potrošili skoraj 602 milijona dinarjev. Od tega je šlo za kapitalno graditev okoli 542 milijonov. Iz teh sredstev so gradili v Železarni v Štorah, v Tovarni kovanega orodja v Zrečah, v Steklarni Rogaška Slatina, v Rudniku Zabukovca, pri LIP v Slov. Konjicah ter modernizirali cesto Vran- sko—Šempeter. Poleg tega je iz okrajnega proračuna šlo še okoli 50 milijonov dinarjev: za novogradnjo cest 2,7 milijona, za popra- vilo cest okoli 6 milijonov, za elektri- fikacijo blizu 28 milijonov, za sadjar- stvo 4,6 milijona, za kmetijstvo 2,9 ter za šolstvo 5,5 milijona dinarjev. K tej vsoti so za zgoraj omenjena dela pri- spevala razna podjetja občinskim od- borom preko 23 milijonov dinarjev. Skupni sklad za prosto razpolaganje je znašal 84 milijonov, od katerega so podjetja prispevala Okrajnemu ljudske- mu odboru za razna komunalna dela 52 milijonov, razliko pa so podjetja uporabila za izboljšanje proizvodnje v lastnih obratihi. Razen tega je Izvršni odbor OF Slo- venije dodelil skoraj 6 milijonov din za obnovo 65 najpotrebnejših domov, ki do sedaj še niso bili obnovljeni. 24 delav- cev iz Železarne v Štorah je prejelo 12 milijonov brezobrestnega posojila. Iz sredstev za popravilo škode po snegu je bilo dodeljenih za popravilo državnih stavb 3,3 milijona, za popravilo šol 10 milijonov ter za popravilo stanovanj- skih in gospodarskih poslopij privatni- kom nekaj čez 4 milijone dinarjev. MEHANIZACIJA KMETIJSTVA STALNO NARAŠČA Medtem, ko je bilo v okraju še lani komaj 70 traktorjev, jih je letos že 138, ki so vsi državna ali zadružna last. Poleg traktorjev je še okoli 150 različnih kmetijskih strojev. Poraba umetnih gnojil se je dvignila na 450 vagonov od 320 vagonov v pri- merjavi z letom 1951. Za mehanizacjio in obnovo je okraj porabil letos 160 mi- lijonov dinarjev, pretežno za obnovo hmeljišč ter za melioracijska dela v Savinjski dolini. Kljub ostrejšim meram za zatiranje poljskih škodljivcev je okuženih po ko- loradskem hrošču že 19 občin, okužbe pa zavzemajo okoli 100 ha okuženih po- vršin. Ker je bilo letos več škropiva in škropilnic, nam je uspelo zajeziti širje- ' nje ameriškega kaparja, kljub temu pa je še okuženih okoli 15.000 sadnih dre- ves. LUBADAR JE V NAŠIH GOZDOVIH NAPRAVIL OGROMNO ŠKODO Skupni letni prirastek gozdov na pod- ročju okraja je 74.000 kubičnih metrov. Da bi se preprečilo pretirano izkorišča- nje gozdov, je bilo letos izdano sečnih dovoljenj za 18.000 kubičnih metrov. Seveda niso s tem upoštevana dovolje- nja za sečnjo drv za domačo uporabo, ki jih izdajajo občinski ljudski odbori. Tudi pogozdovanju je posvetil okrajni odbor veliko pozornost. Na 59 ha po- vršine so posadili 190.000 sadik, 15 ha površine so pa pogozdili s 3023 kg hra- stovega in kostanjevega semena. Za vsa ta dela je okraj potrošil skoraj 3 mili- jone dinarjev. Zaradi naglega širjenja lubadarja je bilo treba posekati 3000 kubičnih metrov iglastega lesa, da bi pa škodljivca kolikor se le da omejili, so nasadili 1100 lovnih dreves. V LETOŠNJEM LETU 11 NOVIH ZDRAVSTVENIH USTANOV TER 4 MILIJONE DINARJEV ZA POTREBE CELJSKE BOLNICE Zelo vidne uspehe je dosegel okrajni ljudski odbor tudi na zdravstvenem polju. 11 novih zdravstvenih ustanov je zgovoren dokaz za to: ambulanta v Vi- tanju in Šentjuriju, protituberkulo^ni dispanzer v Žalcu, zobna ambulanta in tehnika ter lekarna v Šentjuriju, dia- gnostična postaja v Kozjem ter 4 mate- rinske posvetovalnice (Trnovlje, Šentvid, Vojnik in Vitanje). Za potrebe celjske bolnice pa je okraj prispeval 4 milijone dinarjev in sode- loval pri delu ter s precejšnjim zneskom pri izdaji knjige »Zdravstvo v Celju in okolici«, ki je izšla ob 500-letnici mesta Celja. Svet za ljudsko zdravstvo je do- segel lepe uspehe tudi na drugih poljih: inšp>ekcija dela, skrbništvo, MDF, var- stvo matere in otroka, splošno skrbstvo, sanitarna inšpekcija, to so tudi pod- ročja, na katerih so doseženi vidni uspe- hi, ki jih pa zaradi preobširnosti ne moremo posebej omenjati. To pa še daleč niso vsi uspehi, ki so jih naši ljudje dosegli po delovnih ko- lektivih, v kmetijstvu, v uradih ter na drugih področjih, • Ko se poslavljamo od starega leta, sF>ominjajoč se uspešno prehojene poti v letu 1952, želi Okrajni ljudski odbor vsem delovnim ljudem v celjski okolici, ki so pri tem sodelovali, veliko uspehov v letu 1953, Uspehi pa bodo vidnejši od doseženih v letošnjem letu, če bo vsak naš človek — delavec v tovarni, kmet na polju +er nameščenec v uradu — izpolnjeval ro- je dolžnosti, ki jih od njega terja so- cialistična skupnost za dobrobit in srečo vseh jaas ter za boljši jutrišnji dan. MESTNI KOMITE ZKS- CELJE Čestita vsem delovnim ljudem mesta celja k doseženim uspehom v preteklem letu ter jim Zeli v letu 1953 še veCjih uspehov pri izgradnji socializma \ OBILO USPEHOV PRI GRADITVI LEPgEGA ŽIVLJENJA V LETU 1953 ZELI VSEM ČLANOM, MNOZiCNIM ORGANI- ZACIJAM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEMU DELOV- NEMU LJUDSTVU OKRAJNI KOMITE ZKS CELJE-OKOUCA stran 2 .SAVINJSKI VESTNIK«. dne 31. decembra 1952 Stev. 52, Pogled v leto 1953 (Nadaljevanje s 1. strani) 2e tu pri tem zadnjem problemu lahko načnemo vprašanje, kakšna industrija ima v Celju bodočnost. Ta namreč mo- ra predstavljati prizmo, skozi katero gledamo na razvoj mesta in njegovega gospodarstva. Razvoj gospodarstva na področju MLO pa mora biti v skladu z razvojno smerjo našega celotnega gospodarstva. ; Ne le industrija, tudi komunalno gospo- darstvo mora biti odraz našega celot- j nega gospodarskega udejstvovanja in nepravilno bi bilo, več, samomorilno, če bi komunalne investicije izvrševali na podlagi zapostavljanja nadaljnjega širjenja industrije kot osnove dviga živ- ljenjskega standarda. Prav tako bi bilo zopet napačno zapostavljati komunalne gradnje, ker so te zopet glavni sestavni del standarda in izredno važen faktor v izgradnji industrije. Z eno besedo: ce- loten kompleks je organsko in življenj- sko povezan in ne trpi ločene obdelave. Širjenje industrije v Celju pa ima prosto pot predvsem v kovinski, kemič- ni in predelovalni industriji, ki sloni na predelovanju odpadkov. Razširitev TEP na predelavo aluminija, izraba SO2 iz Cinkarne in ustanovitev močne finome- hanične in optične industrije predstav- lja življenjsko objektivno perspektivo Celja. Prizadevanje v industriji mora iti v smer neprestanega širjenja tistih industrijskih panog, katerih obstoj je eko^iomsko utemeljen. SIcer pa pred- stavlja to vprašanje tako široko poglav- je, ki zahteva zase več prostora, časa in temeljitega študija, ki ga na tem mestu ni na razpolago, bo pa moralo biti v kratkem izčrpno obdelano. Poleg tega bo moralo Celje tudi v bo- dočem letu še nadalje skrbeti vsaj z do- sedanjim elanom, če ne z večjim, za svojo kulturno in estetsko podobo s posebnim poudarkom na očuvanju in izgradnji stanovanjskega fonda. Ta predstavlja namreč levji delež življenj- ske ravni ter je vsako drugo gledanje n ' ^,tandard enostransko in hudo ome- Vsi zbori volivcev so postavljali kot najnujnejši problem .zavarovanje sta- novanjskega fonda oziroma njegovo okrepitev, kar je s stanjem v Celju več kot razumljivo. Letošnja zastavljena ak- cija gradenj najmanj 100 stanovanj let- no v državnem sektorju in pospešene gradnje privatne gradbene dejavnosti ne smemo še vsaj 5 let opustiti, če ho- čemo le v glavnem omejiti ta akutni problem. V letu 1953 bi se pa zgradili stano- vanjski bloki: 3 ob Dečkovi cesti, 1 v Kocbekovi, 1 ob gledališču, dograditev otroških jasli ob Dečkovi cesti v večjo stanovanjsko hišo. Na novo bodo odprta gradbišča stanovanjskega bloka v Vod- nikovi ulici, Gregorčičevi ulici ter Klju- čavničarski ulici. Vsa ta dela so že v glavnem začeta in bodo v letu 1953 do- grajena. Očiščenim fasadam sledijo še ostale, ne pozabljaje pri tem na plesk, ki bo obvaroval fond pred razpadom. V mrtvi gradbeni sezoni (do marca) se bo podzidavalo podstrešja, s čemer se bo pridobilo nekaj manj udobnih, toda vendarle nujno potrebnih stanovanj. Na tem mestu pa lahko poudarimo, da je to minimalen program. Posebno poglavje komunalne izgrad- nje je stanje cest, v centru kot na periferiji, ki je vse prej kot razveselji- vo in ne spada v okvir kulturne podobe našega mesta in predstavlja močan go- spodarski minus. Ceste, ki so v centru blatne ali prašne, na periferiji pa v prehodnih letnih časih skoraj nepre- hodne, predstavljajo rak rano naših fi- nanc. Nezadostno oziroma pomanjkljivo vzdrževanje ne pomeni drugega kot raz- metavanje denarja. Temu poglavju mo- ra slediti krepak zaključek. Važno vlo- go bi lahko pri tem odigrale mladinske brigade ali kakorkoli jih že imenujemo, sestavljene iz mladincev Celja oziroma tistih, ki obiskujejo šole in delavnice Celja. Delo bi lahko opravili v počitni- cah ter si jih tako organizirali, da bi prijetno združili s koristnim. N. pr. po- pravilo ceste Teharje in Store bi močno približalo to razvito industrijsko nase- lje mestu, od česar bi imelo korist zad- nje, ne glede na to, da je dolžno kot go- spodarski in kulturni center pomagati svoji okolici. Ureditev cest in ulic ne prenese več odlašanja. Med investicija- mi družbenega plana pa se bo moralo najti tudi mesto za vsaj najnujnejšo strojno opremo podjetij, oziroma usta- nov za vzdrževanje cest. V prihodnjem letu predvidevamo v večjem obsegu urediti okoliško cestišče, zlasti najbolj prometne vpadne ceste. Sredstva za to bi osigurali z družbenim planom ozi- roma proračunom. Dela v centru bi se pa nanašala na ureditev cestišča in pločnikov Stanetove in Prešernove uli- ce. V kolikor pa bi presegli predvidene dohodke v proračunu, bi začeli tudi z modernizacijo Kersnikove in Ipavčeve ulice. Tudi rešitev zelenih površin v centru mesta je naloga MLO v prihod- njem letu. Iz strogega centra mesta mo- rajo izginiti fižolovke in zelniki. Sodob- nega kulturnega človeka mora odli- kovati estetski čut, obenem se pa s kul- turno ureditvijo podobe mesta kulturno vzgajajo naši ljudje, predvsem tisti, katerih estetski čut še ni na zaželeni ravni. V tem pogledu nameravamo v tesnem sodelovanju z Olepševalnim društvom urediti nasade v Vodnikovi ulici, Miklošičevi ulici, pred Tovarno perila TOPER, in pri LIP ob Ipavčevi ulici. Olepševalno društvo je pri reše- vanju te točke nedvomno faktor, ki vr- ši in bo moral še temeljiteje vršiti, kar je možno le ob aktivnem sodelovanju širokih plasti prebivalstva, svoje kul- turno poslanstvo. Kar tiče podobe mesta ne smemo pozabiti omeniti zavarovanje in odkritja ostankov srednjeveškega obrambnega zidu in stolpov, odstrani- tev hlevov pri gostilni Ojstrica, teme- ljitega rešenja akutnega problema jav- nih stranišč, vremenske opazovalnice, nadaljnje modernizacije javne razsvet- ljave v najprometnejših ulicah in ce- stah, ne da bi pri tem pozabili na pe- riferijo. Vmesni člen med to dejavnostjo in zdravstvom je rešitev širitve vodovod- nega omrežja, problem dotoka vode in kako oskrbeti novo nastajajoča naselja z vodo. Na področju zdravstva bomo nadalje- vali delo na objektih bolnice, kar je razumljivo in katere pereče točke so bile že v teku leta obdelane v lokalnem tisku. Poseben del dejavnosti mestnega ljudskega odbora pa predstavlja pro- sveta, ki postavlja pred njega nedvom- no težko delo. Nujno je pričeti z novo- gradnjo šolskega objekta, ki bi ga šele v letu 1954 dogradili. Istočasno je po- trebno usposobiti prostore za šole učen- cev v gospodarstvu ali v Železnem dvorcu ali pa, v kolikor nam bo z za- menjavo uspelo pridobiti prostore voj- nega skladišča ob Ljubljanski cesti, ka- terega bi preuredili v šolsko poslopje. Ze prejšnji MLO se je odločil v no- vem letu pričeti s postopnim urejeva- njem muzeja in študijske knjižnice, kar je brez dvoma nujno. Seveda je pa s tem urejevanjem povezana ureditev Muzejskega trga, ki kaže sedaj svoje zapuščene in neoskrbovane zidove, ki dajejo slabo legitimacijo Celju. Obenem bi pa izrabili to priliko, da odgovorimo na odprto pismo glede grad- nje bazena. Ovira gradnje niso toliko samo stroški za gradnjo, temveč to, da še ni izvršena regulacija Savinje. In ta tudi v prihodnjemjletu ne bo regulira- na. Zato, kakor izgleda, ne bo mogoče zadovoljiti mladine in športnikov v po- gledu plavalnega bazena v prihodnjem letu. Pač pa se bo v prihodnjem letu zgradilo moderno otroško igrišče ob Sa- vinji. Boleč sklep in občutljivo mesto Celja je modernizacija gostinskih obratov. Enkrat je bilo že nekje zapisano, da ima Celje slabih mnogo, mnogo preveč, dobrih pa mnogo premalo. Nedvomno je, da predstavljajo kulturni lokali me- sto vzgoje Okolica vzgaja človeka! Sta- vek, ki je kratek in mu ni potreben daljši komentar. Ze prejšnji MLO je pristopil k reševanju tega vprašanja, ki ga bo, mislimo, v glavnem lahko rešil novi ljudski odbor. S tem, da bomo od- pirali nove sodobne in kulturne lokale, odstopali od improvizacij, verujemo v rešitev in dvig ravni našega gostinstva. V prihodnjem letu bo zgrajeno moder- no sodobno gostišče v novem bloku po- leg gledališča in ureditev uličnih loka- lov Železnega dvorca v sodobno kavar- no. Neizkoriščene hotelske kapacitete hotela »Union« pa zahtevajo temeljitih predjA-iprav in krepkega posega v mest- ne finance in ne bodo mogle biti v pri- hodnjem letu še izkoriščene. V isti od- stavek spada modernizacija trgovskih lokalov. Odstavek, katerega rešitev iz- gleda lažja in ne predstavlja nekega po- sebnega ali celo nerešljivega problema. To bi bil v kratkem grob obris in mi- nimalni program dela mestnega ljud- skega odbora v prihodnjem letu. Dela, katerega izpolnitev zavisi v glavnem od realizacije družbenega plana, aktiv- nega sodelovanja prebivalcev mesta in od njihove kulturne in socialistične za- vesti. Prepričani smo, da ni preobširen in da ga bo možno, če ne bodo nastopili nepredvideni in izjemni vzroki, izvršiti. FRANC LUBEJ, predsednik 0Z2 Celje PRED SPREJEMANJEM PRAVIL IN PRAVILNIKOV V ZADRUGAH Zadružna pravila naj bodo odraz stvarnega stanja zadruge in njenega bodočega razvoja (Nadaljevanje in konec.) V preteklem letu se je vršila konfe- renca predstavnikov zadrug po vpraša- nju priprav za izdelavo novih pravil in pravilnikov. Pokazalo se je, da nekatere zadruge podcenjujejo to vprašanje, pr- venstveno iz razloga, ker niso zaintere- sirane na široki proizvodni dejavnosti, katero naj bi razvila zadruga, temveč obstoja njihov interes samo na trgov- skem poslovanju in še to največkrat na poslovanju industrijskega blaga široke potrošnje. Smatramo, da bodo morale zadruge postopoma svojo trgovino kra- ju in potrebam primerno spreminjati tako, da bo le-ta služila v prvi vrsti le najvažnejšim potrebam kmečkega pro- izvajalca, ki jih ima v odnosu do pro- izvodnje. To bo torej preskrba kmeto- valcev z reprodukcijskim materialom, manjšimi stroji, nadalje dobro organi- ziran odkup vseh kmetijskih proizvo- dov itd. Ostalo zadružno dejavnost pa naj bi ob pravilni organizaciji urejala pravila in pravilniki, V pravilih kmetijske zadruge naj bi se določno postavile naloge zadruge. Le- te so v glavnem: da zdi^užuje kmetijske proizvajalce, ki prostovoljno vstopijo v zadrugo zato, da povečajo kmetijsko proizvodnjo in razvijajo naprednejše oblike gospodarjenja na vasi. V ta na- men zadruga ustanavlja različne odseke za pospeševanje posameznih kmetijskih panog, organizira zadružna posestva, pospešuje različne oblike skupnega go- spodarskega sodelovanja (n. pr. skupna obnova, drevesnice, semenske parcele, vaški kolobar), organizira razne prede- lovalne in obrtne obrate, odkupuje kmetijske pridelke, oskrbuje svoje čla- ne s kmetijskimi in drugimi potrebšči- nami, organizira službo varčevanja ter prosvetno življenje na vasi. Takih določil doslej zadružna pravi- la v celoti niso vsebovala. Povsem novo je organizacija kulturno prosvetnega življenja na vasi. V ta namen bi bilo prav, če bi pri vseh zadrugah organizi- rali tudi kulturno prosvetne odseke, ki bi imeli nalogo izobraževati kmečko prebivalstvo. Tu pride v poštev organi- zacija različnih kmetijsko gospodarskih tečajev, strokovnih predavanj, gospo- dinjskih tečajev, prirejanje raznih eks- kurzij poučnega značaja v kmetijsko naprednejše kraje itd. Pravila naj bi jasno določala, kdo je lahko član zadruge. Član zadruge je lahko vsakdo, ki kakorkoli sodeluje pri kmetijski proizvodnji in je dopolnil 16 let starosti. V kolikor je to potrebno v korist zadružni skupnosti, pa lahko upravni odbor sprejme v članstvo za- druge tudi nekmete. Praviloma spre- jema člane upravni odbor na podlagi pristopne izjave. V slučaju odklonitve sprejema v članstvo naj se s pravili za- garantira možnost pritožbe na zbor za- družnikov. Potemtakem so lahko člani kmetijske zadruge tudi delavci, v koli- kor je to njihova želja in v kolikor jih sprejme upravni odbor. Doslej ni rešeno vprašanje enotnih zadružnih deležev. Tako imamo marsi- kje določene deleže v zadrugah po vi- šini kmetovega letnega dohodka ali pa po velikosti zemlje. Tak način določa- nja deležev ni popolnoma pravilen. Os- novno načelo naj bi bilo, da so deleži za vse člane enaki. Izjema bi veljala za družinske člane zadružnike, ki vplačajo lahko tako imenovani družinski delež. Ce je namreč družinski poglavar že član zadruge in je vpisal oi^ovni ali temelj- ni delež, potem vpišejo in vplačajo dru- gi nad 16 let stari družinski člani nižji, tako imenovani družinski delež. Ta de- lež znaša navadno četrtino temeljnega deleža. Družinski deleži so praviloma uvedeni zaradi tega, da se omogoči pri- stop tudi mlajšim ljudem in s tem mož- nost širšega razpravljanja. Temeljni ali osnovni deleii naj bi bili enaki za vse člane. Pravila lahko določijo, da posa- mezni zadružnik obvezno vplača več deležev, bodisi po površini zemlje ali na osnovi premoženjske moči zadružnika. Seveda ima vsak član neglede na šte- vilo vplačanih deležev samo en glas. Praviloma naj bi znašal zadružni delež 1.000 dinarjev, družinski pa četrtino te- ga zneska. Jamstvo v zadrugah naj bi bilo desetkratno glede na vpisani delež. Taka višina deležev in jamstva bo lahko osnova za kreditno sposobnost zadruge. Pravila naj bi določila, da vsak zadruž- nik jamči za obveznosti zadruge z de- setkratnim zneskom svojega le enkrat- nega deleža. Nadalje bi bilo treba v pravilih določiti, koliko znaša pristopni- na oziroma vpisnina. Vsak zadružnik ima pravico, da voli, da je voljen ter da odloča na zboru o vseh zadevah zadružnega življenja. Ima en glas in je njegova dolžnost, da se ravna po pravilih in sklepih zadružnih organov. S pravili naj bi se uredilo po- slovanje zadruge, ki naj bi prvenstveno poslovala samo za člane. V kolikor pa bi zadruga poslovala tudi z nezadruž- niki, je stvar upravnega odbora, da zato določi drugačne pogoje kot za člane. Nadalje naj bi se rešilo vprašanje iz- stopa oziroma izključitve. Po našem mnenju lahko zadružnika, ki je hudo kršil pravila in sklepe zadruge, izključi samo zbor zadružnikov, če je na njem prisotnih najmanj dve tretjini članov. Najvišji organ zadruge je zbor. Le-ta se mora sestajati vsake tri mesece in odločati o vseh važnejših vprašanjih za- druge. O spremembi pravil, c sprejemu in spremembi pravilnikov, o izvolitvi in menjavi odbornikov in upravnika in o izključitvi zadružnikov, o potrditvi go- spodarskega načrta in zaključnih raču- nov, o ustanavljanju in prenehanju od-i sekov, o višini zadolžitve zadruge, o re- vizijskih poročilih in o prenehanju za- druge lahko sklepa samo zbor. Novost, ki se uvaja v našo zadružno, organizacijo, je predsednik zbora. Iz^ voli se za dobo enega leta in je njego^ va naloga, da sklicuje in vodi zadružni, zbor. Plug za globoko oranje, ki ga vlečeta 2 vlačilca pri oranju vinogradov v okolici Konjic V pravilih je treba tudi določiti šte- vilo članov upravnega odbora. Številč- nost odbora naj zavisi od dejanskih po- treb, upoštevajoč dejstva, da *e dose- danja praksa pokazala, da se večštevilni odbori niso dobro obnesli. Mislimo, da sedem do p>etnajst članov zadostuje. Predsednik upravnega odbora naj iA iste funkcije ne vršil več, kakor dve leti zaporedoma. Nadalje bo seveda tre- ba bolj določno, kakor doslej postaviti naloge upravnega odbora in njegove odgovornosti do zbora. Upravniki zadrug naj bi glede na svoj položaj bili člani upravnega odbora. Trdimo lahko, da so nadzorni odbori doslej vse premalo skrbeli za pravilno delo v zadrugi. Zato bo treba s pravili določiti, na kak način bo opravljal svo- je delo nadzorni odbor. V teku leta naj hi redno pregledovali poslovanje, od časa do časa zahtevali od vodij odsekov in uslužbencev katerakoli pojasnila. V kolikor ugotovi nepravilnost, lahko skliče tudi zbor. S pravili naj bi se na- dalje določilo, da se nastala škoda, ki jo povzroči bodisi član upravnega od- bora ali pa celotni upravni odbor, na- doknadi. Zanjo so odgovorni krivci. Vsaka gospodarska panoga v zadrugi naj bi tvorila posebno poslovno enoto z lastnimi organi upravljanja in premo- ženjsko samostojnostjo v okviru zadru- ge. Tako naj bi vsak odsek posloval sa- mostojno, sprejel tudi svoj plan, ki g« mera potrditi zbor zadružnikov. Osnov- nih sredstev, ki jih upravlja odsek, ne more odsek odstopiti brez pristanka upravnega odbora zadruge. Nadalje je treba določiti, s katerimi sredstvi se za- druga razvija. S pravili je treba dolo- čiti, na kakšen način se bodo uporab- ljala sredstva, kakor so stroji in dru- ge kmetijske naprave. Zadružniki lahko zlože zemljišča (ali del zemljišč) v večje zemljiške površine. To bo narekovala potreba po obnovi vinogradov ali sa- dovnjakov na večjih površinah zaradi boljše strojne obdelave, ali skupno iz- koriščanje pašnikov ipd. Zato sklenejo zadružniki skupno pogodbo z zadrugo, • pravilnikom pa določijo načela sklenje- nega sodelovanja. 6blike tega sodelo- vanja so lahko različne. Zadružniki lah- ko združijo svoje parcele samo zaradi lažje strojne obdelave, pridelke pa po- spravijo iz svojega zemljišča in skupne stroške razdele po površini. Po dogovo- ru si lahko zadružniki ustvarijo iz zlo- ženih parcel skupne zemljiške komplek- se tako, da ne obdelujejo in pospravlja- jo pridelkov po lastniški razmejitvi, temveč po novi, sporazumno določeni razmejitvi, ki je gospodarsko najbolj primerna in upošteva velikost vložene površine. Zadružniki se zato lahko do- govore, katera dela bodo opravljali skupno, katera posamezno, kako bodo obračunali stroške skupnega dela in druge skupne stroške. Pridelke pospra- vijo posamezno ali skupno. Smatramo, da bi bilo primerno, da se iz letnih do- hodkov na takih skupnih kompleksih T poseben fond vplačuje amortizacija od nasada, z ozirom na njegovo življenj- sko dobo. To amortizacijo bi zadružniki, ki obdelujejo zemljo v kompleksu, upo- rabljali za nadaljnjo obnovo. Morda bi bilo koristno uvesti tudi, da se določeni del letnih dohodkov (poleg amortizacije) vplačuje tudi za namene razširjene ob- nove. S pravili je treba določiti, da se plača zakupnina tudi za zemljo, ki je last zadruge ali splošnega ljudskega premoženja, ta znesek pa zadruga upo- rablja za svojo nadaljnjo gospodarsko krepitev. Določiti je treba tudi, da zem- ljo, ki jo je zadruga vzela v zakup ali ji je bila dodeljena v izkoriščanje za- druga ne more odstopiti v podzakup. Člani posameznega odseka pa naj bi si s pravilnikom podrobneje določili na- čin organizacije dela in nagrajevanja. Nepravilno je, da zadružna posestva plačujejo svoje delavce mesečno in od- vajajo za njih državi določen prispe- vek za socialno zavarovanje. Posestvo naj bi delalo na osnovi gospodarskega računa, po načelu rentabilnosti, deli- tev dohodkov pa naj bi šla po storilno- sti in uspehu. Zato bo odsek posloval rentabilno takrat, če si z ustvarjenimi dohodki krije vse stroške, vključno amortizacijo osnovnih sredstev ter ustvarjal kredite za gosp>odarsko kre- pitev posestva oziroma zadruge. Zbor bi moral določiti v okviru zakonitih predpisov najmanjši znesek, ki se mora vložiti v sklade. Na posestvih je po- trebno formirati tudi socialne sklade. To bi bilo nekaj misli, ki naj bi slu- žile zadružnim delavcem kot osnova pri sestavljanju pravil in pravilnikov. Na zadnji konferenci so zadruge snrejele sklep, da bodo osnutke pravilnikov in pravil pripravile do 15. januarja 1953. K temu delu naj pritegnejo čim širši krog zadružnikov. Priporočamo vsem zadrugam, da v skladu z zakonitimi predpisi čimprej napravilo letno bilan- co, da bo možno občne zbore izvršiti T februarju mesecu prihodnjega leta. Pri vsem tem delu naj zadružni de- lavci ne pozabijo na ono, kar je osnov- no v našem kmetijstvu, to je mobiliza- cija vseh sil, da kmetijsko zadružništvo da svoj delež pri dvigu naše kmetijske proizvodnje za nadaljnjo krepitev so- cializma. Delovnim kolektiivom, upravnim odborom in delav- skim svetom, kakor tudi vsem delovnim ljudem na področju Celja in okolice čestitamo k velikim delov- nim uspehom v letu 1952 z željo, da bi leto 1953 prineslo naši socialistični Jugoslaviji še vrsto značaj- nih zmag, ki jih bodo s svojim deležem podprla tudi naša podjetja iz Celja in okolice * Naj bo leto 1953, leto novih zmag na gospodarskem polju, naj bo uspeš- no v razvijanju socialistične demokracije! Srečno in u^p^hov polno lefo 1953 zeli vsem delovnim Ifudem OKRAJNI SINDIKALNI SVET-CELJE Ste v. 52] »SAVINJSKI VESTNIKdne 31. decembra 1952 Stran 3 Po šoštanjskem okraju Iz gospodarske beleznice problemov šošianiskega okraja s pričetkom obdobja leta 1953 imajo v šoštanjskem okraju precej obsežne go- spodarske probleme za nadaljnji razvoj. Med obsežne perspektivne načrte se predvideva v okraju dograditev Termo- elektrarne v Šoštanju in izgradnja no- vega jaška Rudnika lignita Velenje, v neposredni bližini Šoštanja. Gradnja teh objektov je pričela že v letu 1947. Ve- like zaloge rudnega bogastva — premo- ga pa narekujejo, da te zaloge prične- mo čimprej izkoriščati, saj leži v tej do- lini okoli 80% vseh zalog slovenskega premoga — kar daje naši industriji za par sto let vir surovin za njen razvoj (električna energija, kemična industri- ja itd.). Z dograditvijo teh obratov se bo struktura prebivalstva še v večji me- ri preusmerila v industrijo. Ker pa ima šoštanjski okraj razen številne indu- strije še zelo ugodne pogoje za turizem in kmetijstvo, je zanj pomembno pred- vsem — kako povečati tujski promet, kako rešiti vprašanje komunalne dejav- nosti v posameznih občinah in kako dvigniti narodni dohodek v kmetijstvu. POVEČATI HOČEJO TUJSKI PROMET Kakor je razvidno iz mnogih razprav, je šoštanjskemu okraju mnogo na tem, da bi povečal tujski promet. V Logarski dolini je potrebno obnoviti vsaj pred- vojno stanje obstoječih objektov — tuj- skih sob. S tem v zvezi nedvomno po- trebuje Solčava primeren hotel, da lah- ko sprejme goste, ker le do tu je pro- metna zveza z avtobusom. V Logarski dolini pa je potreba še po enem hotelu. Ako pogledamo razvoj turizma v okra- ju Šoštanj, kaže ta v primeru s pred- vojnim stanjem le 40% predvojnih ka- pacitet. To se pravi, da je pred vojno bilo na področju Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj 10 hotelov, 12 pension- skih gostišč, 141 prehodnih gostišč, v le- tu 1952 pa imajo 2 hotela, 7 pensionskih gostišč in 51 prehodnih gostišč. Ti obra- ti so imeli pred vojno 645 nočnin, do- čim jih imajo danes le 148. Ce pa upo- števamo še, da je Zgornja Savinjska do- lina pasivna na področju industrije, ima po naravnih lepotah možnost razvoja le v turizmu, živinoreji in gozdarstvu. Za- radi okrnjenega turizma je predel Sol- čave, Luč, Ljubnega in ostalih predelov v okraju v turizmu znatno oškodovan. Pred vojno je bila večina teh obratov v zasebnih rokah. S povečanjem kapa- citet ter s solidno postrežbo v teh obra- tih bi v znatni meri popravili to stanje v turizmu in gostinstvu. S tem bi se pa tudi delno rešilo zlasti vprašanje zapo- slitve ženske delovne sile, delno pa bi lahko zaposlili odvisno delovno silo v gozdarstvu. Glede na prirodne pogoje, ki jih ima Zgornja Savinjska in Šaleška dolina za razvoj turizma, narekuje nujnost, da OLO v letu 1953 posveti temu več paž- nje. NEKAJ POMEMBNEJŠIH PROBLEMOV IZ KOMUNALNEGA GOSPODARJENJA PO OBCINAH V komunalni dejavnosti je potrebno, da se nadaljuje elektrifikacija naselij Smihel, Gavce, Zavodnje, Plešivca itd., saj so to naselja, ki so oddaljena le par kilometrov od elektrarne Velenje, pa nimajo luči. Več cest bo dograjenih ozi- roma na novo speljanih. Misliti bo tre- ba tudi na tlakovanje cest v Šoštanju, Velenju in Mozirju. Prav tako bo treba povečati kapaciteto vodovodne mreže. Oki-ajni ljudski odbor bo ob sodelo- vanju ljudstva nudil vso pomoč za ob- novo podeželja. Delovni kolektivi in ljudska oblast bodo posvetili vso pozor- nost graditvi stanovanj v Velenju in Šoštanju. NB in OLO bosta zgradila zgradbe za urade in stanovanja. Obnovi šol bo posvečena posebna skrb. Prav tako kliče po ureditvi že zastarela ka- nalizacija v Velenju, Šoštanju, Mozirju itd., kakor tudi ureditev potrebnih športnih naprav v Šoštanju in Velenju. Problem zase je pa stanovanjsko vpra- šanje. Prav takšni in podobni primeri se pojavljajo v komunalnih vprašanjih v vsaki naši občini. O KMETIJSTVU Dosedanji rezultati v kmetijstvu ka- žejo na to, da bo potrebno vprašanju živinoreje posvetiti več pažnje kot do- slej. Uvesti bo potrebno petletni kolo- bar krmnih rastlin, da bi se izboljšala dosedanja krmna baza za okoli 100%, katera bi omogočila, da bi se stalež ži- vine v okraju dvignil za 11%, s tem pa seveda tudi narodni dohodek. Zato bo treba izboljšati mlečnost krav vsaj na 1500 1 mleka letno, odpraviti pa vse za- kotne plemen j ake, urediti umetno ose- menjevalno postajo ter izboljšati delo in organizacijo novih plemenskih postaj na zadružnem in državnem sektorju. Za dvig živinoreje bodo potrebne pogoste razstave doSAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stran 5 KULTURNI PREGLED Fran Roš: Novoletna Ze smo ob zadnjem listu koledarja ... Spuščene zunaj so noči zavese, snežinke goste skoz temo vrtč se oh melodijah mrzlega viharja. Spet leto se v preteklost je prelilo. Bilo je leto zmag, uspehov, znoja, ki nam iz svoje krošnje ni brez boja daril nobenih samo naklonilo. Nocoj si vse račune predložimo: Koliko sebi smo premalo dali, kaj sreči drugih dolžni smo ostali. Potem naprej v bodočnost se ozrimo! Cez stari čas že zagrinjalo pada. Ze zvonko, jasno ura polnoč bije in glej, v trenutku tem svetlč zašije nam novo leto kakor vilada nada. Smehlja se nam v preradostnem obetu, Ne bo je sile, ki bi ji klonili, z uspehi srečo bomo si gradili in mir bo družil narode po svetu. Tako naj bo! Le dvignimo te čaše, ki v njih zlati se biserno nam vino! Zdaj v mislih nase in na domovino pij, kdor si vere in ljubezni naše! Literarno glasbeni večer mladih celjsidh literatov v sredo, 17. decembra so mladi knji- ževniki pod geslom »Mladost«, priredili svoj recitacijski večer in ga bogato pre- pletli z glasbenimi točkami učencev Glasbene šole in Učiteljišča.- Mladi lite- ratje so zrasli v literarni družini I. gim- nazije pod vodstvom prof. Gašperšiče- ve, na Učiteljišču v krožku, ki ga vodi celjski književnik Fran Roš, dva reci- tatorja pa sta zastopala najmlajši lite- rarni krožek na II. gimnaziji pod vod- stvom prof. Jesenovca. Glasbene točke so dali učenci Učiteljišča in I. gimna- zije. Kulturna kronika je dolžna, da s primernim poudarkom zabeleži literarno snovanje mladine. Vsaka pobuda, vsaka klica, ki zraste z zavestno voljo, da predstavlja duhovni obraz katerekoli mlade generacije, je dragocena in ji je treba nuditi več kot samo moralno opo- I ro. Tako imajo dijaške literarne druži- ne ta čas pri roki spretnega in požrtvo- valnega, za lepoto govorjene in pisane besede vnetega osmošolca Herberta Za- vodnika, ki je večer organiziral in sam izdatno sodeloval s poezijo in prozo, ki je razodevala močno, odzivno mladost- no osebnost. Tudi Ivan Seničar je dal večeru viden pečat s samozavestnim, napetim branjem svojih oblikovno pre- senetljivih in vsebinsko toplih, iskrenih pesmi. Seničar je, kakor pravimo, že prodrl v javnost (tiskala so ga zadnja Obzorja). Njegova odlika je nedvomno močan ritmičen izraz in pristna, prirod- na poetičnost. Pomemben talent je po- novno izpričal Matjaž Kmecl s svojim odlomkom iz daljše satirične povesti, čeprav je tudi ta odlomek pokazal, da je njegova moč v krajših humoreskah in satirah. Tudi Franc 'Svetina je po- kazal s svojima meditacijama smisel za lep izraz in tisti ustvarjalni nemir, ki je tako značilen in tako potreben. Ve- čer je bil dolg, skoraj vsebinsko preveč natrpan. Zato o vsakem nastopajočem posebej kronist ne more pisati. Naj za- beležim program večera: 2iga Zupane, Večerna pesem. Prvo srečanje. Celjska romanca (klavir); Anka Pišorn, Pesem 2elje, Moje srce (pesmi); Ivan Seničar, Večer s Puškinom, Berem iz Tvojih oči. Krik (pesmi); Franc Svetina, Hrepene- nje, Bile so vendar sanje (proza); Aleks- andra Kralj, Dve jeseni (proza); Her- bert Zavodnik, Lipa, Poslednja kaplja, Spomin, Razgled (pesmi), Breznogi (pro- za); Marjan Kunej, Zelja, Klavir, Utrin- ki (pesmi); Milan Kos, Privid (pesem); Matjaž Kmecl, Odlomek iz daljše sa- tirične povesti (proza); Janez Kovačič, Razočaranje (proza); Jože Topolovec, Zavrhovci (proza); Anton Rupnik, Ko- žuhanje (proza); Jože Lipnik, Pohor- skemu bataljonu (pesem). Vmes so iz- vajali glasbene točke: Breda Gričar, Ci- ril Vrtačnik, Franc Krušič, Beba Zele- nik, Marjan Kunej, Drago Lesjak, Dan- ci Fajs, Majda Fišer, Žiga Zupane in Pšeničnik Danilo. Vsekakor je treba pohvaliti prizade- vanje i organizatorjev i nastopajočih. Prav bi bilo, da bi samostojni literarni večeri celjskih mladih literatov postali vsakoletni obvezni shod vseh, ki mla- dino ljubijo in ji pri tem žele srečno, s pobudami in uspehi bogato mladost. To pot tega nismo doživeli, kajti v dvorani Doma ljudske prosvete se je zbralo ko- maj 25 starejših oseb. Mladina celjskih srednjih šol je imela namreč posebne matineje 15. in 16. decembra. 25 oseb v dvorani, ki sprejme 500 poslušalcev, pač ni v čast celjskemu občinstvu, ki bi do svoje mladine vendarle moralo ču- titi neke moralne obveznosti. Ne samo čutiti, to tudi pokazati. BERNARD SHAW NA PLESU Bernard Shaw je šel na nek banket. Neka mlada dama ga na pol zvleče med plesalce in je šlo kar po sreči. Ko spet sedeta, ga dama pohvali: »Dejali ste, da ne znate plesati. Ple- sali ste kar dobro, čeprav sem vas jaz vodila,« je dejala glasno, da so tudi drugi slišali. Shaw pa je prikimal, rekoč: »To je kot pri jahanju. Sprva tudi jezdec gre vselej tja, kamor kobila hoče.« Vesela zgodba o pubertetni vnemi navihane gimnazijke Ob uprizoritvi ameriške komedije »Draga Ruth« v celjskem gledališču V nedeljo, dne 28. decembra je bila v celjskem gledališču že četrta premiera v letošnji sezoni. V režiji Emila Freliha, ki prvič kot gost režira v Celju, insce- naciji inž. arh. Miloša Hohnjeca in v iz- vedbi vseh članov ansambla, pomnože- nega z amaterji, je bila' uprizorjena vedra in duhovita ameriška komedija »Draga Ruth«. Komedija je znana po istoimenskem filmu, ki smo ga lani gle- dali v naših kinematografih. Zgodba je vesela in zabavna: gimna- zijka v svoji pubertetni patriotski vnemi piše med drugo svetovno vojno na fron- to vojakom vzpodbudna pisma, toda ne v svojem imenu, ker je še otrok, mar- več v imenu starejše sestre. Prvemu pismu sledi drugo, tretje in tako naprej v nedogled, nato fotografije — seveda spet ne njene, marveč fotografije šar- mantne starejše sestre. Vse bi bilo v redu in prav, vneta gimnazijka bi bila zadovoljna in ponosna na svojo patriot- sko početje, če bi se lepega dne ne po- javil v družini eden od vojakov, ki je prejemal pisma. Prišel je k svoji pri- jateljici. Zdaj se štrena nevarno zaplete: fant, simpatični poročnik, je do ušes zaljubljen v starejšo sestro, saj misli, da mu je ona pisala vsa tista dolga ljubezniva pisma. Toda sestra je zaro- čena in zaročenec je vsakdanji gost v hiši. Se več: prav tisti dan, ko pride poročnik, sta se odločila, da se poročita. Kaj zdaj? Poročniku si nihče ne upa povedati resnice. Ruth — tako je namreč ime starejši sestri — odlaša in odjaša. Poročnik pa se vanjo vse bolj in bolj zaljublja in se hoče z njo tudi takoj poročiti. Tudi Ruth ne ostane ravno- dušna. Njen zaročenec pa mora gledati, kako jo poročnik pred njim poljublja. In zdaj ... no, kaj bi pravil! Pridite v gledališče in preživeli boste ob tej ko- mediji prijetne in vedre ure in — iz- vedeli, kako se stvar izteče. Posebej opozarjamo na popoldansko predstavo, ki bo izven abonmaja v petek, dne 2. ja- nuarja 1953 ob pol štirih popoldne. — Popoldanska predstava je namenjena zlasti prebivalstvu iz okolice in vsem tistim, ki ne morejo na večerne pred- stave. Skupine in posamezniki si lahko rezervirajo vstopnice ustmeno, pismeno ali telefonično (številka 21-81). Vstop- nice so na razpolago od danes dalje. Ker bo za komedijo verjetno — kot povsod drugod, kjer je bila uprizorjena — veliko zanimanje, bo izven abonmaja uprizorjenih še nekaj večernih (na željo pa tudi popoldanskih) predstav. Delov- ne kolektive opozarjamo na tole ugod- nost: na željo bomo uvrstili v spored posebne zaključne predstave za tovarne, podjetja in ustanove, in sicer na dan in uro, ki jo bodo kolektivi želeli. L. F. Še besedico o literarnem večeru celjskih kniizevnihov Čeprav je ta večer že zdavnaj mimo in vsled tega to moje pisanje ni več ak- tualno, bi vendarle rad spregovoril o tem še nekaj besed, zlasti, ker se mi zdi, da članek, ki je bil s tem v zvezi objav- ljen v »Savinjskem vestniku« (štev. 50) in, ki mi je dal v neki meri tudi povod zato, ni bil kdo ve kaj "preveč izčrpen; njegov avtor pa nič bolj dosleden. S tem nikakor ne mislim biti jaz do- slednejši, pač v tem smislu, da bi mo- rebiti pogreval že prestano stvar. Ne. Ne bom dopolnjeval niti omenjenega članka, saj je bolj statistično kakor kri- tično poročilce, niti ne bom govoril o posameznih delih, ker se zavedam, da je ob taki priliki neogibno potrebno, da človek prebere stvari, o katerih name- rava pisati, še sam, sicer je lahko vse v najboljšem primeru le nesmiselno po- četje ustvarjeno skozi prizmo vtisov svojega jaza, kar seve ne more biti me- rilo objektivne sodbe. Mnenja sem, da bi prvič zaslužila ta- ka prireditev — ne glede na to, da po svojem umetniškem izrazu ni bila rav- no na najvišji stopnji! — malce več ka- kor tistih nekaj diletantsko narejenih stavkov, iz katerih zaveje med drugim' tudi neka »popularizacija lepe knjige«. Kakega propagandnega značaja v tem smislu ta večer ni imel, o tem sem glo- boko prepričan. , V kronologiji vseh imen pogrešam Ži- go Zupanca! Kam ga je avtor vtaknil, ne vem. Res je, da je o klavirskih sklad- bah pač teže soditi kot o prozi in poe- ziji, ker mora biti človek, ki sodi, še prav posebno tenkočuten in — kar ni nič manj važno — »oborožen« s tovrst- nimi strokovnimi izrazi, toda zdi se mi, da je Zupane dosegel največji aplavz večera in ... ah, saj to ni omembe vredno! Taka nevestnost seveda ni na mestu in žali čut objektivnosti. Še o stvari, o kateri bi moral govoriti pravzaprav že na začetku. To je o na-, menu tistega večera. Avtor tega name- na sicer ni docela pogodil, vendar mu v načelnosti ne bom oporekal, zato pa mu bom povedal, da je branje del eno, re- citacije del pa drugo. Celjski literarni večer (in ne samo celjski) nikakor ni bil recitacijski in pisec članka bi se moral tega zavedati, brž ko je prijel za pero. Tu je izhodišče njegovega preso- janja in zato tudi v celoti zgrešeno. Kajti slabo delo je lahko navsezadnje sijajno recitirano in efekt bo popolnoma drugačen od tistega, ki ga ustvari do- bro delo v luči slabega prednašanja. Ce sta Kroflič in Hribar brala »nekam za- se«, tedaj je on »ocenjeval« to branje in ne tistega, kar sta brala. Absurd! Ce Krašovca ni razumel, tedaj bi si moral stvar prebrati še sam, ne pa splošno ve- ljavno postavljati neke trditve. Zopet absurd! »Literarni večer celjskih književni- kov« — kakor je bilo tiskano na pro- gramih, je marsikomu upravičeno vzbu- dil neke ironične občutke. Namreč no- benega dvoma ni, da sta književnost in literatura dva pojma, zatorej tudi nS dvoma, da je literat eno, književnik pa .drugo. Prvi je šele na poti (seveda, če sploh je) do književnika, med tem ko je drugi pač književnik in tisto, kar tako imenovanje opravičuje in mu daje veljavnost je predvsem njegovo delo in rezultati tega dela — njegova dela v celoti. Ce bi iz zadnjega odstavka potegnil logičen zaključek, tedaj moram nuino ugotoviti, da naziv »literarni večer celjskih književnikov« (podčrtal jaz) ni bil upravičen, in če, tedaj je veljalo to samo za Levstika, Roša in Terčaka, če naj bo pri slednjem merilo za to, eno, dvoje del. Mislim, da nisem s tem ni- kogar užalil, nobenega ponižal, zakaj — ponavljam — pot literata do književ- nika je vendarle dolga in težavna. Po toči je prepozno zvoniti pravijo, toda treba bi bilo »zvoniti« prej; treba bi bilo o tem prej razmisliti in priti do takega naziva, ki bi taki vsebini ustre- zal. -go. -ar. Nekaj misli ob filmu „P O T E P U H I" v avstrijskih filmih, ki smo jih videli p* vojni, smo bili že prečesto razočarani, da n« bi mogli trditi, da ta film predstavlja korak naprej. Pač, kar se igre in režije tiče in pa seveda v okviru avstrijske fUmske proizvodi- nje. Nikakor pa v okviru mednarodnega filma. Medtem, ko so mnogi filmski režiserji v Evropi, pa tudi v Ameriki, pričeli iskati tematike drugje kot do sedaj, medtem, ko je veliki Victor de Sica svojo kamero naperil v žalost in neverjetno bedo italijanskih pred- mestij, da bi tako doprinesel svoj nemajhen delež k razgolotenju — da brez lastne kriv- de ne k olajšanju italijanske resnice, je pač žalostno ugotoviti, — nam od drugod še vedno prihajajo filmi, ki nam pač veliko govore o bolj ali manj srečnih malomeščanskih idi- lah, povedo nam pa bore malo. Važno je pač, da je ta ali oni človek oziroma zakonski par, s katerim je seveda vsaka slučajna udobnost izključena, imel več ali manj srečno življe- nje — in nič več. Da, mogoče tudi zelo nesrečno, toda upanja ne smemo zgubiti, saj bo na koncu vendar le vse dobro. Ne- srečna pač v ljubezni sta bila Liesl in Peter Kammna, saj v materialnem oziru sta imela vse, kar sta si želela. Kar dve polni ordina- ciji, prekrasno stanovanje, denar in avto, kdo bi si mogel želeti še kaj več?! . . . In vendar so ljudje, ki trpijo materialno pomanjkanje. Da, celo več, mnogo več jih je na svetu, kot pa onih, ki jim je edina te.^ žava nesrečna ljubezen. To pač mnogih film- skih producentov ne zanim^. Zakaj bi le dali povoda viharju, saj se vendar lahko ladja potopi. Ne trdim, da imamo nadvse zahtevno, paS trdim, da imamo tudi zahtevno filmsko pub- liko. Ta pa že dolgo ni več tisti naivni, ne- pokvarjeni, revni italijanski deček Toto, ki s srečnim nasmehom na obrazu in brez »sla- be« misli v gla\-i, ploska visokim damam in gospodom, tik, preden mu nekdo ukrade, torbico. Takšna naivnost koristi nekaterim, škodi pa mnogim. Toto se je ni znebil; mor- da zato, da bi se je tem laže znebili mili- joni njemu podobnih. Toda svet ne sloni n» tistih nekaterih, temveč na milijonih prepro- stih in navadnih ljudi ... Poglejmo že vendar enkrat resnici v obraz! ALBIN PODJAVORŠEK: Nekoliko misli o nalogah moralne vzgoje O vzgoji smo v preteklem Ifetu več- krat spregovorili. Vsi skupaj smo se pač zavedali, da so za nami časi, ko smo puščali mladino vnemar — prepuščajoč jo najrazličnejšim dnevnim vplivom, dostikrat tudi cesti, kjer je rasla kakor drevo v hosti. Čedalje bolj pronica med odrasle ljudi spoznanje, da niso odgo- vorni za pravilno vzgojo otrok samo učitelji in profesorji kot poklicni, pa morda še starši kot naravni vzgojitelji, temveč da nosi težko odgovornost za pravilno rast otrok celotna družba. Skratka: koder koli imamo pred seboj mladega človeka, moramo paziti, kaj delamo, kako govorimo..., da ne bi povzročili vzgojne škode. Mnenja o naši mladini so kaj različna. Mnogo čujemo tožba, da je mladina slaba, nekulturna, surova, uživanja željna, brez interesov za važna sodobna vprašanja itd. Poudarjamo predvsem to stran moralnega gledanja. Mislim, da tu vendarle pretiravamo, čeprav lahko ugotavljamo primere razvratnosti, raz- brzdanosti, nevzgojenosti in zablod naše mladine zlasti v pubertetni dobi. V bistvu pa je naša mladina zdrava, zavedna, delavoljna, delavna, požrtvovalna in vedoželjna. Res je sicer, da ne dosega tistih uspehov, ki jih želimo in ki bi jih glede na možnosti šolanja lahko pri- čakovali. Toda — ali je vsega kriva mladina? Vsekakor bi bilo treba na- tančneje analizirati okoliščine, da bi se dokopali do pravega jedra in da bi po ugotovitvi vzrokov lahko nakazali pota, kako udejstviti cilje, ki jih zasleduje jugoslovanska pedagogika. Omeniti moramo predvsem neko dej- stvo. Vsaka vojna pušča za seboj ma- terialne in moralne ruševine. Materialne se dajo prej popraviti, za ozdravljenje moralnih je treba časa. Pri nas delamo: treba je marsikaj ne samo popravljati, temveč na novo zgraditi; zagrebamo globoko v grob staro miselnost, življenje se razvija v novih idejah, v novem duhu, o katerega stvarnosti smo nedolgo tega samo še sanjali. Kolikokrat smo svoje čase zapisali ali spregovorili po- membno misel: Smo na prelomu dveh dob! Ta prelom se je dejansko izvršil, doživljamo ga — zdaj smo tu, na tej strani, ono tam je samo še pogled na- zaj, včerajšnji dan, preteklost. Ta prelom s preteklostjo se izraža v našem vsakdanjem življenju na dva na- čina: Mnogo mnogo jih je, ki se ne morejo in ne morejo znajti, ki se ne morejo vživeti v to, kar se dogaja okoli njih. Tu je nova stvarnost, pogled pa je usmerjen samo in samo nazaj, v tisto, kar se po nujnih zakonih razvoja ne more nikoli več vrniti. Ker poti nazaj ni! Medtem ko raste mladina v novi stvarnosti, ji stari red preprečuje raz- voj ali ga s svojimi predsodki vsaj zavira. To bi bila prva omembe vredna zavora uspešnejšega duševnega oziroma vzgojnega napredka naše mladine. Drugi način stopanja v novo stvarnost pa se odraža tako, da so naše delovne množice v velikanskem delovnem po- letu. Gigantske delovne akcije, naporna prizadevanja delovnega ljudstva pri iz- vedbah delovnih zamisli v mnogih mno- gih primerih odvračajo starše od tega, da bi posvečali več pozornosti svojim otrokom. Tako nimajo časa, oziroma ne mislijo na to, da imajo otroke, ki hodijo v šolo, na katere bi bilo treba več rni- sliti in za katere bi se bilo treba ha nek način pozanimati. Za naše slovenske ljudi ne moremo trditi, da ne bi ljubili svojih otrok, čeprav te ljubezni na zu- naj ne kažejo tako izrazito. Toda pre- zaposlenost, na drugi strani pa tudi ne- vzgojenost sama (t. j. starši niso vzgo- jeni za to, da bi znali otroke sistema- tično vzgajati, oziroma da bi se za njih šolsko življenje sploh zanimali) vpliva v tem smislu, da pri vzgoji in izobraže- vanju naše mladine ne dosegan^o tistih uspehov, ki bi jih spričo velikega raz- voja slovenskega šolstva v teh letih kljub objektivnim težavam (polni raz- redi, pomanjkanje učilnic in šol) lahko dosegli. Zaradi tega ni slučajno, da smo v preteklem letu mnogo prizadevanj po- svečali prav družinski vzgoji. Z družin- sko vzgojo hočemo doseči, da bi se od- rasli oziroma starejši člani družbe znali pravilno ponašati, da bi se jih sami zavedali in posedovali vse tiste lastnosti, ki naj bi jih vcepljali v svoje mlajše. Kdor hoče druge vzgajati, mora biti sam vzgojen! Cim preprosteje bi to dejstvo izrazili takole: Ne besede, dejanja! Kaj bi toliko govoril? Živi tako, kakor učiš! Glede na to bo vplivanje starejših na doraščajoči rod zares uspešno in govo- rili bomo o zlati dobi našega pedagoške- ga prizadevanja. Danes govorimo n. pr. mnogo o mo- rali, o normah, ki nam nakazujejo, kaj je prav, kaj napačno, kaj smemo, kaj je prepovedano. Kar je prav, je moralno, česar ne smemo, je nemoralno. Oglejmo si v tem pogledu nekatere primere na konkretnih dejstvih! Odnos do dela. Včasih je bilo delati sramota, danes poudarjamo: Delu čast! Kdor noče delati, kdor se ga celo sra- muje, ni polnovreden član človeške družbe. Drugič pa: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Starši pokažejo pravilen odnos do dela v tovarni, otroci doma in v šoli, pri učenju. Kakršen je odnos do dela pri naših starših, takšen bo tudi pri njihovih otrokih. Toda to odgovornost do dela moramo vzgajati v otrokih že v predšolski dobi, razvijati v njih deloma navade in buditi voljo do uspehov. Odnos do družbene imovine. Danes poudarjamo, da je vse naše — kar je prišlo do izraza tudi pri upravljanju podjetij po delavcih samih. Morda se je to dejstvo, da mora imeti delavec do proizvc-dnih sredstev drugačen odnos, kot ga je imel'včasih, še premalo vsi- dralo v zavest naših delovnih kolekti- vov. Brez dvoma mnogi posamezniki v tem oziru še hudo greše. Vsekakor opa- žamo včasih tudi pri otrokih razne ekscese (n. pr. poškodovanje prometnih znakov ob cestah z lučanjem kamenja vanje, razbijanje cestnih svetilk ipd.). Ni čudno! V šoli ga uče, kako moramo čuvati družbeno imovino, odrasli pa na vse takšno ne polagajo nobene pozor- nosti ali pa imajo otroci celo priložnost opazovati zadevne prestopke svojih staršev. Tudi v tem pogledu bo treba vskladiti delo šole in doma. Vzgoja zavestne discipline. O zavestni disciplini govorimo, kadar človek sam od sebe izpolnjuje svoje dolžnosti, ne glede na to, ali ga kdo nadzoruje ali kontrolira ali ne. Zal je prav zavestna disciplina glede na odnos do dela pri marsikomu izmed odraslih še slabo raz- vita in se kajpžk odraža to tudi pri vzgoji. Starši morajo že rano gojiti v svojih otrokih čut za zavestno disciplino, s čimer bodo vzgojno mnogo pripomogli tudi k delovnim uspehom. Vzgoja socialističnega kolektivizma. Vsi živimo v neki skupnosti, ki nam nudi vse tisto, kar v življenju potrebu- jemo, da dosežemo življenjske uspehe. Tej skupnosti moramo zopet vračati, sodelovati, pomagati — po svojih zmož- nostih in sposobnostih. Človek, poln se- bičnosti in samopašnosti, nima mesta v naši družbi, v naši skupnosti. Človeka moramo tako vzgojiti, da bo znal svoje zasebne interese podrediti interesom skupnosti ali kolektiva. To je važna naloga moralne vzgoje in je seveda dolžnost staršev in odraslih sploh, da bodo pazili od vsega početka pri vzgoji otrok na preprečevanje egoizma in vseh takih pojavov, ki bi se lahko razvili v človeka nevredne, sebične lastnosti. Vzgoja socialističnega patriotizma. — O tem pri nas mnogo govorimo in pi- šemo. Naš delovni človek mora vedeti, da ohrani lahko pridobitve NOB samo v Jugoslaviji, ki je plod te'NOB, in ki jo danes gradimo in utrjujemo; v pri- meru potrebe pa bi bilo treba za obstoj te domovine žrtvovati tudi življenje. Ali ljubijo vsi starši oziroma odrasli tako svojo domovino? Ali vzgajajo v tem smislu svoje otroke? Vsaditi v nežna srca naših malčkov pravo ljubezen do Jugoslavije in njenih narodov, pa do vseh svobodoljubnih narodov na svetu — na drugi strani pa razplamteti mržnjo do vseh tistih, ki nam strežejo po živ- ljenju — to je važna naloga naših star- šev pri vzgoji socialističnega patriotizma! Vzgoja socialističnega humanizma. — Tu govorimo o vzgoji pravilnih odnosov do soljudi. Naši mladini očitamo največ prestopkov prav v tem pogledu: ne- vljudnost do starejših, nespodobno ob- našanje v lokalih, na vlakih, v avto- busih (ne zna odstopiti mesta starejšim ipd.). Gotovo je, da moramo vzgajati pravilen odnos človeka do sočloveka. Mlajši mora izkazovati potrebno spošto- vanje do starejših, a tudi starejši mo- rajo imeti pravilen človečanski odnos do naših malih. Sin, hčerka do rodite- ljev, roditelji do svojih otrok; vajenec do pomočnika ali mojstra, pomočnik oziroma mojster do vajenca; učenec do učitelja, učitelj do učenca itd., pa tudi drug do drugega moramo biti ob vsala priliki polni spoštovanja, strpnosti in ljubezni. Naloga staršev in vseh odraslih je, da nudijo otroku tudi v tem smislu potrebno vzgojo že od trenutka, ko se začenjna otrok zavedati, da živi v člo- veški družbi. Vzgoja volje. Voljo imenujemo hrbte- nico značaja. Nobenega smotra V svo- jem življenju ne bomo dosegli, če ne bomo imeli močno razvite moralne volje: To hočem, tega nočem! Karkoli smo si postavili za cilj, je treba dosled- no, neustrašeno doseči! Pri vzgoji igra volja vzgojiteljeva in volja gojenčeva najvažnejšo vlogo in jo pač moramo od vsega početka vsestransko upoštevati, če bomo hoteli doseči glavni vzgojni smoter socialistične vzgoje: vsestransko razvitega človeka! Prav na kratko smo nanizali naloge moralne vzgoje, ki jih moramo poznati vsi, ki se zavedamo, da smo odgovorni za telesni in duševni razvoj naše mla- dine. Pravzaprav je to celotna družba. Otrok se vzgaja vsepovsod: doma, na cesti, v vlaku, v šoli itd. Kjerkoli pri- haja z nami v stik, moramo biti na svojem mestu. Zato je nujno potrebno poznati naloge moralne vzgoje. Seveda bi se morali seznaniti tudi z metodami moralne vzgoje; zakaj otrokom moramo dajati pravilne pobude za moralno po- zitivna dejanja, navajati jih moramo k praktičnemu moralnemu ravnanju, s smiselnim prepričevanjem vplivati na njihove odločitve in primernim odvra- čanjem pravočasno preprečevati nega- tivna dejanja ter tako varovati otroke pred. duševno in telesno škodo in pred prazno prihodnostjo. stran 6 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stev. 521 SPOMENICA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE ROJAKOM V TUJINI ZA NOVO LETO Slovenska izseljenska matica je imela svoj redni občni zbor 13. decembra 1952. Na tem •bčnem zboru je izvršilni odbor Matice po- dal obračune svojega dosedanjega dela v ko- rist slovenskim izseljencem v tujini. Iz po- danih referatov je razvidno, da je bilo leto 19.52 zelo plodno, zlasti zaradi neposrednih stikov z rojaki, ki so obiskali svojo ro.istno domovino. Iz Francije, iz Združenih držav Amerike, iz liolandije, deloma pa tudi iz Kanade in Argentinije, je prišlo letos k nam okoli 1.500 rojakov, ki so med nami preži- veli nekaj mesecev. Večina teh rojakov se je seznanila z delom Slovenske izseljenske ma- tice in tako se je prepričala, kako je Slo- venska izseljenska matica v resnici organi- zacija slovenskega izseljenstva, preko ka- tere prejemajo rojaki na tujem vso pomoč, ki jo potrebujejo za krepitev in podaljšanje svojega narodnega j*ivljenja, organizacija posredovanje pri urejanju njihovih osebnih zadev in težav, ki jih še imajo v starem kraju, organizacija, v kateri občutijo naši izseljenci Izraz iskrenega prijateljstva svoje rojstne domovine, Z veseljem smo spreje- mali naše ljube brate in sestre in nam ter njim je bilo težko, ko so odhajali nazaj v svojo novo domovino, Z njihovim odhodom pa stiki med nami niso pretrgani, nasprotno, poglobili so se in se razrasli tudi tja, kjer jih do sedaj še ni bilo. Tudi v letošnjem letu je bila pomoč roja- kov stari domovini izredno velika. Nepre- cenljiva zasluga naših rojakov do rojstne domovine je njihov vztrajen, prepričevalen zagovor resnice o novi Jugoslaviji, ki so ga izpovedali vsepovsod, kjer se sestajajo, s pre- davanji, s prikazovanjem raznih filmov, s pomočjo knjig in časopisov, ki jih je poslala Izseljenska matica, zlasti pa je napredno slovensko izseljensko časopisje s tem, da je priohčevalo članke in razprave o naših uspehih in težavah, silno dvigalo ugled nove Jugoslavije in utrjevalo resnico o stvarnosti naše dežele. Poleg te velike moralne pomoči, pa je bila tudi materialna pomoč rojakov rojstni domovini izredno velika. Organiza- cije, društva, podporni odbori in posamezniki so se trudili, kako bi čim bolj koristili rodni grudi. Za vse to se vam občni zbor Slovenske izseljenske matice v imenu vsega slovenskega naroda iskreno zahvaljuje in vas prosi, da s tem plemenitim delom nadaljujete! Bes je, da so med nami meje in planine in neizmerna morja; res je, da so vaše go- spodarske in politične prilike drugačne kot pri nas; res je, da ste skoraj večina postali državljani dežele, v katero ste se izselili iu da so ustava in državni zakoni vaše nove domovine drugačna kot naša; res pa je na- zadnje tudi to, da vsi, mi kot vi, delamo iu se trudimo za boljše življenje nas vseh, to se pravi za boljše življenje naroda, domovine in države, v kateri živimo; res je nazadnje tudi to, da se mi vsi, tako mi kot vi, borimo za resnico, za pravično stvar vseh narodov in delovnih ljudi ter za mir in bratstvo med narodi vsega sveta. In nazadnje je res zla- sti to, da smo bratje in sestre istega na- roda, sinovi in hčere iste rojstne domovine. Vse to pa nas zbližuje, saj so vse te dolž- nosti najbolj plemenite lastnosti slehernega S temi lastnostmi oboroženi, bomo lahko premostili vse težave, ki nastajajo med nami zaradi razdalj, zaradi različnih političnih in gospodarskih razmer med vašimi deželami in našo, saj so v vsaki deželi na svetu pota do lepše bodočnosti drugačna. Pri nas se tru- dimo na tak način, pri vas drugače, pri na- šem skupnem rodoljubnem delu pa se vsi zavedamo, da nam ljubezen do naše skupne rojstne grude in do rodu, iz katerega izha- jamo, nalaga najbolj sveto nalogo vsakega patriota, to plemenito ljubezen razgrevati z vsem srcem do poslednjega diha življenja! Slovenska izseljenska mat^a se bo v no- vem letu potrudila, da vam bo nudila vse plodove tega našega vzajemnega dela v polni meri. Isto pričakujemo tudi od vas, dragi rojaki, kajti s tem, da prižigate ljubezen do svoje rojstne domovine, s tem, da vzgajate vaše, že v tujini rojene otroke v spoštova- nju do zemlje, iz katere ste prišli v novo domovino, se v ničemer ne pregrešite proti vašim postavam, nasprotno: vsa ta plemenita čustva, ki jih gojite do rodne grude, pre- našate v dolžnosti do svoje nove domovine, kateri tudi mi želimo polno uspeha, Z letošnjega rednega občnega zbora sporo- čamo vsem našim rojakom v Združenih drža- vah Amerike, Kanade, Argentinije, Urugvaja, Bolivije, Brazilije; Avstralije, Belgije, Ho- landije in Nemčije in še drugod po svetu, da bomo z vsemi sredstvi razširili delokrog Izseljensko matice po vsej Sloveniji, tako da ne bo ne okraja, niti vasi na Slovenskem, kjer bi ne vedeli za Izseljensko matico kot osrednjo organizacijo vsega slovenskega iz- seljenstva, V slovensko Izseljensko matico bodo pristopili kot člani zlasti zavedni so- rodniki slovenskih izseljencev, ki bodo na ta način še bolj povezani s svojimi dragimi so- rodniki v tujini, nadalje znanstvena, prosvet- na iu umetniška društva, ljudski odbori mest in vasi ter delovni kolektivi tovarn in pod- jetij. Za leto 1953 pripravlja Slovenska iz- seljenska matica za naše izseljence lepo knji- go, ki bo nekak »Slovenski izseljenski alma- nah« ter stenski koledar v slikah, nadalje kratko zgodovino slovenskega naroda v slo- • venščini in v jezikih, ki se ga uči vaša mla- dina ter razna druga knjižna izdanja, V le- tu 1953 bo Slovenska izseljenska matica pri- redila po vsej Sloveniji »Izseljenski teden« tako, da se bo sleherni naš človek spoznal z usodo slovenskih izseljencev. To je samo del velikih nalog, ki si jih je Matica naložila za prihodnje leto. Že samo to potrjuje, kako nujen je razmah Slovenske izseljenske matice kot centralen živec vsega rodoljubnega po- sredovanja med nami in vami. Z občnega zbora vam pošiljamo, dragi ro- jaki, iskrene bratske pozdrave in vam v no- vem letu želimo mnogo sreče in uspehov! Naj žive vrli zavedni slovenski izseljenci! V Ljubljani, dne 31, decembra 1952. Novoizvoljeni odbor SIM: Kristan Etbin, častni predsednik; Seliškar Tone, predsednik; Brejc Tomo, prvi pod- predsednik; Medvešek Ludvik, drugi pod- predsednik; Vrščaj-Holy Zima, prvi tajnik; Švajgelj Albert, drugi tajnik; odborniki: Žau- cer Pavel, Plevnik Jože, Zdravje Alojz, Ku- rinčič Anton, Lenardič Stane, Gole Frauc, Močilnikar Franc, Bučar Erika, Kyjovski Bu- di, Melik dr. Anton; nadzorni odbor: Kovač Albin, Bet Alojz, Kristan Cvetko. Novoletna nagradna Križanka Zimski večeri, piš zavija za vogali in vi ste na toplem. Staro leto bo odvleklo dvojko, novo pa prineslo trojko. Hm, trojka... Bo prineslo srečo? »Savinj- ski vestnik« vam je na razpolago, da poizkusite svojo bistrost, si preženete čas in preizkusite svojo srečo. Izmed pravilno rešenih križank bo- mo izžrebali 14 »srečnežev« za nagrade. Nagrade bodo naslednje: 2000 din, 1000 din, dvakrat po 500 din in 10 knjižnih nagrad. Rešene križanke pošljite najkasneje do 10. januarja. Izid bomo objavili t drugi številki letnika 1953. Vodoravno: 1 novoletno vosčilo; 16 velika ptica (hrv.); 17 del obleke; 18 znamka ure; 19 znamka klavirjev; 20 zasedanje v Jajcu; 23 >polusrebro« za jedilne pribore brez zad- nje črke; 25 dve tretjini otoka Rab; 27 kra- tica za okr. odb. sindikatov; 28 priročna dolžinska mera; 30 otok v Jadranu; 32 ono- matopoet. — ptičji glas; 34 silen, jak; 36 najvišji vrh na Kreti (tudi žensko ime); 37 glavno mesto ene bivših baltiških držav; 39 mesto v Slavoniji ob glavni žel. progi; 40 predlog; 41 žensko ime; 43 koralni otok; 45 utežna označba; 47 staroslovanska pijača; 48 oblika pom. glagola — narobe; 50 kra- tica za neko velesilo; 51 nadležne žuželke; 52 nadležna žuželka; 53 krajevni prislov; 55 začetnica imena in prvega priimka pisa- telja »Ana Karenina.; 56 osebni zaimek; 58 začetnici sovjetskega delegata pri OZN; 59 znana zadruga v 2alcu; 61 dela roke; 63 predlog; 64 vas pri Ljubljani; 65 kratica za ozemlje v Trstu; 66 grška črka; 68 izvor; 72 borenje — 2. skl. množ.; 74 begunec iz Hrvatske pred Turki (na Dolenjsko); 79 ob- Cine — stari naziv; 81 nedavni značajni po- litični dogodek v Sloveniji; 84 vrsta papige; 85 spremljevalci boga Bakha; 86 ondan — brez srede; 87 predlog; 88 žen. ime; 91 zvi- šana nota; 90 šahovski izraz; 92 met; 94 za- četnici avtorja »Celjski grofje«; 95 gostinsko podjetje v Ljubljani blizu Zvezde; 98 iz oiehov; 100 znan tednik. Navpično: 1 posoda; 2 oblika pom. glagola; 3 pesnitev; 4 reka v Sloveniji (4. sklon); 5 pesnitev; 6 pijača; 7 del kolesa; 8 oblika nikal. pom. glagola; 9 ruska utežna mera; 10 zver; 11 x>oltema; 12 goslačeva potrebšči- na; 13 pesnitev; 14 kopališki kraj ob zapad. obali Istre, tudi puščava v Afriki; 15 sese- denje zemlje; 21 osvobodilna organizacija; 22 priimek znanega heroja-mučenice; 24 na- mizno pregrinjalo; 26 dragocena tekočina; 28 tla; 29 časovna enota; 31 pesnitev; 32 v Celju pokopan heroj; 33 turški plemič; 34 osebni zaimek; 35 kot 40 vodoravno; 36 vrsta vrbe; 38 vrtna lopa — narobe; 39 narodni heroj; 41 obdobja; 4Q poveličevalni vzklik; 44 bru.silni kamen; 45 narodni heroj; 46 v športu najboljši; 47 z osa- tom poraslo; 49 morski in sladkovodni velikan ; 54 veletok v Nemčiji; 57 kratica za neko ljudsko republiko; 60 vinski kraj blizu Ptuja; 62 ime znanega narodnega heroja; 67 usedlina, gošča; 69 ptič, ki so ga Egipčani oboževali; 70 oblika glagola »vrtati«; 71 junakom; 73 nadležen mrčes; 74 najpožrešnejši del telesa; 75 pripadnik izumrlega naroda ob črnem morju- 76 vzročni veznik; 77 starorimski pesnik (Metamorphoses); 78 časovni prislov; 79 sorodnik; 80 čuvaji haremov; 82 pijkča, napitek; 83 riba iz vrste salmonidov (postrvi); 84 predvojna francoska novinar, agencija; 87 ptica; 89 plo- skovne mere; 93 drevesni krcelj; 96 prir. veznik; 97 račun.-geometr. označba; 99 skrajni konec zemljine. NOVOLETNA BILANCA (ponekod, a ne povsod) »Kakšna je letošnja bilanca, tovariš knjigovodja?« »Sijajna! Za 10 din manjši deficit imamo kot lani.« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Sva se razumela? Ne sme- te več piti alkohola, ne smete več kaditi, ne smete .,.« Pacient: »2e prav. Toda smem vpra- šati, kdaj ste govorili z mojo ženo?« CE KOMU NA REP . . . Tinček: »Očka, kaj to pomeni: Soseda mi je pravkar rekla na dvorišču, da ja- bolko ne pade daleč od drevesa?« Oče: »Kaj si pa zopet napravil, ti paglavec!« DVE ŠKOTSKI Bil je Škot, ki je kupil očala, ker je slabo videl, gledal pa je čez nje, da bi se stekla ne obrabila prehitro ... Ce dobi Anglež plešo, si kupi mazilo za pospeševanje rasti las. Ce pa Škot dobi plešo? Ta pri priči proda glavnik. KOMPLIMENT ZA OCETA Učitelj: »te česa je usnje?« Učenec: »Usnje je iz kože.« Učitelj: »Kje dobimo kožo?« Učenec: »Kožo daje vol, ko ga ubi- jejo.« Učitelj: »Zdaj boš vendar vedel po- vedati, katera žival te preskrbi s čevlji?« Učenec: »Zdaj vem. Oče!« se odreže. veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom - uvoz - izvoz MARIBORSKA CESTA 3 - Telefon 21-22 h,c. Brzojav: Tehnometal Gelje 2ELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, CENJE- NIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM, VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TER DELOVNIM LJUDEM CELJA SRECNO in uspeha polno leto 1953 OB TEJ PRILIKI SE JIM ZAHVALJUJE ZA SODELOVANJE V PRETEKLEM LETU IN SE PRIPOROČA V LETU 1953 S SVOJIM KVALITETNIM DOMACIM IN UVOZNIM BLAGOM PO NAJNIŽJIH DNEVNIH IN KONKURENČNIH CENAH štev. 52 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stran 7 Leto 1952 po vseh petih celinah sveta... .Vavada je, da se ob zaključku leta dela tudi zunanjepolitična bilanca. Ce govorimo o bilanci, mislimo na trgov- sko računstvo, v katerem so izražena razmerja med aktivnimi in pasivnimi postavkami. Tudi zunanjepolitična bi- lanca naj bi izrazila brez pi'etiravanj na eno ali drugo stran, brez potvarJa- nja resnice, računsko verno sliko o raz- merju sil, ki jih naš planet premore. Taka bilanca je nekaj vredna še po- sebno za ude malega naroda, kakor je slovenski, posebno za državljane raz- meroma majhne države, kakor je Ju- goslavija. A kaj šele za narod, za dr- žavo, ki zavzema v svetu po logiki raz- voja čisto izjemno stališče, saj kljub navidezni brezpomembnosti predstavlja idejno trdnjavo napredka, neustrašeno bojno enoto v vekovitem boju za osvo- bojenje človeštva, graditeljico pravega socializma na klasičnih temeljih Marxa- Engelsa in Lenina. Vprašanje pripad- ništva malemu narodu je za marsikoga celo v razmeroma mirnem času, kakr- šen je zdaj, težko vprašanje. So ljudje, ki menijo, da pripadnik malega naroda sploh ne more biti srečen, ker je večno ogrožen. Toda prav zato gre, da bi večji dali manjšim in majhnim to, kar jim gre: pravico do svobodnega živ- ljenja, pravico do miru in dela. Resni- ca je, da je majhnih in manjših po vseh kontinentih več kakor velikih. Naša dr- žava je ena od tistih in med njimi najbolj vidna, ki ta ideal, odkar na svetu obstoje narodnoosvobodilne in socialistične ideje,- skuša uresničiti s konkretnim delom za politično sodelo- vanje, za gospodarsko in kulturno vza- jemnost. To delo se vrši na razne na- čine, najbolj vidno in organizatorično razločno pa v okviru ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV, ki je nastala, brez ozira na svoje slabe strani, ki jih je z leti pokazala — v boju svobodoljubnih narodov s fašiz- mom, to je, s tistim pretiranim nacio- nalizmom, ki je grobokop sleherne svo- bode, tudi svobode narodov, ki so faši- zem razvili. Med vojno je namreč svo- bodoljubno človeštvo ponovno prišlo do temeljne resnice, da morajo biti osvo- bojeni vsi narodi, torej tudi vsi mali narodi. Mali narodi so postali svetovno vprašanje, toda žal, pokazalo 'se je kmalu potem, ko je bojna vihra pone- hala, da si »trije veliki« niso svobodo enako predstavljali, da je vsak od njih imel svoj pojem o miru: pax staliniana, pax americana, pax britannica, vsak je začel vleči na svoje, nastalo pa je nekaj, česar noče nihče: nevzdržna na- petost, nevarnost vojne, rožljanje z orožjem na vseh koncih sveta, na drugi strani pa tragična, trda borba za mir, za poravnavo nasprotij, za gašenje sve- tovnega požara, ki tli in žari pod pepe- lom mirovnih fraz, kongresov, skupščin, sestankov, začasnih sporazumov in oku- pacijskih aranžmanov. Ozračje, v katerem so se svetovni do- godki v preteklem letu razvijali, je p>o- leg povedanega ustvarjalo osvobodilno gibanje kolonialnih narodov in ljud- stev ter socialno vprašanje in z njim zvezana ekonomska vprašanja, ki jih svet ne more več reševati mimo socia- lizma. Naj se svet obrača kakor koli, dejstvo je, da pet sto milijonov ljudi na svetu strada, da je torej poleg vseh drugih težav na rameiiih sveta popu- laoionistični problem, t. j. strah pred preobljudenostjo sveta ali pametna raz- delitev življenjskih dobrin. Zanimiva je pri tem dokajšnja aktivnost v poseb- nih agencijah OZN, ki vse kaže, da se življenjske oblike na planetu v temelju spreminjajo, da dobiva mednarodnost in mednarodna povez^ost ekonomike vedno pomembnejši vidnejši značaj. Ta mednarodnost ne sme postati nevar- nost za narodnost, marveč pogoj za njen obstanek, razvoj in prospeh. Naša dr- žava je s svojim stališčem do OZN po- kazala pot mednarodnega sodelovanja na podlagi enakopravnosti glede vseh^ vprašanj, v prvi vrsti gospodarskih,' političnih, kulturnih in socialnih. Pre- glejmo s teh vidikov na kratko velike dogodke po kontinentih: AMERIKA, dežela častilcev dolarja, ki jo poznamo iz Jacka Londona, Dreiserja, Fasta, Adamiča, Lewisa in Uptona Sinclairja, iz cowboyske plaže in dobrih filmov, je večino leta preživela v volilni borbi med republikanci in demokrati. Med- tem ko je imperialna moč ZDA pletla mrežo svojih oporišč od tečaja do te- čaja, od Daljnjega vzhoda do Francove Španije, se je ameriško ljudstvo odlo- čilo, da prihodnost izroči v roke zma- govitega generala Eisenhowera. Socia- listične sile po svetu so se vnemale za Stevensona, zanj sta agitirali tudi obe ameriški organizaciji CIO (Congres of Industrial Organisations) in AFL (Ame- rican Federation of Labor). Ves svet je prežal na ameriške volitve, po izidu pa si je belil glavo, kako je prišlo do zma- ge tiste stranke, ki je s Taft-Hartleye- vim zakonom pripravila največji aten- tat na socialno«,zakonodajo. Še bolj je svet odprl oči, ko se je izvoljeni ge- neral podal na korejsko bojišče, naj- bolj občutljivo točko sveta, kjer si oba imperializma že tretje leto dnevno pu- ščata kri. EisenhoM^er je s svojimi pr- vimi ukrepi pokazal pot k »narodni slogi«, ki je geslo vseh generalov, ka- dar zamenjajo poveljniški grič z mini- strskim kabinetom. Sindikalni voditelj Martin Durkin pa je postal minister za- delo. Taft je to Eisenhowerovo odlo- čitev ocenil za osebno žalitev. Kaj je neki k temu rekla fanatična McCarra- nova komisija za preiskovanje proti- ameriške dejavnosti? JUŽNA AMERIKA je dežela revolucij in kaže, da bo to še dolgo ostala: na Kubi je vojaška klika izvedla državni udar, v Kolumbiji po- metajo konservativci, v Argentini po smrti lepe in bistre Evite Peron doživ- lja preizkušnje peronizem, izvozni po- litični artikel, vsaj za sosedne južno- ameriške državice. Značilen je odmik na levo v notranji politiki Bolivije, po- leg Paraguaja edine južnoameriške dr- žave brez izhoda na morje. Tu je re- volucija terjala 1000 žrtev, vojaška jun- ta je bila strmcglavljena, velik vpliv v vladi pa je dobila delavska stranka COB (Central Obrera Boliviana). V AZIJI se bo baje odločila usoda sveta — ne prvič. Korejski vozel je mozol, ki še je prisadil na tem ogromnem konti- nentu; majhna stvar v primeri z Indijo in Kitajsko, ki sami zase premoreta več kot tretjino človeštva in ogromna pri- rodna bogastva. Indija je kljub gospo- darskim težavam, ki jih preživlja, kljub lakoti, ki tare milijone indiicev, poka- zala samostojen političen koncept v mednarodnih vprašanjih in igrala po- membno vlogo v spopadu med ameri- šivim in sovjetskim imperializmom. Pandit Nehru, indijski predsednik, si pridobiva srca vseh majhnih, pa tudi vseh velikih, ki nimajo zadosti pro- stora na soncu, n. pr. Kitajcev, s svojo tezo, da bodi OZN mednarodni forum za vse zakonite vlade ne glede na to, kakšen značaj imajo. Toda subkonti- nent Azije ima v kitajskih in korejskih zadevah svoje račune in pomisleke. In- dijski vladajoči ki'Ogi računajo seveda tudi z indijskimi komunisti, zato stoje na stališču, da je treba pravice Kitaj- ske ohraniti neokrnjene. Ce bi moč Moskve na Kitajskem — na račun Ki- taj.ske od leta 1921 sovjetsko ozemlje itak stanovitno raste — le preveč na- rasla, bi to porušilo ravnotežje sil, v Aziji, in svetovni spopad bi bil dejstvo, ki ga ne bi nikdo več postavil z dnev- nega reda. Zato predlaga Indija, naj se korejsko vprašanje enkrat za - vselej reši, ujetniki z ene in druge strani pa naj gredo kamor jim je volja. In med tem, ko se korejska vojna ob šotorih v Panmunjonu vztrajno spreminja v pozicijsko vojno, ki ji ni videti rešitve ne zato ne ža ono stran, stoji New Delhi na stališču, da je treba za vsako ceno ohraniti mir in odstraniti nevar- nost invazije Maocetungovih armad v Indokino in od tam k Singapuru, pred vrata Indije. Dovolj »strahu« je že v zavetju Tibeta, kar naj bi bilo zgolj notranje kitajsko vprašanje. Sile se tehtajo, nasprotja med Kitajsko in In- dijo se morda v posrečenem razmerju ujemajo z nasprotji med SZ in Kitaj- sko. »Pacifične afere« so torej res za- pletene. Kljub snubljenju Moskvičanov pa ostaja neizpodbitno dejstvo, da Mao- cetungova revolucija ni poceni eksport- no blago iz Moskve. Ta pa za nas še ni pomirljivo. Vprašanje je, kako bi bilo z mirom v Aziji, če bi se Zapad s Ki- tajsko sporazumel. Kakšna bi morala biti cena? Bi pogodba veljala? Ali je Kitajska ne bi imela za popuščanje, za znamenje slabosti? Vprašanja, ki bi jih lahko bolje rešili, če bi pogledali za kulise diplomatske bitke za Korejo. Te- ga pa žal ne moremo. V stalnem podtalnem vrenju je ves ARABSKI SVET od Gibraltarja preko Sueza na Bližnji in Srednji vzhod. Tunis, Maroko, Iran, Egipt, Sirija, Libanon, Irak, povsod se je vžigal manjši ali večji- revolucijski požar. To sicer niso bile socialistične revolucije, saj so to zatirani narodi, pri katerih ob revolucijah nujno bruhne na dan arabski nacionalizem in celo muslimanski fanatizem. Zato ni čudno, če general NagiD ali Nuredin Mahmud v Iraku kljub socialnim reformam po- segata po diktaturah in po protikomu- nističnih parolah in ukrepih. Toda v sili hudič muhe žre in tako arabski svet v sovraštvu do kolonialnih gospo- darjev prav rad naseda sovjetskim agentom. SZ tudi ne štedi z nobeno krinko, samo da bi arabski svet pri- dobila. Moskva, »zaščitnik židovskega sveta«, je danes Arabcem na ljubo po- bornik besne proticionistične gonje, kar priča praški proces, židovski pogromi v satelitskih državah itd. Dogodki na Bližnjem in Srednjem vzhodu so poka- zali, da je sovjetski imperializem ne- nasiten: stranka Tudah, iranski delegat na kominformskem mirovnem kongre- su, nova pogodba Irana z mednarodno petrolejsko družbo, volitve mladega kralja Faisala, povsod se kaže sovjet- ska agentura. Oba svetova tostran in onstran železne zavese tekmujeta, ka- ko bi s čim popolnejšo krinko zakrila to, kar hočeta: drug drugega opeha- riti in nad glavnimi viri moči zavla- dati. In tu gre samo v Iraku za 30 mi- lijonov ton petroleja letno. Meja med kontinenti res ni več. Po- glejmo AFRIKO! Ni še prišel spor med francoskimi se- vernimi afriškimi kolonijami do vrhun- ca, že vre Angležem pod nogami v centralni Afriki. Organizacija Mau Mau ni tako majhna reč, da bi britanskemu levu šla kaj manj na živce kakor ho- matije okrog Sueza. Rasna diskrimina- cija v Južni Afriki, ki se je v vsej svoji šovinistični nagoti pokazala, pač ne drži k napredku. Vendar neprikrito oznanja, da zgledi vlečejo: ni mogoče, da bi človeštvo po Evropi praznovalo Dan človečanskih pravic, istočasno pa bi taisti Evrcpci v Afriki gazili po naj- osnovnejših človečanskih pravicah. Je že tako: Die Geister, die ich rief... Ni več vprašanje, ali se bo zbudil tudi Kongo, Somalija, Vzhodna in Zapadna Afrika. Vprašanje je samo še kdaj se bo. IN EVROPA? Vodnica Človeštva izza propada enot- nega arabskega imperija ali je vodnica tudi še danes? Ce kaj držimo na tisti grobi materialistični izrek, da je denar sveta vladar, potem je Evropa samo še beden ostanek nekdanje slave in moči. Ker pa moč ni samo v teži in denarju, je vera v Evropo še upravičena in na- ravna. 2e po prvi svetovni vojni se je porodila v zlatih ustih zgovornega fran- coskega politika Brianda ideja o Pan- evropi, ki so jo potem žvečili različni angleški, amerikanski in drugi politiki in propagandisti. Po zadnji vojni je iz podobnih razlogov privlekel iz politič- nega muzeja isto idejo Churchill, če- prav so zakoniti očetje nove Združene Evrope Amerikanci. Ce je imela po prvi zgolj reakcionaren pomen v proti- komunističnih načrtih Hooverja in Churchilla, ima danes tudi svoje pozi- tivne sestavine kot eventualni branik proti sovjetskemu ekspanzionizmu. Svoj konkreten izraz je Združena Evropa že dobila na volitvah v Posarju, ki so po- kazale, da je sicer nemško prebivalstvo za nekako evropeizacijo tega jabolka razdora, ki naj bi postalo prispevek k ravnovesju v Evropi in moralno jam- stvo za sodelovanje in medsebojno za- upanje tam, kjer se nam zdi najmanj verjetno, to je med francoskim in nem- škim nacionalizmom. Za enkrat to za- upanje res še ni na vidiku, čeprav je klerikalni francoski veljak Schuman pokazal dobro voljo, toda žal šele po volilni zmagi, ki jo nemška veljaka dr. Adenauer in Ollenhauer nočeta prizna- ti. V to zadevo, ki je nekak preizkusni kamen Združene Evrope, posegajo ne samo vzhodnonemški polit'iki s Pieckom na čelu, marveč tudi de Gasperi in z njim ves vatikanski aparat, ki bi rad evropski ideji nataknil kolar in suta- no. Ofenziva Vatikana po njegovih pre- izkušenih metodah se kaže ne samo s forsiranjem krvavega Franca v Unesco in evropsko skupnost, marveč tudi v krepitvi klerikalnega vpliva v Franciji, kjer se je Pinayu, zastopniku visol^e buržoazije, ponovno posrečilo dobiti zaupnico, dalje v Italiji in Avstriji. Kako je Vatikan povsod tam, kjer je treba podpreti reakcionarne sile, neo- fašizem in vojne zločince^ Je razvidno tudi iz enega najbolj nesramnih poli- tičnih akto^c' vojskujoče se cerkve, ki se ni sramovala povezniti kardinalski klobuk na klavrno Stepinčevo glavo, obremenjeno z vojnimi zločini najbolj gnusne narave, z nasiljem nad člove- ško naravo in svobodno mislijo. Čast Jugoslavije je zahtevala, da prekine diplomatske stike s centrom reakcije, FRANCIJA je bila država, na katero so se obra- čale oči vsega sveta. Dežela klasične buržoazne demokracije, ki ji sedi na vratu 200 bogatih familij, je vzbudila pozornost z menjavanjem vlad, kar pa še ni pomenilo spremembe njene poli- tike. Končno se je to ustavilo pri Pi- nayu, ki nima posebnega ugleda, ima pa za seboj konservativne kroge in ka- pital. Kljub težavam, ki jih ima vlada s kolonijami, z draginjo in drugimi no- tranjimi problemi, je Pinay povzročil razkrajanje de Gaullove stranke RPF »Zbiranje francoskega naroda«, ki je bilo ves čas po vojni poleg delavskega gibanja najmočnejši politični činitelj v Franciji, De GauUova zvezda zahaja: zapuščajo ga malomeščani in konser- vativci, pa tudi člani odporniškega gi- banja, Francozom je parlamentarizem pravilo, raje imajo zvitega Pinaya ka- kor diktatorskega, visokostnega gene- rala. Je pa še drugo mnenje: da gene- ral šele zdaj postaja nevaren, ko se je otresel parlamentarno nastrojenih so- potnilcov. Kdo ima prav, bo povedal čas. Vsekakor to ni odvisno samo od osebnih vrlin in napak generala ali Pi- naya niti ne od razpoloženja v množi- cah. Razplet družbenoekonomskih pro- tislovij, ki se v Franciji posebno jasno vidijo, bo črtal zgodovinsko pot te sim- patične dežele. Mnogo se je pisalo o razkolu v francoski kominformistični partiji. Nedvomno poka tudi v njej; poslanca Marto in Tillon, na katera »Humanite« sleherni dan bruha ogenj in žveplo, predstavljata zdravo pamet v francoskem delavskem gibanju. Ne- kaj podobnega vidimo tudi v ITALIJI, ki jo sicer vodi de Gasperi, nekdanji vatikanski knjižničar, in s tem je mno- go povedano: Italija je po njem vpre- žena v voz najbolj ultramontan ;ke črne reakcije, kar se kaže tudi v njeni ire- dentistični politiki do Jugoslavije, Tej politiki daje potuho nejasna politika Zapada, ki sicer nič ne da na vojaško zmogljivost Italije v okviru Atlantske- ga pakta, vendar ji neko mesto ven- darle odreja. Pri tem ima veliko odgo- vornost ANGLIJA, stari Albion, ki vedno drži kremplje na kontinentu, čeprav je tudi v tem letu bila temeljna črta njegove politi- ke famozna »splendidna izolacija«. Skr- bi je imela Anglija s svojo »skupnostjo narodov« pač dovolj. Vprašanje je, če bo konservativna vlada, ki je po več letih prišla na krmilo, mogla popraviti močno načeto barko na zunaj in zno- traj. In kaj naj rečemo o drugi polovici Evrope za znamenito železno zaveso? (Nadaljevanje na 8. strani.) Motiv iz Severne Afrike Hekaj manj kol 140,000 Ion v lelu 1952 vpodjeiju "POVRTNINA-SADJE" Trgovsko in odkupno podjetje »Po- vrtnina-sadje« je v letu 1952 dosledno izvršilo vse naloge pri odkupu sadja, zelenjave ter ostalih kmetijskih pri- delkov in preskrbelo domača tržišča s temi artikli, V odkupnih bazah v Križevcih pri Ljutomeru, Šmarju pri Jelšah in Šem- petru ob Savinji, je odkupilo 7,196 ton raznega blaga, ki ga je delno preko svojih prodajaln »Hruška«, »Marelica«, »Zelenjava« in »Tržnica« prodalo po intervenčnih cenah potrošnikom mesta Celja, delno pa na veliko dobavilo raz- nim podjetjem v drugih republikah v naši državi. Plan odkupa je bil kljub razmeroma slabi letini presežen za 45%. Odkupili so 1.991 ton raznega sadja, 14,7 ton ore- hov, 89,4 ton gozdnih sadežev, 3.174 ton krompirja in 1.927 ton razne zelenjave ter južnega sadja. Orehe in gozdne sadeže — borovnice, maline in suhe gobe — so izvozili, medtem, ko jabolka zaradi okužbe za izvoz niso prišla v poštev. Podjetje bo tudi vnaprej stremelo za. tem, da bo nudilo potrošnikom čim cenejše in kvalitetno blago in si tako ohranilo zaupanje, ki ga uživa pri svo- jih odjemalcih. Delovnim kolektivom, vsem delovnim ljudem, zlasti še svojim odjemalcem želi srečno, mirno in uspehov polno novo leto 1953 stran 8 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stev. St Zimska pota t naših gorah l\malu bo dvajset let, kar sem na Veliki planini za zimske mesece najel Koritnikov pastirski stan. Jeseni leta 1933 sem se s kolesom prignal do Tunjic in Koritniku, enemu od sidraških po- sestnikov, odštel 200 din ter obljubil, da gašperček, ki sem ga spravil na pla- nino, ostane tudi čez poletje v stanu, majerici v uporabo. Od takrat sem sle- herno zimo zahžjal s smučmi zdaj na to zdaj na ono stran: če sem bil na Kr- vavcu, sem presmučal obširni svet od Grebena do Kompotele, od Mokrice do Križke planine. Malo je takih zimskih počivališč kakor v stanu pod Korenom. Iz Bistrice sem se dvakrat pripehal na Kalce, bil sem večkrat na Kokrskem sedlu, v jamah pod Grintovcem in Po- dih pod Struco in Skuto. Neizbrisen spomin mi je ostal na smučanje v Tri- glavskem pogorju. Kdo bi pozabil Vo- gel in Komno, smuko za Bogatini, na Lanševici, z Dobrenjščice, kdo Planino na Kraju in Govnač! Kako naj pozabim pomladni smuk raz Hribaric k jezerom, raz Rži v Krmo, s Kredarice na Stani- čevo, za Cmirom, kdo Konjsko, Višev- nik, Lipanjski vrh in Debelo peč! Ka- ko naj izbrišem iz spomina zimske dne- ve, ki sem jih v študentovskih letih preživel na Pokljuki, na Goreljku, na Koprivniku! Planiški in borovški kot, hvaležen sem vama za nešteto lepih po- gledov in doživetij: Kotovo sedlo. Peč in Petelinjek, Srednji vrh. Sleme in Vr- šič! Ko se odvija pred menoj film pre- teklosti, gledam to prelepo draperijo, nepozabno, zmerom novo in vendar zmerom isto. Poslej sem zimo za zimo hodil v gore, ki obkrožajo Savinjsko dolino. Rad se .spominjam zime 1946-47. Takrat smo jeseni odprli obnovljeno Mozirsko kočo. Celjska smučarija se je bolj držala Tov- sta, Vipote in Svetine, od Kebrovega Brda navzgor je le redko kdo utiral sa- motno gaz. Koča je večji del samovala, le kako nedeljo je Hlevišče med pastir- skimi stani oživelo. Neprevožene so ostale prelepe smuške poti z Medved- jaka na Stare stane, takrat še potop- ljene v pravljično gosti in košati zim- ski gozd; raz Konjskega vrha na Ojstri vrh; s Kalarice na Boskovec in Kal; s Kala na požgano Romo in Smrekovec. Rad sem se v soboto pod večer odpeljal na Pako, potrkal pri tem in onem znan- cu, v zgodnjem jutru veseleč se s sne- gom obloženih mladih jelk pod Verbuč- kim lazom. Naslednje leto se je Mozir- ska koča že uveljavila. Prišli so tečaji od vseh strani, gostje iz Šoštanja, Mo- zirja, celo iz Ljubljane, Maribora in Za- greba. Tudi na korošiški svet smo začeli ho- diti tisto zimo. Težko si dobil prijate- lja za tako pot, bodisi čez Vodole bo- disi čez Robanov kot. Koča je bila še neurejena, sledovi vlomov so se ji po- znali že od daleč. Toda kdor je bil en- krat pozimi na Korošici, bo težko preži- vel zimo brez nje. Lahki so zimski pri- stopi na Ojstrico in Planjavo, širne snežne planjave do Presedljaja od Vr- šičev do Deske in Dleskovca, od Vodo- točnika do Podvežaka, od Planice do Velikega vrha se merijo z najlepšim smuškim svetom v gorenjskih hribih; svet okoli Velikega vrha, nad Poljskimi devicami, Križevnikom, Belska in Polj- ska planina z Dolom je še do danes za smučanje zaprt, pa ga poznavalci pri- merjajo najlepšim švicarskim terenom. Mislite si smuk z Velikega vrha na Vo- dole, višinska razjika 700 m, dolžina 4 do 5 km! Ali smuk z istega vrha na Belsko planino! Ali smučanje z Vršičev čez Koroški vrh na Dol! Smuk iz Kotla pod Planjavo na Petkove njive, s Ska- rij na isti cilj! Nič mi ni žal za noči, ki sem jih prebedel na poti iz Luč čez Vo- dole ali čez Robanov kot. Kakor da bi bilo včeraj, so pred menoj zimska jutra na gladini pred Domom na Korošici, prisojne poti na Planjavo in Ojstrico, beli oblaki nad Rinkami, v daljavi raj- da Centralnih Alp. In neugnano hrepe- nenje razbija v prsih, hrepenenje po novih doživetjih, po lepoti, samoti, po miru. Leta 1948 smo se odločili, da bo- mo ta svet tudi pozimi odprli sposob- nejšim gornikom. Od takrat je dom na Korošici odprt tudi pozimi. Marsikaj hudega se je zgodilo od takrat: sprožil se je plaz in utrnil življenje treh ljudi: Žitniku, Poljanškovi in Dergancu. S presedljaja je omahnil v smrt študent Aplenc. V mečavi in neurju je Korošica strašna. Iščeš poti, pa je ne najdeš. Le najbolj trdni zdrže. A prav je, da je odprta. Ni za vsakogar. Kdor se napoti tja, naj se dobro pretehta za huda na- ključja. Posebno v tehle dneh se ne za- našaj na vreme!. Popoldne še sije sonce, pod mrak pa gre zarja v zamok, nebo se prihuli h gori in vse je eno samo si- vočrno prestiralo, ves svet kakor Eolov meh, nabit z viharji, z metežem, ki ti bo jemal vid, z zamrazom, ki ti bo je- mal voljo, ti hromil mišice, ledenel ti bo obraz. Veter bo poplesaval po gra- pah in stružil svoje okraske v belo snežno gmoto, na grebenih se bodo raz- divjale snežne grive, okoli tebe pa se bo hulila noč. Kaj rado se zgodi, da jo prebiješ v takem vremenu na nogah. Toda takega in podobnega se najraje spominjam. Okrešelj! Najlepša krnica naših Alp te je imenoval nepozabni učenik, rajni profesor Ivan Prijatelj. Malo gostov ima pozimi, a brez njih ni nikdar. Pred vojno smo hodili čez Jermanova vrata, pa tudi skozi Turški žleb. Nerodno je bilo, toda v Okrešelj smo bili zaljub- ljeni. In sladka je bila zavest, da je ta- ko zapuščen. Celjani so živeli v veri, da s kranjske strani nima obiskov. Z Lo- garske je oživela pot večji del v spo- mladnih mesecih, ko so se uleteli pla- zovi z Dan in z Okna. Po vojni je Okre- šelj sameval še bolj. Leta 1950 smo ga komaj odprli. Odslej je zimskim alpini- stom in smučarjem spet odprt. Rad se spomnim na zimske obiske v okrešelj- skem svetu: na plazove, ki grme s Pla- njave, z Grla, na zatrep Logarske do- line, kjer se pod Podani sneg drži vse leto, saj se v eno plaznico zbirajo pla- zovi iz treh velikih žlebov; na Mrzli dol in ostenja, ki se bočijo nad njim, na hrsteči sneg v golem bukovju, na le- deni zvon, ob katerega pozvanja biserni curek Rinke; na dišeče smrekove go- zdove, ožgane od slane, na živalske ste- čine, ki izginjajo v bregu. Kakor zača- ran grad je, zaprt s plazovitim grlom nad Rinko. Robanov kot je pozimi prav tako osa- mel. Po vojni ga je odkrivalo nekaj mladih navez. Ni jih mnogo, ki so se pozimi povzpeli po Kocbekovi grapi ali po poti čez Zvižgovec na Moličko peč. 'Tudi svetoval ne bi. Vsakomur pa sve- tujem, da si marca, aprila ogleda Knež- je, Lucijan, Strelovec in Icmanikovo planino. V »zimi plazov« je po tej poti skozi bukov gozd prilomastil silen plaz z vrha Strelovca, toda zima plazov k sreči ne nastopi vsako leto. Greben od Grofičke do Rožnega vrha ali do Ojstr- ca nad Savinjo je ena najlepših, klasič- nih spomladansko-zimskih tur s pre- krasnim razgledom, s panoramo Grin- tovcev in Karavank in s tremi kmečki- mi domovi, ki jim na naši zemlji težko najdeš enakih: Havde, Knez in Vršnik. Tudi Raduha je ena na svetu. Pri- merjajo jo na južni strani svetovno- znani Marmolati. Na severni in severo- zapadni strani je razkrila gole pečev- nate boke, ki se pno nad dolino nad 2000 m visoko s silno višinsko razliko. Na južno stran ti v trdi zimi omogoča smuk z višine 2062 m na 500 m,_ prav do Luč ali Strug. Pota na Raduho so nekaj posebnega. Najlepši je tisti od Nadluč- nika na Kal, s Kala mimo Arte na vrh, če te ne vleče na Loko, kjer čumi v globokem snegu macesnova kočica, ki smo jo odprli 15. nov. 1950. Bil sem tisti večer edini gost. Zima je navalila s snegom in mrazom, veter je dvigal zr- nati, zbadajoči sneg, raz smrek je vi- selo čipkasto ivje, se vsipalo in blešča- lo v bogatih barvah, z oskrbnikom Ja- kom sva pa rila v snežni puh s Kala pod Loko debele štiri ure. Ko sva za- gledala kočo, je višnjevkasto nebo do- bivalo večerni nadih. Se isti večer sva se v temi lovila navzdol, kajti čas mi je bil pičlo odmerjen: dopoldne sem bil še v službi, zvečer na Loki, opolnoči spet v Celju. Se ena pot mi hodi na misel: skozi Klobaso na Grohat in mimo hude peči k Macesniku. Tu pod Olševo tugujejo požgani domovi. Izpira jih dež, zarašča plevel, zameta jih sneg. Tako je kakor z bolečino. Cas jo zada, .čas jo celi. Po- zimi so taki zapuščeni domovi nekako manj strašni. Kakor da bi veter, ki vr- tinci sneg nad preperelimi zidinami, brisal sledove življenja, ki je nekoč utripalo v citrijah, pomnikih našega ro- du, segajočih tisoč let nazaj v sivo dav- nino. Ta kot je bil planincem najdalj zaprt. Zdaj je pristop mogoč. Meni je neizrečeno ljub. Ne samo zaradi svoje- vrstne lepote, zaradi samotnih globač, zaradi slikovitih domačij, marveč prav zaradi zapuščenosti. Kakor da je svetu odmrl, kakor da je to rezervat, kjer življenje ni zaplalo kot drugod po naši zemlji. In čeprav je samota eden od najočarljivejših užitkov, ki nam jih gore nudijo, vendarle želim, da bi samoto Klobase, Bukovnika, Strgarja, Sv. Du- ha in Matkovega kota čim večkrat mo- tile goste trume smučarjev in planin- cev. Isto želim tudi drugi, včasih bolj znani poti od Raduhe proti Kramarici in Goltam. Iz Loke pod Raduho se spu- stiš na Javorje — čudno, nikomur da- nes ne pride na misel, da bi najel ja- vorski stan za smučarsko domačijo! — od tam pa v Mrčiže in Belo peč. Od tu se prebiješ skozi nizko bukovje na Ol- tarno peč, odkoder že zagledaš idealno otroško smučišče ljubenskega Travnika. Komen in Krnes sta pri tem samo lju- beznivi etapi do Smrekovca, kjer te sprejme prijetna planinska domačiia črnianskih rudarjev. Od tu ni daleč do Golt. kier smo v duhu napeli smuči in .se popeljali čez drn in strn v srečnem smuku v novo leto. Na1 bo novo leto usoešno za vse, ki so jim gorska pota del življenjske vsebine. Naj jim bo hoia po gorskem svetu pozimi in poleti var- na, oživljajoča in osvežujoča! T. O. (Nadaljevanje s 7. strani.) LETO 1952 PO VSEH PETIH CELINAH SVETA Ta zavesa že dolgo ne more več skri- vati krute in pošastne resnice o SZ, zbirokratizirani reakcionarni sili, ki s svojim ravnanjem najresneje ogroža pridobitve socialistične revolucije in jemlje ugled delavskemu gibanju po svetu. Velikoruski hegemonizem je za- vzel nesluten obseg v Evropi in Aziji: izvedena je bila najhujša centralizacija državne oblasti v rokah privilegiranega sloja, ki uvaja v državi prave fevdalne navade. Ta sloj v teoriji in praksi po- udarja večvrednost ruskega naroda in tako postaja vreden naslednik rasistič- nih krvolokov tretjega rajha. Kako se ob tem ruskem rasizmu počutijo naro- di v satelitskih državah, starih, kultur- nih evropskih državah, kakor je Polj- ska, Češka, Madžarska, si ni težko mi- sliti. Kljub ekspeditivnosti in inkvizi- cijski natančnosti ruske tajne policije, ki z najbolj nečloveškimi sredstvi od- stranjuje odporne sile, se vendarle ka- žejo znamenja, da tudi v SZ ni prijetno sedeti na bajonetih. Tudi tu se bo prej ali slej pokazalo, da narod, ki druge zatira, tudi sam ne more biti svobo- den. Število vendarle ne odloča zme- rom in povsod, čeprav ga ne podcenju- jemo. Zgodovina pa nam daje primere, da so manjše države uspešno kljubo- vale večjim in jih celo premagovale, ker so imele prav, to se pravi, ker je bila njihova politika v skladu z nrav- nimi zahtevami človečanstva. In s tem lahko končamo: kljub so- vražnim silam lahko ugotovimo v sve- tovnem dogajanju, da narodi skušajo mednarodno vzajemnost uresničiti z mirnimi in pametnimi sredstvi, ne pa z nasiljem. Zadnja svetovna vojna je narode kljub vsem zbližala, zbližala je celo kontinente. Ni pravzaprav nobe- nega vzroka za sovraštvo, če bo pamet premagala strast. Napoleonom in na- poleončkom, ki poskušajo z mečem ukrotiti svet, pa je usojeno, da pridejo k pameti na Sv. Heleni ali, kakor se je odločil Hitler, v samomoru ali, kakor je ljudstvo odločilo Mussoliniju, na ve- šalih. Naj bo militarizem na Vzhodu še tak, eno drži: da ne odgovarja družbe- nim in osebnim potrebam ogromne ve- čine človeštva, da torej človeštva nima na svoji strani, ampak proti sebi. Na to dejstvo se opiramo mi, ki kljub vsej stiski, bijemo boj za boljšo ureditev socialno-ekonomskih razmer, za čim bolj človečanske odnose med narodi, za večjo človekovo vrednost in dostojan- stvo. In nič ni čudno, če gre velik del človeštva po grenkih izkušnjah druge svetovne vojne v socialistično smer. Nedvomno zavzema pri tem usmerjanju sveta naša država s svojim družbeno- političnim in moralnim razvojem iz- redno pomembno mesto. Z drugo be- sedo: borba za mir je trda in težka, toda nikjer ni rečeno, da ne bo zmago- vita. In na to vprašanje: Vojna ali mir? ponavadi odgovarjamo, kadar zaključu- jemo zunanjepolitično bilanco sveta. T. O. INVALIDSKO PODJETJE Mizarstvo-vrbopletarstvo POLZELA želi vsem svojim odjemalcem ter dobaviteljem kakor tudi osta- lim delovnim kolektivom srečno in uspehov polno novo leto 1953 Srečno in uspehov polno novo leto 1953 zeli svojim odjemalcem in dobaviteljem Nič strahu pred zimo! »Varleks" CELJE - TRG v. KONGRESA VAM NUDI MOŠKE OBLEKE, MOŠKE IN ŽENSKE PLAŠČE, OTROŠKE OBLEKE IN PLAŠČE, ZIMSKE ŠPORTNE OBLEKE PO IZREDNO NIZKIH CENAH V VELIKI IZBIRI. OBISKUJTE NAS TUDI V BODOČEM LETU TAKO PRIDNO KOT DOSLEJ. SRECNO novo leto 1953 VAM ŽELIMO V ŽELJI, DA VAM ŠE VNAPREJ KORISTNO USTREŽEMO! Stev. 52 »SAVINJSKI VESTNIK«, dno 31. decembra 1952 Stran 9 Jurček Krašovec: Novo leto 1944 v žumheračkih gorah i ri tedne smo poležavali v zidanicah nad Petrovo vasjo pri Črnomlju. Kleli smo tistega, ki §i je izmislil, da se bomo peljali z letali v Beograd in pa zavez- nike, ki so noč za nočjo letali nad Belo krajino, pristal pa ni nobeden. Otepali smo neslano repo in korenje v bledika- vi juhi in barantali za ščepce soli. Sreč- než tisti, ki jo je kje staknil. Na Štefanovo so nas končno le zbrali skupaj — veliko nas ni bilo, vsega osemdeset — in odkorakali smo ob za- puščeni progi v Črnomelj. Se tisti ve- čer nas je pot peljala naprej v iVIetliko. Nekdo nas je na glas potolažil, da so letala končno le prispela. Vsi smo po- stali dobre volje in peli, kljub mrazu, ki je ščipal za ušesa in lezel za nohte. V Metliki nas niso imeli kam vtakniti, ker je bila polna ranjencev, vsaka dru- ga, hiša pa bolnica. Sedeli smo v krčmi, ki je le z imenom še spominjala na svojo preteklost. Pod večer so nam razdelili po tri hlebce neslanega koruz- nega kruha in nam priporočali, naj ga čim delj hranimo. No več kot polovico smo ga pri priči pospravili, ostalo pa skrbno skrili v najgloblji kot nahrbt- nika. Potem je šlo zvečer v hrib. Spodr- kalo je na zaledenelih stezah. Kako smo hodili in kje, vrag vedi. Vedeli smo sa- mo, da nas zebe in v prividu sanjali o letališču s srebrnimi pticami nekje v bližini Adlešičev. Jutro nas je našlo tam, toda bili smo grenko razočarani. Letališče, tista krpa travnikov, je bilo sposobno kvečjemu za hidroplane. Eno samo plitvo jezero ga je bilo. vedeli smo, da je naš cilj Beograd, in ni nam bilo treba mnogo misliti, da bo treba pač peš opraviti ta »sprehod«. Naglo nas je spet pot zavlekla med strmine. Kaj bi človek mislil. Res ni bilo kaj misliti, toda z nsčim sem pač moral zaposliti možgane, da ni stalno v njih čepela zlovešča skrb, če bodo čevlji vzdržali ko bo odjuga, ali kaj bo, če bo mraz ostal tako neiz- prosen. Tiščal sem premrzle ifoke v žepe platnenih švabskih hlač, pa so mi še vedno molela zapestja iz prekratkih rokavov podrapane suknje. Titovka je bila enostavna in zavidal sem tovari- šem, ki so imeli take, da so jih lahko potegnili čez ušesa. Kadar smo merili travnike, strmine in polja, sem ugibal, kako dolgo bomo hodili do vasi, ki se je stiskala kje daleč pred nami, ko pa smo bili že mimo, sem spet vneto iskal vrh zvonika naslednjega selišča. Pri tem pa sem za grižljaj kruha stavil sam s seboj, kje se bomo ustavili. V prvi, drugi ali deseti vasi. Včasih smo stopali po pravi cesti. Takrat sem štel korake od enega kilometrskega zname- nja do drugega. Vselej me je na polo- vici kdo zmotil in pri naslednjem sem uporno štel znova. Hodili smo tako v razdalji in tihoti, čeprav je bilo osvo- bojeno ozemlje tam. Nekaj dni smo se poganjali po vrheh in dolinah, na jutro starega leta pa nas je pozdravljal obu- božan, razredčen in v črnino zavit na- ro žumebarčkih gor. Razmestili so nas po hišah. V izbi hiše, kamor so me z nekaterimi poslali na »kvartir«, je bilo polno ranjencev. Zadovoljiti smo se morali z vežo in do- ločili vratarja, ki je puščal kar se da malo zraka v bajto. Nekaj časa sem škilil po kuhinjskih policah, potem pa sem delil drobtine svojega kruha med otročaje, ki so se prerivali med nami. Tudi intendant Bojan je povsod nale- tel na prazne kašče in gluha ušesa na- rodnih odbornikov. Sredi dopoldneva se je z nekaterimi pobral dve uri daleč in privlekel dve vreči hrane, Razdra- žil sem si želodec s prgiščem pečene ja Tcrompirja in se zavlekel pod stopnice kot Gal, Zleknil sem se po prepereli deski. Slekel suknjo in se pokril čez glavo, da sem pod njo nadihal nekaj tople sape. Pod večer me je odkril de- žurni in me spodil na stražo. Mračilo se je. Proti jugu se je po- bočje spuščalo med dolinicami v rav- nino, ki je grozeče čakala na nas. Se ta večer smo morali čez, Zgrbančil sem se in stopical po zmrzlem snegu na koncu vasi sem in tja. Veter je bril. Zavihal sem ovratnik, pa mi je segel le do ušes. Stel sem korake. Potem sem zračunal, koliko minut preteče od enega konca stražarske poti do drugega in pričakoval izmeno. Zatopil sem se v misli in skoraj pozabil, če ne čisto, zakaj se sprehajam na vetru in mrazu. Kar me krepek »stoj« za hrbtom pre- seneti in užali mojo stražarsko pred- nost. Sunkoma sem se obrnil. —Stoj! Kdo je? — — Kdo tam? — je trmasto vztrajal oni, ki ga pravzaprav nisem videl. Postalo mi je vroče. Kot ris sem skočil v obcestni jarek in v varnem za- vetju zakričal: — Partizani. — Tedaj se je za ovinkom zasvetilo in zadrdralo. Tudi sam se meril po ne- kakih sencah in streljal. Iz bajt so se vsuli tovariši. Zaropotalo je, toda ne* za dolgo. Tisti skrivnostni obiskovalec je izginil, ko da se je v zemljo vdrl. Nič pravega nisem vedel povedati, ko so me spraševali. Medtem se je sredi vasi nabralo ne- broj vozov nastlanih s slamo. Iz hiš so nosili ranjence in jih polagali vanje. Kapetan Silni je slabe volje s koman- dantom odreda štel in prevzemal le-te v varstvo. Bilo je gotovo čez dvesto ranjencev, nas pa komaj osemdeset,,. Brilo je, da je bilo jo j, ko smo se spuščali v dolino. Slo je počasi. Voli so se leno premikali. Zdaj pa zdaj je ka- teremu spodrsnilo na spolzki cesti. Noč nas je popolnoma zavila, le sneg je da-, j al malce svetlobe. Porivali smo vozove v klancih, dvigovali onemogle živali, rinili ranjence, pri tem pa smo sami bili v zadregi pred neznanim. Ravno se je dolga kolona škripajočih voz F>omikala po slemenu nekega brega, ko je doli v dolini na.stotine svetlečih izstrelkov zasikalo v nebesno sivino. Zdaj izstrelki, zdaj rakete. Iz dalje je votlo ropotalo: — Novo leto pričakujejo hudiči! Na toplem so in žrejo — se je dušal Silni, videč naše zaskrbljene p>oglede. Niso nas kaj prida pomirile njegove besede. Jasno je bilo, da so tam doli na rav- nini sovražniki, ki niso imeli le po dvajset nabojev, kot mi, če so jih lahko takole tratili v zrak. Vedno nižje smo se spuščali v dolino. Kmalu smo samo še ovinke šteli, za- tem pa je tudi teh zmanjkalo. Razorana poledica je majala postave. Noge so nam klecale v zarezah in kotanjah. Iz bukovine .in gabrovih drevoredov smo prišli med hrastove gozdove na ravnini. Neskončno se je vlekla pot. Po koloni je zavladala mrzlična pri- pravljenost. Oni na čelu so zavohali bližino železniške proge, ki veže Za- greb z Reko. Kmalu smo jo zagledali tudi mi. Izzivalno so se svetile tračnice na nasipu, ob cesti pa je samevala ču- vajnica. Ko sem jo od bliže pogledal, mi ni več vzbujala skrbi. Bila je po- žgana. Poslali so me po progi v smeri Za- greba. Tam sem ležal med pragovi in gledal, da se ni prikradla kakšna pa- trola. Dogodek prejšnjega večera me je izučil, da sem strumno bolčal v pol- temo. Nikogar ni bilo. Naglo sem se prerival do predhodnice, ko je zadnji voz podrsal čez tračnice. Grozeča ravnina je ležala pred nami. Zdaj še tistih skrivnostnih hrastovih gozdov ni bilo več. Le redko zasneženo grmovje je spremljalo kolono. Bil sem čisto med prvimi,, ki smo tipali v neznano, ko sredi beline za- gledamo strehe streljaj oddaljene vasi. Kolona se je ustavila, nekaj nas je pa šlo naprej. Sklonjeni smo prišli prav do bližine vasi. Bila je na pogled mir- na, še pes ni zalajal. Se nekaj korakov bliže smo se priplazili, ko me kurir Martin sune v rebra. Pred hišami so stale nekake gmote podobne malim svinjakom. Toda le na prvi pogled. Cim bolj sem bulil v tiste obrise, tem bolj se je iz njih luščila pravcata podoba tankov. Ni nam bilo treba dvakrat reči. Obrnili smo se jadrno in obvestili ka- petana Silnega. Ta je polglasno zaklel in gledal v vodiča. — Nazaj! je zaklical. — Obrnite vo- zove. — Takrat je nastala zmešnjava. Kmetje, ki so vozili vprege so se križali, obra- čali in se silili naprej. Tiščal sem si ušesa, da ne bi slišal ropota, ki je na- stal. Toda kaj pomaga taka nojeva do- mislica. V vasi je naenkrat šinila kvi- šku raketa. Vsi smo otrpnili. Cim je ugasnila, se je hrušč še povečal. Zaro- potalo je po cesti, vozniki so mlatili po živini. Nismo še dobro prečkali pro- go, ko je tam zadaj zlovešče zahrulilo v tankovskih oklepih. Pričela se je tekma goved in motor- jev. Lažji ranjenci, ki so količkaj mogli stopiti, so skakali z vozov. Spet so nas objeli hrastovi gozdovi, ko je zadaj, na začelju kolone zaropotalo. Potem je nekajkrat butnilo iz tankovskega topa in granate so završale nad krošnjami dreves. Tudi sovražnik je tipal. Ni se hotel prenagliti. Tisti hip ni bilo ne mraza ne spolzke poti. Padel sem neštetokrat in vselej sem bil jadrno na nogaht Svitalo se je, ko smo zavili v klance. Tanki pa so pošiljali za nami treskajoče granate, k sreči smo imeli le dva nova ranjenca. Prav gotovo so tankisti pre- več burno slavili prihod Novega leta, pa so slabo merili. Zvečer smo spet gledali z žumberških vrhov v raztegnjeno dolino in ravnino za njo. Ubrali smo drugo smer, spet prečkali progo in se pod mrak ustavili v Pisarovini na osvobojenem ozemlju. Dve noči in dva dni smo bili stalno na nogah. Brez počitka in toplega prigriz- ka. Ranjence smo pustili tam. Odpeljali so jih čez Kbrdun v osvobojeno Dal- macijo, mi pa smo krenili k Savi, čez njo do Virovitice, po osvobojeni Mad- žarski do Batine skele, skozi Sombor in Novi Sad v svobodni Beograd. Bil je 27. januar, ko smo oblekli tople gardijske uniforme. Trdo sem meril pločnik pred ge- neralštabom. Neprijetno Novo leto v žumberških hribih mi je s spominom krajšalo stražarski uri,,. Počitek . . . „ELEKTRO INSTALACIJE" CELJE, ŠLANDROV TRG Izvršujemo vsa elektroinstalaterska dela pri novogradnjah, popravljamo električne napeljave v prostorih in vzamemo v popravila kuhalnike, likalnike, električne peči itd. Za dosedanjo naklonjenost se zahvaljujemo in se priporočamo tudi v bodoče Vsem gostom se priporoča in jim žeH srečno Novo leto 1953 Srečno Novo leto 1953 želi vsem svojim gostom gostilna »PRI RIBICU« v Zi- danškovi ulici. Se priporoča z dohrm kapljico in svežimi rečnimi ribami Gozdno oosDodarstvo CELJE Želi vsem delovnim kolektivom sreino in uspešno novo leto 1953 Mine leto, mine čas spremeni se lep obraz zato nas v bodočem letu obiskujte, da si z lepo sliko ohranite spomin na dni, ki minevajo — in več jih ni! — Srečno in uspehov polno leto 1953 zeli vsem FOTO-LIK-CELJE Poslovalnica na Slomškovem trgu ter poslovalnica na Tomšičevem trgu s foto-trgovino stran 10 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stev. 52i Našim PIONIRJEM F. R: Zimska sreča Končno je nehalo snežiti, zvezde so zatrei>etale v noč in mraz je pritisnil 2 novo silo. V koči kraj vasi ob gozdu je ogenj v peči veselo plapolal. Tam so ob mizi sedeli mati, desetletni Janko in njegova pol mlajša sestrica Marjetka. Mati je pletla nogavico, Janko je bral knjigo, Marjetka je pestovala punčico in pri- sluškovala vetru, ki se je divje zaganjal v gozdno drevje tam zunaj. Bil je to zadnji večer v letu, ki je teklo h kraju. Že ves dan so pričakovali očeta in pogledovali k oknu, toda ni ga hotelo biti. Končno so se utrudili go- voriti o njem, vendar so vsak zase še mislili nanj. Kadar se je komu od njih zazdelo, da je zunaj pod koraki zaškri- pal sneg, je dvignil oči, pogledal po ostalih dveh in k vratom ter spet sklonil glavo. Oče je že dva meseca drvaril na dalj- nem Pohorju. Pisal pa jim je, da se vrne k njim, čim zapade večji sneg, najpozneje pa k novoletnemu prazniku. Moral bi priti danes, prav danes. »Se čaja bom skuhala, potem pa poj- deta spat,« je rekla mati. »Rada bi še čakala očka,« je zaprosila Marjetka in brat ji je pritrdil: »Bova pa jutri dalj poležala.« »Morda ga je zadržal sneg, pa pride jutri, podnevi. Zdaj je že pozno.« »Nocoj hodi po svetu tudi dedek Mraz,« je povedala Marjetka. »Morda pride tudi tod mimo, pa pogleda k nam in nam kaj prinese.« »Dedek Mraz se vozi s sanmi, naša koča pa ni ob cesti. V večjih krajih se ustavlja, kjer ga pričakuje mnogo otrok. K nam ga pač ne bo.« Tedaj se je zaslišalo, kakor da je nekdo rahlo butnil ob vrata. Lahko da je bil to veter, toda takoj nato se je zaslišal rahel, tenek glas, kakor da je zajokal majhen otrok. »Srnica je zunaj!« je Janko skočil k vratom. »Torej je le nekdo prišel k nam in ne bomo nocoj sami,« se je razveselila Marjetka in pohitela naproti mladi srni, ki je plaha in drgetajoča vstopila. Otro- ka sta jo objela okoli mrzlega, mokrega vratu ter jo božala po mehki d\aki. »Ne pustita je preblizu peči, naj se počasi ogreje, Janko pa ji daj jesti in piti!« Srnica je zrla po sobi z velikimi očmi, ki je iz njih hitro izginjal strah. Dvig- nila je smrček, kakor da z njim srka vase prijetno toploto. Janko ji je pri- nesel krožnik mleka in je vanj nadrobil kruha. Srna se je še razgledovala po ljudeh, potem pa je pričela hlastno jesti. »Pogreje naj se, potem pa jo popelje- mo v hlev h kozi. Lahko bo ostala pri nas, dokler ne bo hotela v gozd nazaj. Ni nas pozabila, odkar je bila zadnjič pri nas, in nič se nas ne boji. Prišla nas je prosit pomoči v tej hudi zimi.« Tedaj je srnica glavo zasukala k vra- tom in se nemirno zganila. Vsi so za- slišali škrtanje korakov po snegu pred kočo, nato je nekdo potrkal na vrata in jih takoj sam odpisi. Nekdo je vstopil. Bil je visok, kučma mu je pokrivala glavo, rahla brada mu je obdajala obraz in na hrbtu je nosil nekaj kakor vrečo. Marjetka se je oprijela materinega krila in v veselem strahu kriknila: »Dedek Mraz!« »Dober večer!« je z znanim glasom radostno pozdravil došlec. Mati se je presenečena nasmehnila, beseda ji je obtičala v grlu in pohitela je k njemu. Samotna koča na robu gozda »Očka!« je priskočil Janko. Marjetka je široko pogledala. Da, saj to je bil vendar njen oče, le da mu je bila zrasla kratka brada. Sicer pa je bil res nekoliko podoben dedku Mrazu, ka- kor si ga je predstavljala. Bil pa je vendar njei^i očka, ki je nanj čakala ves dan. Zdaj so se objeli vsi štirje in srnica je radovedno pogledovala k njim. »Pozen sem,« je pripovedoval oče. »Ustavil sem se v mestu, da sem na- kupil to in ono. V hosti sem dobro za- služil in zdaj ostanem kak teden doma. Poglejte, kaj vse sem vam prinesel!« Odprl je nahrbtnik in iz njega po- stavljal na mizo najrazličnejše reči. Bilo je tu blago za obleke, platno, sla- nina, riž, sladkor, suho meso, piškoti, knjiga za Janka, ruta za Marjetko. »Jaz pa sem najprej mislila, da je prišel dedek Mraz!« »Da,« se je nasmehnil oče, »brada mi je zrasla v pohorskih hostah.« »In prinesel si nam toliko lepih stvari, prav kakor dedek Mraz,« je rekla mati in dostavila: »Caj je že kuhan in ga popijemo vsi skupaj.« Sedli so k mizi. Veselo so zrli drug v drugega in si pripovedovali, kako so medtem živeli in težko čakali tega le- pega svidenja. Zunaj je škripala zima, njim pa je bilo toplo in dobro. In ko so se poslavljali, preden so legli spat, so si želeli zdravja in sreče tudi še za novo leto in še mnogo, mnogo novih let. .Pavla Rovan Odlomka iz enodejanke SANJE pionirja iz revirja Dreičeh Očku nesem zdaj kosilo, dve je ravnokar odbilo. Očka v jami premog koplje, če zaliva voda rov, takrat rudar ne gre domov. V jami temni so hodniki kar navzdol in spet počez, morAa škrati so vodniki,— miške tam so prav zares. Po gozdičku sem jo mahnil lani tu nogo sem izpahnil, noga cela je in štor nanj naj sedem za odmor. Kaj, če srečal bi medveda? Res, da me prav nič ni strah pionirska četa bi seveda me branila, vsa na mah! Kaj, če srečam dedka Mraza? To je resna stvar; za pridnost malo imam dokaza, a smuči rad dobil bi v dar. Kaj bi mislil na medveda, ki zadremal je v brlogu, a namesto dedka Mraza starka Zima cijdzi v logu. Danes pa zares sem truden, zjutraj zgodaj sem ze vstal, gozd je danes nekam čuden — meenda bom še kar zaspal. * Ptički Čiri, čiri, čiri, či ljubi Drejček, kje pa si? Voščimo ti »Novo leto« glej, da bo lepo začeto. Ce nas krmil boš vsak dan, ko snežena je ravan, ti prinesemo darila, celo letalo brez goriva. Posodimo ti naša krila, da zletel boš v višave, gledal žemljice daljave, nje lepote in širjave. Ob Savi, Donavi je mesto belo, Maršalu voščiš srečo veselo, ponosen se vrneš med pionirje v ruLše premoga bogate revirje. za novo leto v novo teto Neumorno naletava v novo leto beli sneg, z njim pokrita dol, dobrava sta in daljni strmi breg. Spet je leto zatonilo, novo je pred nami spet, kar bilo je, se zgubilo je za vedno v prošli svet. Zdaj težave so minule, vse nadloge in skrbi, stare v prah so se sesule, novih pa nam treba ni, S smučmi na nogah hitimo vsi mi mladi tja na breg. V novo leto se spustimo! Padaj, padaj beli sneg! Marjan Kunej, dijak učiteljišča v Celju Novoletna ielha Mlada novoletna jelka širi svoje polne veje. Praznik vlada v naših srcih in jih s toplim žarom greje. Zunaj naletava sneg, mrzel veter brije v breg. Z biseri do tal posuta kakor bajna gorska vila jelka vitka in visoka vzpenja se pred nami mila. V njenem vrhu se blesti rdeča zvezda, v svet žari. Skozi vse bodoče dneve naj nas lepa zvezda vodi, domovino naj varuje v miru, sreči in svobodi. Sveti naj čez hrib in dol rdeča zvezda — naš simbol. S starim letom naj zatone vsaka skrb nam v pozabljenje. Mlado leto se nam bliža, kliče v novo nas življenje. V delu zmagovit naš rod naj bo vselej in povsod! Anica R. Prvt sneg »Hej, očka, skozi okno glej: sneži!« Metulji mehki iz višin lete in svet pod njimi se vse bolj beli. V otroškem srcu vstajajo želje: »Boš kupil, dobri očka, mi sani? Ne, raje še imel bi lepe nove smuči!« Otroku se zabliskajo oči, a že vprašanje novo spet ga muči: »In očka moj, kaj pa boš delal ti? Boš sankal se in smučal kdaj z menoj? Ah, ven poglej: Saj nič več ne sneži, kaj res, da več snega ne bo nocoj?« »Potrpi, sinko moj! Ko zjutraj vstaneš, bo belil se po njivah sneg visok, medtem ko še zaspan oči si maneš, bo tonil v snegu travnik, gozd in log. in uprava. Novoletne navade po svetu Novo leto pričakujejo menda po vsem svetu enako, posebno kar se polnočnih orgij tiče. Vendar ima vsaka dežela in vsak narod svoje posebnosti pri prazno- vanju prihoda novega leta. I NA ANGLEŠKEM ^ V Angliji je navada, da zvonove za- vijejo v slamo, tako da v starem letu le komaj slišno zvonijo. Nastop novega leta pa naznanijo z odkritimi zvonovi. Drugače praznujejo po angleško z bran- dyjem in viskijem. DOMOVINA NOVOLETNIH ZABAV JE NEMČIJA Nemčija prireja ob prestopih v novo leto velike zabave z velikim truščem. Za novo leto okinčajo tudi ulice z lučmi, prirejajo ognjemete in iluminacije. No, letos bo ta skupna navada Nemcev zo- pet deljena. V Vzhodni Nemčiji se bodo slovesnosti začele in končale s čestitka- mi premodremu Stalinu ... FRANCOZI PREBIJEJO TA VECER V DRUŽINI Nasprotno od drugih narodov se Francozi na silvestrovanje ne podajajo v velike družbe in na zabave. To je zanje družinski praznik in ga praznu- jejo v ožjem krogu. Italijani pa prire- jajo obiske in hodijo čestitat prijateljem in znancem na domove. NA ŠVEDSKEM OSTANE ZA NOVO LETO MALOKDO DOMA Švedi pred novim letom poberejo šila in kopita, smuči, sanke in ostale po- trebščine in jo po navadi mahnejo v hribe, kjer se nastanijo po hotelih, smu- čajo, se drsajo in v veselih družbah prebijejo novo leto. Ta navada se je malce preselila tudi k nam. Tudi naše koče, domovi in hoteli po gorah se vsako leto ob tem času bolj polnijo. V AMERIKI NA NOVOLETNI DAN ZDRAVIJO MAČKA ... Amerikanci kar nekaj dni pred novim letom proslavljajo njegov prihod. Ta- krat se po navadi tudi močno povečajo številke avtomobilskih nesreč. Seveda potem ni čudng, če nekaj noči preple- šejo in se zabavajo, da je prišlo v na- vado, češ, prvi januar je dan počitka. Naročanfe zelezniihih legi- timacij P-30, p. 31 in K-15 v letu 1935 bodo izdajale in potrjevale ▼»> Ijavnost legitimacij P-30, P-31 in K-15 vse Ž6- lezniike postaje, razen postajališč v Slov«- niji, ne pa več Direkcija za železnice v Ljub- ljani. Podjetja, zavodi, uradi in ustanove katerih delovni ljudje so upravičeni do teh legiti- macij, nakupijo potrebno število ustreznih legitimacij na podlagi pismenega naročila z navedbo količine in vrste legitimacij v go- tovini pri najbližji železniški postaji. Kup- ljene legitimacije morajo biti čitljivo in na- tančno izpolnjene in se morajo nato s se- znamom v treh izvodih predložiti eni želez- niški postaji, razen postajališč, kjer so bile kupljepe, v potrditev. Podrobna navodila glede upravičenosti do legitimacij in glede izpolnjevanja legitimacij ter sestave sezna- mov bodo dajale železniške postaje, kjer bodo na razpolago posebej natisnjene brošurice s celotnim besedilom in vsemi navodili. Na- tančna navodila pa bodo objavljena tudi \ Uradnem listu LBS. Izdana navodila je treba brezpogojno upo- števati, ker bodo sicer železniške postaje za- vračale potrditev legitimacij. Ker trenutno ni dovolj obrazcev na zalogi, bodo železniške postaje te prejemale posto- poma od ekonomala direkcije v mesecu ja- nuarju, kakor hitro jih bo železniška di- rekcija prejela iz tiskarne in prežigosala s suhim žigom. Cena legitimacij je: din 30.— za P-30, din 20.- za P-31 in din 10.— za K-15 za vsak izvod. Ponovno opozarjamo vse prizadete, da Di- rekcija za železnice v Ljubljani za leto 1953 ne bo izdajala legitimacij, niti odgovarjala na morebitne vložene zahteve. Ali naj počaka? »Marička, pojdite v stanovanje nad nami in vprašajte te ljudi, ali so znoreli, da delajo tak ropot.« »Grem, ali naj počakam odgovor?« V uradu Uradnik: »Vaša starost?« Stranka: »Ženska ima vedno toliko let, kolikor jih kaže.« Uradnik: »Torej zapišemo 78 let,« JUZNA AMERIKA Prebivalci Južne Amerike imajo z ene strani najslabše vrste silvestrovanje. Takrat je pri njih najbolj vroče in se skrivajo v sence ter pijejo namesto vročega čaja, kuhanega vina in punca hladilne pijače. HORVAT IZIDOR: Čarovnic Ljudje tistih časov, kajpak, še niso vpatolomili z jeklenimi ptiči po zračnih višavah, tudi skozi vasi niso drveli z železnimi samodrči in iz kraja v kraj jih ni prevažal orjaški hlapon. Kje neki! Se brati in pisati niso znali in so bili neprosvetljeni ko temna noč. Grozljive bajke so si pripovedovcdi, pa trepetali pred strahovi in prirodnimi pojavi. Ne- uki so verovali v vsakovrstne vraže in duhove, pa zmaje in volkodlake in .. . Da! Se take glave, kot so cesarske, so se delale, ko da verujejo v — čarovnice, pa ne bi uboga, nevedna raja! Gorje ženski, ki so jo osumili čarov- ništva! Krvavi rablji cerkvene in po- svetne gospode so nesrečno žrtev stra- hovito mučili in nazadnje na grmadah žive sežgali. Na čase čarovnic ni ostal le žalosten spomin, temveč naletimo tu in tam še tudi na ostanke vere v čarovnice. Ne popotna palica, kar puhač smrdi j i- vec me je ponesel v udobni škatli po ovinkih in vijugah bele ceste v lepo deželo Kozjansko, ki se mi je neizbrisno vtisnila v spomin. Dobri so tod ljudje in otroci bistre glave. In prav k njim, k otrokom sem se namenil. Kje pa jih dobi več in na kupu, če ne v šoli? Citali so. Prisluhnem in gledam, opazujem in poslušam. Tišino je od časa do časa zmotil kak pritajen vzdih. To in ono deklico je davil celo jok. Vsem pa je zastajal dih spričo grozljive usode ne- srečne ženske, osumljene čarovništva; čitali so: »,Carovnica' Marina Vukinec«. Kako bi bilo na svetu, če ljudje ne bi bili radovedni? Nič ne bi zvedeli in malo znali. Tako pa je tudi mene pri- ganjala radovednost, da bi jo malce popasel med otroki. Pa sem poradovedil: »Vse lepo in prav, otroci! Citate, da vam ni prigovora in še pazljivi ste. Kaj in kako pa menite o čarovnicah, so bile, ali jih ni bilo?« V klopeh je nastala zmeda. Potem je nastopil molk s spogledovanjem in še muzanje. V tem pa se že odreže kuštra- vo fante: »Saj so še!« Si lahko mislite, da sem skoraj one- mel od presenečenja in le radovednost me je priganjala, da sem se ročno zbral •in potem rahlo podvomil: »Kaj poveš? Pa menda ne!« »O, so, so! Se tu pri nas je in tam ob robu gozda stanuje,« se je pogumno prehitevalo pet ali šest glasov. »Kako pa veste .. .« To je završalo, da še sam sebe nisem več slišal. Odprle so se zatvornice in stekli so jezički, ko na urnem potoku mlinčki. In kaj vse so vedele povedati drobne glavice! No, bi bilo predolgo in še nič kaj duhovito to čenčanje. To pa rečem, da ni njihova »čarovnica« nič in v ničemer zaostajala za onimi iz davnih časov. To vam je čarala in zavdajala ljudem in živalim in je pravcato čudo, da ni samega sveta še postavila na glavo! »Tako, tako? ... Cesa vsega ne po- veste! Reč pa taka, le od kod vse to reste?« Kaj bi ne vedeli! Je Miha povedal to in ono. Franček drugo, oče tretje in brat — da, tudi brat in še drugi. Dosti vedo povedati ljudje in je vse gola resnica. »Hm, hm, hm,« sem majal z glavo. »To mora biti bogata in imeti vsega na pretek, tista ženska, denar, lepe hiše in nemara celo avto, pa lepo popotuje po širnem svetu.'« Kaj še! Kak avto le? Se koze ne pre- more! Koča bi se že podrla, če se ne bi naslonila na debel hrast. Iz sklede za- jema, kar si nabira po hosti in pri ljudeh. »Aj, aj, tako revna je? Kako pa tak- isto, ko pa pravite, da ima tako veliko moč in oblast nad ljudmi in duhovi!« sem se zelo začudil. Potem sem še ne- jeverno zmajal z glavo: »To v glavo mi ne gre, da nekdo, ki tako rekoč gore lahko prestavlja s čarovnijami, ne bi pomagal sam sebi. — Kako pa s pa- metjo, kaj vam pravi o tem?« Na razvnele glave je legla zadrega. Potem se je izpred zadnje klopi dvignil postaven fant: »Saj ni nič res! Ni ča- rovnica, le samotarka je in včasih huda. Ljudje si kar tako izmišljajo. Jaz že ne verjamem v čarovnice in tudi strah me nič ni.« »Jaz tudi ne ... Jaz tudi ne ...« se je pridruževalo še nekaj glasov. »Saj tudi Marina Vukinec ni bila čarovnica.« »Tako je po pameti in prav!« sem pri- trjeval. Potem sem še dodal: »Med ljud- mi so zelo učeni in tudi zelo hudobni, Ivi človeštvu dosti koristijo pa škoduje- jo. Ampak, tla bi imel kdo nadnaravno moč in se pajdašil z duhovi? Nak, ne boš! Takemu babjeverstvu se dandanašji po- smehujejo še vrabci v prosu.« V klopeh je postalo živahno. Med raz- pravljanjem sta se tvorili dve skupini: za in proti veri v čarovnice. Glej jo radovednost! 2e zopet sem ji moral ustreči. Preizkusil sem: vstali so ti — -)a zopet oni. In uspeh? Na polovico so bili. Mar mislite, da nisem bil iznenaden? Pa še kako! Se tako nekako sem se čudil: Vraže verstvo da je še pri taki moči? — Kakopak, če ga pa starejši s čenčami sejejo med mladino. JMoja muca Nekoč, ko sem šla čez polje, sem vi- dela, kako sta se pri neki hišici igrala muca in psiček z žogo. Tekala sta sem in tja ter si skrivala žogo. Naša muca se pozimi zelo rada greje na zapečku. Nekega dne, ko ni bilo nikogar doma, je mamici ukradla meso. Moja muca se zelo rada igra z žogo. Opazovala sem jo tudi, kako se je igrala z miško. Naša muca je zelo snažna. Zato jo imam zelo rada. Ko je imela mlade, je bila zelo huda. Nagajiva je. Včasih me tudi opra- ska, če je jezna name. Moji mačici se moramo zelo smejati. Včasih sem tudi jaz jezna nanjo, Silva Radčenko 2. d razred I. osnovne šole v Celju Dragi dedek Mraz! Pritožil si se, da ti pionirji I. osnovne šole iz Celja nismo napisali nobenega pisma. Res je in to ni lep>o od nas, saj Te vendar pričakujemo tudi mi s to- lil^im veseljem. Kot nam obljubljaš, bomo ob novo- letni jelki deležni tolikih presenečenj. Razveselil nas boš z raznimi šaljivci, otroškim sejmom, na katerem bodo razne igračke. Po zraku bodo švigale razno- barvne rakete. Ne bo nam treba po- šiljati avtomobilov za prevoz, ker bomo sami zelo radi prihiteli na drsališče in v park, kjer se bomo drsali in sankali. Pripravljaš nam lepo zabavo na stre- lišču, lutkovno igro. V gledališču bomo še enkrat spremljali Sneguljčico in se z njo veselili gostoljubnosti dobrih gozd- nih možičkov. V kinu bomo videli lep otroški film. Veselimo se tudi novoletne jelke, ki nas bo okrašena in polna darov privabila v terenske prostore, v razna podjetja in tovarne. V upanju, da boš držal besedo, te srčno pozdravljamo pio- nirji in cicibančki. Potočnik Renata 4. a razred I. osnovne šole v Celju Marjan Kunei: Dedek Mraz Snežilo je, povsod je bilo že vse belo: polje, travnik in gozd. Smreke in jelke so trudno povešale k tlom svoje veje, polne snega. Pod njimi pa je bilo dokaj toplo in prijetno. Cez stezico je pod smreko planila senca. Kdo drug bi naj bil to, kot plašljiv zajček, ki beži dru- gam! Vse je mirno in tiho. Prisluhni... daleč v goščavi je zašumelo. Ce bi hitel za glasom, bi zagledal nemirno srnico in mogočnega srnjaka, ki si drgne ro- govje ob drevo. V daljavi nekaj zasmrči: stari znanec brundač spi zimsko spanje. Veverica skoči z veje na vejo in naga- jivo pomaha z repkom, da se vsuje drobni sneg na tla. ,V daljavi se zasliši cingljanje, vse je vznemirjeno: zajček dolgouhec se po- stavi na zadnje noge in natanko pri- sluhne glasu, srnjak si neha drgniti ro- ge, le zaspanec medved neugnano smrči dalje. Glas prihaja vedno bliže. Zajček pre- plašen plane v gozd in se ustavi šele — ves upehan daleč na drugem koncu, sr- na in srnjak sta izginila ... Glas pa se vedno bolj bliža. Tedaj pridrse med smreke čudovite velike sa- ni, ki se svetijo in se šibijo, polne naj- različnejših dobrot: fig, rožičev, poma- ranč ... Na sankah sedi mož z dolgo, sivo brado. Truden od dolge poti ustavi sani, da si odpočije v gozdu, preden obi- šče otroke — bil je ljubi dedek Mraz iz daljne dežele ... Priskaklja plahi zajček, prideta jelen in srna, po drevesu se požene veverica, zaspani medved se leno pretegne in sto- pi dedku Mrazu naproti. Prišel je nje- gov čas, zdaj ni zaspan, ker ve, da mora pomagati dedku obdarovati pridne otro- ke. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE, CELJE nudi najboljšo izbiro: plemenitih fur- nirjev, sodov, zabojev in ostalega poliiStva Delovnim ljudem, kolektivom, odjemalcemlin dobavi- teljem želi delovni kolektiv LIP srečno, uspeha polno in mirno Vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem naše domovine, ki se skupno z nami bore; za izgradnjo socializma čestitamo k do sedaj do- seženim uspehom ^ Naj bo leto 1953 leto novih zmag v borbi za lepšo bodočnost delovnega ljudstva Delovnim ljudem v Celju in okolici želi obilo uspehov pri graditvi socializma v letu 1953 DELOVNI KOLEKTIV ETOEi TOVARNE CELJE Srečno, uspešno In mirno novo Jeto 1953 želi svojim strankam in vsemu delovnemu ljudstvu v Celju in zalediu stran 12 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stev. 32j Stane Terčak: S p O m i n i Takrat je padla tudi ona wedno, kadar se zavrte snežinke v zraku v svojem prešernem plesu, ko naletava sneg v gostih kosmih in se zavijajo hribi v sivo kopreno meglž, prihajajo spomini k meni v vas ... Stal sem ob oknu, ko so na steklu trepetali zadnji igrivi sončni žarki in se je krvavordeča obla potapljala za Savinjskimi planinami. Na vrata je rahlo, boječe potrkalo: enkrat in nato še drugič malo močneje. Zdrznil sem se in se predramil iz svojih misli. »Na- prej!« sem dejal polglasno. Počasi, skoro boječe, je vstopila v sobo v črno oblečena stara žena. Leta in težko žalost sem ji bral na obrazu. Prenos ranjencev V laseh je imela polno srebrnih niti. V roki je držala majhen zavojček in ga stiskala k sebi. Povabil sem jo naj se vsede, pa je obstala sredi pol mračne sobe in razvila zavojček. Stegnila je roko in mi podala sliko lepega, mlade- ga dekleta. Počasi je izdavila: »Ali ste jo mogoče poznali? Gotovo ste jo kdaj srečali v partizanih.« »Da, da, spomini, kako je že bilo...?« Tretji teden smo že bili na pohodu, vsako noč in vsak dan v borbah. Bili smo izmučeni in do smrti onemogli. Marsikdo izmed nas je imel ozeble no- ge zavite v žakljevino. V srcih pa nam je plapolala ena sama misel: »Naprej, samo naprej! Prebiti se moramo iz tega prekletega nemškega obroča, ki nam je povsod nastavljal pest, da se uja- memo. Naša skupina se je z največjo težavo prebijala skozi snežne žamete, ki so bili na nekaterih mestih nad dva metra visoki, proti mali kmetiji sloneči ob robu smrekovega gozda. Ko smo prišli do nje, smo videli, da je že polna utrujenih in ranjenih partizanov. Na- slonili smo se na steno hiše pod ka- pom strehe in začeli kar stoje dremati. V hiši med ranjenci je bila tudi ona. Kuhala je čaj in obvezovala ranjene borce. Po kratkem odmoru smo nada- ljevali pot v negotovost. Proti večeru se je za nami na hribu, kjer je stala kmetija, razplamtela krat- ka borba. Rezko so udarjali posamezni streli. Tu pa tam je v presledkih za- krakal mitraljez. Nato so se odmevi izgubili v gluho, sneženo noč. Na pohodih smo kasneje večkrat prečkali to pogorje. Nekega večera smo se ustavili na tej gorski samini. Go- spodar nas je prijazno sprejel in nas povabil v izbo. Pogovor je tekel o vsem, kar je bilo važno za nas in zanj. Povrnili smo se tudi na oni zimski po- hod naših brigad. Porinil je bučo s ciknjenim sadjevcem pred nas, nato pa je sedel k peči, vzel cedro iz ust in dejal: »Veste, fantje, marsikaj sem že videl, mnogokrat Sem bil pogrebec, to- da tako težko še nikdar, kakor takrSt v oni zimi. Saj se spominjate? Tudi pri nas ste se ustavili na svojem pohodu. Kar smo imeli, smo vam dali. Fantje so se pri nas odpočili. Pozno popoldne onega usodnega dne, ko sem napajal živijio, je Nemce kdo ve odkod prinesel sam vrag k naši bajti. Naenkrat jih je bilo vse zeleno, kakor bi rasli iz tal. Dvakrat, trikrat je počilo za kolovozom. Nato pa je za- tulilo preko hlevov in bajte, ozračje je bilo polno ostrega sikanja svinčenk. Na smrt zmučeni partizani so se s te-* žavo prebijali k našemu gozdu v rebri. Na pol pota je podrlo tudi mlado bol- ničarko. Ko se je vihra unesla, sem šel s strahom pogledat. V visokem snegu je ležala, kakor bi spala. Njen lepi, po- dolgovati, bledi obraz z vencem koša- tih, črnih las in kakor nebo sivimi odprtimi očmi, je bil zazrt tja daleč v gozd. Prvi trenutek sem mislil, da je živa. Cuješ? sem jo poltiho poklical. Ni se premaknila. Stopil sem tik nje in videl rjave ledene madeže strnjene krvi. A, tako! se mi je mukoma izvilo iz grla. Tako dekle! Samo življenje, le- pota in mladost!« »Ko sem pokopaval, se mi je zdelo, da sem pokopaval z njo tudi del svoje mladosti!« Potegnil je preko čela z ra- skavo, težko roko, kakor da bi hotel pregnati težke, žalostne spomine. Obsedel je negibno pri topli peči, ves večer ni spregovoril besede ... Da, da, spomini, kako daleč je že vse in še vedno prihajate v vas. Ta- krat ste tako blizu mene, kakor da bi se vse to godilo včeraj... . Za Kratek čas ZLOGOVNICA SI, PLA, UC, I, L, ES, 2U, MLE, AK, VRAN, OR, TRE, ES, L, OB, VI, O, NO, OVA, NOS, CLA, EK, RE, RI, AK, VA, N, LJA, LEN, VA, PIJ, NO, JEK, M, KAD, NER, GA, DUK, VA, KO, SEM, TE, E, T, NI, CA, I, N, TI, KA, REL, KA, NI, CI, JA, ZA, RON, S, TI, VEN, DOL, GO, CA, RI, NEC, TOR, CIO, JA, NAR Iz gornjih zlogov sestavi besede, ki pomenijo: 1. Azijska država 2. Nazadnjak, sovražnik 3. Ravnik, največji obseg zemlje 4. Pripadnik 5. Vrsta tobaka 6. Jajčaste oblike 7. Kraj na Primorskem 8. Makov sok 9. Naša nova elektrocentrala 10. Stvaren, nepristranski 11. Kratica mladinske organizacije 12. Oddelek konjenikov 13. Športni vaditelj 14. Združitev v določene namene 15. Naš znani železniški predor 16. Slika z vodenimi barvami 17. Otroška pijača 18. Ime občine v sestavu okraja Celje- okolica 19. Nauk o lepoti, krasoti 20. Nedelaven ^ 21. Nedoločnik za gre 22. Gora v Istri 23. Vrsta cigaret Piši besede drugo pod drugo in ti prve in tretje črke, čitane od zgoraj navzdol, povedo željo uprave. S. V. POSETNICA Kaj je ta tovarišica po poklicu? RAČUNSKA NALOGA V katerem primeru dajo številke: 2, 3, 4, 6, 9 vsoto 10? MAGIČEN LIK Besede pomenijo: 1. malopridnik 2. velika skladba 3. pletena posoda 4. plug 5. mesto (hrv.) Vsem našim odjemalcem na področjia celjskega bazena in vsem investitorjemeleUtrifikiaH cije našihi naselij želi nspehiovl polno novo leto 1 9 5 Š KO L E K T I V Odkupno podjetje KOTEKS" Želi vsem svojim dobaviteljem, f^al^or tudi vsem delovnim (kolektivom srečno JVouo leto 19 53 Kmetijski magazin Ljubljana poslovalnica Celje ASkerieva ulica 19 Prodaja na drobno in debelo elektromotorje, Diesel motorje, vse vrste poljedelskih strojev, kmetij- sko orodje, z a š č i t n a sredstva, umetna gnojil <, krmila in ostale kmetijske potrebščine Cene znižane Vsem potrošnikom, našim odjemalcem želi kolekiiv trgovskega podjelja KURIVO uspešno in srečno Novo leio 1953 Na zalogi vedno velike količine drv, kolobarjev, klad, različnih vrst premoga. Le nič skrbi pred zimo, za Vas skrbi ;»KURlVO« Mlinska podjetja CELJE Teefon: 23-34 - TekočI račun: NB Celje, št. 620-46104-2 2ELE VSEM DELOVNIM LJUDEM OBILO USPEHA V NO- VEM GOSPODARSKEM LETU 1953 IN ISTOČASNO SPO- ROČAJO CENJENIM ODJEMALCEM, DA OD L JANUARJA DALJE POSLUJEJO S SVOJIM RACUNOM IN NUDIJO VSE VRSTE IN KOLIČINE MLEVSKIH IZDELKOV HORVAT IZIDOR: K trčenju starega in novega sveta Ne vem, od kod so vzeli in zakaj so si Zemljani za simbole in prinašalce svoje sreče izbrali prav štiriperesno deteljo, rejenega pujska, konjsko podkev in sa- jastega dimnikarja. Kako vsaka k sebi so te reči! Le v kaki medsebojni zvezi so in še s človekovo srečo? Pujs se ne zredi od detelje in človek resda nabija podkev konju, toda prašiču in dimni- karju? Nak, kaj takega! Le dimnikar si je pa res nekoliko na roko tam okrog novega leta s prašičem, ko se po zadim- Ijenih podstrešjih srečuje z njegovimi posmrtnimi ostanki. Zastran sreče pa bo moralo že biti nekaj na stvari, da jo nosi dimnikar v škarpetih, prašič na repu, da cvete na deteljišču in da cesto omahne in se privinči pod podkvijo (ne le konjsko, kajti podkava si tudi človek — škorenj namreč), zakaj sicer si ljudje ne bi voščili sreče v njihovem znamenju. Bom pobrskal po bukvah učenih in potlej povedal, od kdaj, zakaj in kako oznanja srečo človeku prav detelja, podkev, pra- šič in dimnikar, kleti dšorej, če bom kaj našel, če bomo še brali Savinjski vestnik, če ... skratka: če ... ,če ... in tako naprej ... Da, ta preklicani če meša človeku štrene! Nebodigatreba, koliko lepše bi bilo človeku življenje in sploh na tem cmeravem svetu, če ga ne bi bilo! Sreča bi se nasmihala in se tako rekoč vsilje- vala sama od sebe izza vsakega vogala in ne le — recimo — iz detelje ali sve- netovega rilca. Toda življenje, burkasto kakor je, je prav iz muhaste nagajivosti podtaknilo človeku v besedišče ta pre- klicani če. In res! Ce najdeš v slovarjih vseh na- rodov, ki slovarje imajo in take iznajdbe poznajo. Nemara je zastran tega bolje pri ljudstvih, ki takih zadevščin in še marsičesa nimajo, s čimer se trapimo in si grenimo življenje mi, kulturni civili- ziranci. Prava reč ta če! Le kaj ima opraviti s starim in novim letom in z našo srečo? Viš ga, le kaj? Meniš, da držiš srečo oberočki čez pas in tuhtaš, kako bi se napajal z njo, pa ti jo izpridi če in se lahko obrišeš pod nosom za njo. In tako sumim, da je čestitanje in voščenje v sorodstvu s če in so od istega očeta in iz skupnega gnezda. Tako me- nim namreč, da bi čestitanja in voščenja bolj zalegla, če ne bi imela v sebi če... Potlej pa je takole s to stvarjo: Mi ti, prijatelj, stric, dekle ... čestitamo k no- vemu letu in ti voščimo... (Voščenjem ni kraja, ne konca.) Ce se ti bo pa sreča navzlic temu izneverjala, si umivamo roke. Z vsakterimi čestitanji in voščen j i sem imel slabe izkušnje. Nič ne rečem, je sila lepo in na moč prijazno voščiti si srečno novo leto v razigrani družbi ob klobasi in tramincu. To že! Kako pa je potlej z novim letom in s srečo? Nak! « Smo mesarju Cegoju onokrat napivali in voščili: na mnoga srečna leta! Toli prijazno je bilo, da je Cegoj naročal in plačeval in pozabil šteti ure. Na dan je šlo v megli in po ledu, ko je lovil ravnotežje po spolzkih ulicah. Ce mu ne bi spodrsnilo, mu opoldne ne bi gorela ob vzglavju — voščenka ... * Ali pa tista Katrca, ki je že desetkrat hodila pokapat staro in budit novo leto zdaj z deteljo, zdaj s kosom podkve v žepu, v koprnečem srcu pa z gorečo željo po... I, no, kaj neki si dekleta žele ixi jim skrbne mamice voščijo? In bi se Katrci želja gotovo izpolnila že prvikrat, če ne bi imela smole. • Je Silvester Savinc lani prešerno go- doval. V. valovanju staronovoletnih go- stov je uzrl v dvorani prikupno rdeče- lično deteljičko. Kakopak da jo je ob- letaval kakor metuljček. Ob zori so mu prijatelji iz globin svojih odprtih src čestitali in mu voščili lahek in sladek zakonski jarem. Med letom se je Sil- vester res upregel in bi tokrat silvestro- val morda v troje, v dvoje pa gotovo, če — ne bi že tudi izpregel. Ce smo že pri silvestrovanju, potem je koristno in prav, če silvestrujejo Silvice in Silveki, saj jih naš narod ne premore malo. Kako naj bo pa splošno in ganljivo ljudsko rajanje ob zatonu starega in vzidu novega leta nekakšno silvestrovanje? Silvester je pri vsej lepi zadevščini kriv le toliko, kolikor so ga v koledarju obesili na zadnji klin. Zato bi se usodil predlagati, da bi poimeno- vali to spodbudno praznovanje med vrati dveh let ob vinu, pečenicah in trompetah v od pričakovanj zburkani družbi »staronovoletno bedenje«. (Nalik kakor imamo v naši domovini Staro- novoves.) Bi tako bilo to jako narodno slavje tudi po imenu. Pa ne gre obupa- vati tudi v primeru odklonitve pred- loga. Si je silvestrovanje s stoletnim bivanjem na naših tleh pridobilo domo- vinsko pravico in so ga razlagalci jezika sprejeli v narodov pravopis. Zato torej kar pridno silvestrujmo! I, zakaj pa ne bi! Dve leti trčita drugo ob drugo le enkrat na leto, kakor se živi samo enkrat na svetu. Ob vsa- kem trčenju zmaga vselej mlado in gre mladini prednost pri slavju. Pa še to je res, da povzroča trčenje pretres v člo- veku in ukreše ugotovitev: eno let* starejši! Naj! Nadeje so velike in optimizem nezmagljiv. Sreča nam pa tudi pride prav, pa naj jo prinese novoletni prašič ali detelja, podkev ali dimnikar. V zna- menju in s pomočjo vseh štirih: Srečno novo leto! INVALIDSKO PODJETJE Cevljarna i23deluje na veliko vse vrste trpežnih čev- ljev po okusu odjemalcev in najnovejši modi. Izdeluje po naročilu in meri. V primeru potrebe izdela tu(^ ortopedsko obutev * Dela izvršuje hitro in po konkurenčnih cenah Obiščite lastno prodajalno v Stanetovi ulici * Vsem svojim strankam se podjetje »Cevljarna« zahvaljuje za naklonjenost v letu 1952 in se tudi v bodoče priporoča. Stev. 52 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stran 13 ...iz Celja ''Vino koper okal, kateremu v Celju ni para Nekdo bi si mislil, da se otvoritve no- vega gostinskega lokala veselijo edinole prijatelji kapljice in dobrega prigrizka, toda otvoritve lokala »Vino Koper«, se menda veseli vsak Celjan, pa četudi tak, ki ne poskusi kapljice alkoholnih pijač. Zakaj? Razlogov za to je več. Prvi in najtehtnejši je ta, da je Celje z »Vinom Koper« dobilo reprezentančni gostinski objekt, kamor nam ne bo tež- ko peljati še tako razvajenega gosta, zlasti še tujca. Drugo nič manj važno dejstvo pa je to, da se bodo tudi drugi gostinski obrati morali potruditi, iz kon- kurenčnih razlogov, urediti svoje pro- store, poslovanje in postrežbo tako, da bo Celje dobilo splošno turistično vzdu- šje. Tretje je pa ono, s čimer hočem svojo reportažico jačeti... Gostilna »Pri Rozi«, kot so imeli na- vado povedati Celjani, je bila svojčas res dobro obiskana, še dokaj urejena, toda ostarela je z njenimi otvoritvenimi gosti vred. Med vojno je šlo navzdol, po vojni pa ne dosti, če ne čisto nič na- vkreber. V najprometnejši ulici Celja, kamor se zazre vsak, ki obišče naše be- lo mesto, je sčasoma postala »Savinja« zatočišče pijancev, razgrajačev in, oh, kaj bi še našteval. Skratka lokal, ki je bil nekak mozolj središča. Zmajevali smo z glavami, zmigovali z rameni... Toda kaj in kako? ... Vse dokler ... Odločitve MLO, da dovoli »Vinu Ko- per« urediti v Celju lokal, smo bili Ce- ljani veseli. Zlasti še, ker je bilo to pod- jetje z našega sončnega juga priprav- ljeno »preobleči« lokal v Prešernovi ulici, ki je takrat stal že na robu pro- pada. Proti koncu oktobra so lokal popol- noma razkopali. Šlo je zares. Podjetje ni štedilo s sredstvi, kajti gradnja in preureditev se je odvijala zelo hitro, kot v Celju nismo sicer navajeni. Upravnik Korene Aco, ki je znan vsem, ki so obi- skovali Ljubljano in tamkajšnje resta- vracije, je z vnemo vodil delo in spra- vil v življenje načrte ing. Korenta iz Celja. Še preden pa je bil obrat kon- čan, se je po Celju že raznesla novica in pohvala o odlični kapljici, ki je pri- spela v tamkajšnje kleti. Na soboto, dne 27. decembra ob sed- mi uri zvečer so odprli vrata novega lokala. Tisti, ki ste bili navzoči povejte, če ga bom dobro opisal, druge pa, ki niso bili poleg, hočem zainteresirati, da si ga ogledajo. Ze zunanji mrežasti slog oken izdaja jug. Notranjost je urejena v modernem kmečkem slogu. Tla so v prvem oddel- ku nekak marmornati mozaik, v dru- gem parket v tretjem pa terazo. Točil- na miza v točilnici je mojstrsko delo, prav tako stabilno pohištvo, opažena stena, križaste pregrade in dekoracija. Osvetljava je toplo domača, freske (mal- torez) v točilnici, ki ga je izdelal Celjan Lovrenčič, kažejo motiviko slovenskega Primorja. Nad kletnimi vrati za točilno mizo pa so v podboje vrezali: »V kevdru tim so shmahtna vina — malvazir in koperska zhernina ...« Po vseh prostorih najdemo dela spretnih rok mizarja Kerina, delavcev invalidi skega mizarstva iz Polzele, lesno prede- lovalnega podjetja in firme Hohnjec. Osebje, omeniti je treba njih lično enotnost v oblekah, je izbrano. Zlasti ugajajo okusna jedila »dunajske« in »primorske« kuhinje, ki jo vodi znani »član« celjskega »kuharskega ceha« tov. Kune j. Lokal je poleg tega še ozvočen in osebju se pozna, da je »režirano« s stra- ni dobrega »birta«. Ko sem na koncu, ne smem pozabiti, da je »Vino Koper«, kot celjsko prese- nečenje, vendarle stalo nekaj milijonč- kov in da ne mislijo ostati le pri seda- njem stanju. Cez dvorišče v pritličnih prostorih bodo uredili še več prostorov, nekakšnih klubskih sob, dalje vzoren vrt. Skratka, če takole na pol zamižim in zasanjan v bodočnost, ki ni daleč, imam predstavo o nekakšnem celjskem Riju, seveda prej boljšem, kot enakem. Takega gostinskega podjetja smo res veseli. Da bi jih le bilo še več. Ne mi- slim, da bi povečali število gostiln po Celju temveč, da bi se iz sedanjih pre- uredilo čimveč takšnih, kot je »Vino Koper«. , UPRAVNIK GLEDALIŠČA TOV.FEDOR GRADIŠNIK: O nekaterih problemih bodočega razToga celjskega gledališča Naš sodelavec je obiskal uprav- nika Mestnega gledališča tovariša Fedorja Gradišnika in mu zastavil šest vprašanj, ki se nanašajo na probleme Mestnega gledališča v Celju in na bodoči razvoj te usta- nove. Upravnik gledališča je na vprašanja odgovoril kot sledi: Novo gledališče je dograjeno in brez dvoma prekaša po svoji urejenosti vsa pričakovanja Celjanov. Ali nam lahko poveste, kdaj bo gledališče usposobljeno za gledališke predstave, oziroma kdaj predvidevate otvoritev gledališča? Preuranjeno je govoriti o tem, da bi bilo celjsko gledališče že dograjeno. Avditorij in zunanja fasada — to še ni gledališče. Glavno je oder, njegova tehnična ureditev z vsemi modernimi napravami in stranskimi prostori: gar- derobe za igralce z vso opremo, dvorana za vaje, pisarniški prostori za upravo in administracijo, shramba za gledališki fundus, ki se od predstave do predstave veča, soba za gledališki muzej in pose- ben prostor za namestitev gledališkega arhiva, priročne delavnice za električar- ja, mizarja, slikarja, krojača, lasuljarja itd. Brez vsega tega ni gledališča. Do- kler niso ustvarjeni ti osnovni pred- pogoji, je redno umetniško delovanje nemogoče. O tem sem govoril že pred leti in danes ponovno poudarjam, da o otvoritin gledališča ne more biti govora, dokler ne bodo podani vsi pogoji za ne- moteno delo v njem. K temu.spada tudi posebna stavba za izdelavo in shrambo kulis z vsemi gledališkimi delavnicami vred. Ali nam lahko pojasnite, kako si za- mišljate otvoritveno svečanost? Ali se gledališki kolektiv pripravlja na ta praznik? Otvoritev takega kulturnega hrama, kot je obnovljeno poslopje celjskega Mestnega gledališča, bo morala biti pač nekaj več kot praznik malega proVinci- alnega mesta. Celjsko gledališče ima svojo tradicijo in zavzema važno in svetlo mesto v slovenski gledališki zgo- dovini, zato bo moral biti dan otvoritve celjskega gledališča kulturni praznik vsega slovenskega naroda. Vodstvo gle- dališča se tega dobro zaveda, zato pa tudi stremi za tem, da bodo za počasti- tev tega kulturnega dogodka podani vsi pogoji. Kakor je bilo že j avl j eno, bo prva predstava v novem poslopju drama Kreft: »Celjski grofje« v novi režiji in zasedbi ter v popolnoma novi opremi in inscenaciji. Pripravlja se za to priliko posebna slavnostna številka »Gledali- škega lista«, v kateri bo prikazan zgo- dovinski razvoj celjskega gledališkega življenja od prvih početkov do danes in podrobni podatki o trudu in žrtvah Ce- - Ijanov za obnovo gledališkega poslopja. Z dograditvijo gledališča so nastale tudi nove zahteve. Ali bo sedanji pro- fesionalni kader kos svojim nalogam? Odkar je celjsko Mestno gledališče poklicna ustanova, je glavna skrb upra- ve igralski kader. Dokler ne bomo imeli številčno dovolj močnega umetniškega osebja, je pravo, nemoteno in načrtno delo nemogoče. Žal smo se morali doslej zadovoljevati le z obljubami in tako nam morajo pri količkaj večji zasedbi stalno priskočiti na pomoč amaterji, s čemer pa so združene nemale težave in ovire. Naš cilj je, da dobimo vsaj toliko poklicnih igralcev, da bi mogli vzpored- no študirati po dve deli hkrati, za kar bi bila potrebna vsaj dva stalna reži- serja. To je predpogoj za delo poklic- nega gledališča. Upamo, ^ da nam bo s prihodnjo sezono Akademija za igralsko umetnost izpolnila naše nade. Pogosto slišimo mnenja, da bo po- trebno uvesti v novem gledališču strožji kriterij v pogledu oblačil obiskovalcev. Kakšnega mnenja ste glede kriterija? Gledališče je kulturna ustanova prve- ga reda. za igralce je oder svetišče, prav tako bi moral biti avditorij sve- tišče za občinstvo. Pobožni ljudje si za cerkev oblačijo svoja najlepša oblačila in mislim, da je samo ob sebi umevno, da prihaja občinstvo tudi v kulturni hram kulturno in dostojno oblečeno in se v kulturnem domu tudi kulturno ob- naša. Ali bodo poleg gledaliških in opernih predstav dovoljeni tudi drugi nastopi? Pri tem imam v mislih nastope ostalih kulturno-prosvetnih kolektivov (pevskih zborov, dramskih odsekov, orkestrov). Kakšen kriterij bo določen v tem po- gledu? Gledališko poslopje mora postati dom tiste ustanove, ki je bila ustanovljena, da kot poklicna umetniška institucija reprezentira v Celju gledališko umet- nost. Vsak član Mestnega gledališča mo- ra čutiti, da je to poslopje v resnici njegov dom, v katerem lahko neovirano in z vso ljubeznijo vrši svoje vzvišeno poslanstvo. Brez tega toplega občutka njegovo delo ne more biti uspešno. s tem sem že odgovoril na stavljeno vpra- šanje. Kulturno-umetniška društva in ostali amaterski kolektivi bodo imeli po preselitvi Mestnega gledališča v lastni dom troje dvoran na razpolago za svoje prireditve v Celju. Ker je zdaj tudi ▼ Medlogu moderno urejena dvorana in je v načrtu zidava kulturnega doma v Gaberju, celjska kulturno-umetniška društva pač ne bodo mogla priti v za- drego za dvorane in odre. Kateri problemi najbolj težijo gleda- lišče v njegovem razvoju? Problemi, ki najbolj težijo celjsko gledališče, so razvidni iz odgovorov na stavljena vprašanja. Poleg igralskega kadra je najakutnejši problem celjskega gledališča občinstvo. Gledališče brez ob- činstva ni gledališče, brez občinstva ne more biti predstave. O tem problemu je bilo zlasti letošnje sezono že mnogo go- vorjeno in pisano in kakor kaže, bo treba še trdega in vztrajnega dela, pre- den bo ta problem zadovoljivo rešen. Novo gledališče med gradnjo Sauna na Kladivarjevem z dnevom Republike so se odprla vrata saune atletskega društva »Kladivar« celjski javnosti. S spodnjim skopim sestavkom ho- čemo seznaniti naše čitatelje s to edinstveno Športno sanitarno institucijo — finsko ko- pel jo, — edinstveno v FLBJ, ve6, celo v vsej ■rednji Evropi. Ne bi bilo pretirano, če trdimo, da je sauna del finskega življenja, da je neločljivo povezana v. njim in da v gotovi meri pred- stavlja skrivnost odpornosti in vzdržljivosti tega malega, toda ponosnega naroda, naroda borcev in športnikov, — kova Paava Nurmija. Tu leže osnovni vzroki, ki so napotili Atlet- sko društvo »Kladivar«, da se je lotilo tega hvaležnega dela in ga izvedlo v življenje. To je skrb za človeka. Kaj je princip saune? Enostavno in kratko povedano je to zmes med rimsko in rusko kopel jo. Prvo so priklicali t življenje že stari Rimljani in je za njo značilno, da je ▼ njo dovajan zrak suh in vroč, ki ne ovira dihania in povzroča močno potenje. Pri tem se odmrle celice povrhne kožne plasti po- polnom-v odstranijo in se s tem delovanje kože močno vzpodbudi. Koža je s tem ojačana proti prehladu. Potenje traja 10—20 minut, nakar se telo umije, zmasira in splakne s svežo vodo. Kopeli sledi kratek počitek. Z rusko kopeljo je pa stvar ravno nasprotna. To je kopel, ki jo pri nas poznamo pod eno- stavnim imenom »parna kopel«. Kopalec se tcs čas nahaja v vročem in vlažnem zraku, i:'^ katerega se porabijo velike količine vode. Vir toplote je peč v kopalnici sami ali pa parni kotel izven kopalnice, iz katerega se ▼odi para po ceveh v kopalnico. Najvažnejše pri tem načinu kopanja je umivanje, ker ■e v parni kopalnici telo le neznatno poti z ozirom na to, da ga obdaja zrak, ki je močno nasičen s paro. Neprijetna posledica tega je, da se kopalec močno segreje, temu primerno premalo spoti, kar ima za posledico še po- tenje po kopanju in možnost prehlada. To sta ti dve različni zvrsti kopanja pri katerih je glavni faktor vroč zrak. V rim- ski uporabljamo vroč in suh zrak, ▼ ruski ▼la^en zrak ali paro. Kam spada torej sauna? K nobenemu. Po- seduje pa prednosti obeh tipov kopanja. Osnovno pri sauni — beseda je finska in za njo ne najdemo primernega prevoda, zato smo si jo osvojili kot vsi ostali narodi — je potenje. V Finski sauni, ki je dobro zakur- jena, se vroč zrak izžareva od razgretih kamnov ognjišča v _ vse prostore kopalnice. Telo se pri tem prične kmalu potiti. Vendar pa, čeprav se v vlažnem zraku telo slabo poti ima pa ta to prednost, da povzroča intenzivno draženje kože. Iz teh razlogov se ognjišče, oziroma za to posebno pripravljeni kamni ognjišča, polivajo od časa do časa med kopanjem z vodo, ki zrak primerno oviaži, 8 tem draži kožo, kar potenciramo še s te- peškanjem — masiranjem — s snopi bre- zovih šib in s tem še povečujemo odtok krvi v kožne celice. V dobro zakurjeni sobi se pa zrak zopet hitro osuši in je kmalu suh kot poprej. In ravno to premenjavanje vlage zraka daje finski sauni tisto prednost pred ostalimi kopelmi, ki je ključ skriv- nosti njenega terapevskega učinlia. Za moderno finsko sauno je značilno, da je zelo enostavna. Njene glavne sestavine so: ogenj, vroč in mrzel zrak, vroča in mrzla vo- da ter kamni. Zaradi svoje enostavnosti se je mogla obdržati skozi tisočletja neizpre- menjena in jo lahko smatramo kot najsta- rejšo in najmodernejšo. Kladivarjeva sauna je moderno urejena, upoštevaje vse sodobne pridobitve termotehnike, obenem pa je ob- držala vse tiste bistvene in važne elemente finske saune. Še nekaj o kopanju. V sauno ne smemo takoj po jedi, ker je dotok krvi k želodcu precej močan, sauna kopel pa povzroča ve- lik dotok krvi v kožne žilise in se zaradi tega lahko potem pojavijo motnje v krvo- toku in povzročijo neprijeten občutek. Ra- zumljivo je tudi, da se pred kopeljo ne sme mnogo piti, najmanj pa alkoholnih pijač. Da pa najdemo ▼ sauni pravi užitek je nuj- no potrebno, da imamo za to na razpolag* zadosti časa. Kopanje na hitro ne sprosti po- polnoma našega telesa. Poglavitni deli sauna kopeli so pa potenje, umivanje, splakovanje, ponovno potenje in masiranje z brezovimi šibami, ohlajanje in počitek. Ohlajanje i«- vršimo s pomočjo mrzle vode ali se pa lahk« v zimskem času celo povaljamo po snegu. Vendar moramo pri tem paziti, da se pri tem telo preveč ne shladi. Po sauna kopeli se čutimo prerojene in spočite ter je zato priporočljiva ne samo za športnike, za katere bi celo lahko rekli, da je nujna, temveč za vse delovne ljudi, ki ce- nijo svoje telo in si ga hočejo tudi zdravega ohraniti. Sauna bo odprta vsak petek in soboto od 16. ure dalje. Kopalcem so na razpolago po- leg garderob, ki so kurjene, še tople in mrz- le prhe. Uporaba saune je za aktivno član- stvo AD Kladivarja brezplačna, za vse ak- tivno članstvo celjskih športnih kolektivov in za aktivno članstvo obeh celjskih društev »Partizan« pa stane 20 din. Ostali kopalci pa plačajo 50 din, kar ni v primeri s cenami ostalih kopališč pretirano. Mnenja smo, da če sauno enkrat obiščete, ne bo vaš obisk samo enkratni. PROMETNA NESREČA NA MARIBORSKI CESTI V ponedeljek dopoldne se je primerila na Mariborski cesti na Sp. Hudinji huda avto- mobilska nesreča, ki k sreči ni terjala člo- veških žrtev. Avto celjske rešilne postaje je vozil v Celje prazen z enim vozačem. Kri- žala sta se rešilni in neki osebni avto, za- daj je privozil tretji tovornjak in hotel pre- hiteti osebni avto. Rešilni avto se je v zad- njem trenutku hotel rešiti na njivo, vendar ga je tovorni potegnil za karoserijo in mu jo odtrgal, človeških žrtev sicer ni bilo, je pa velika materialna škoda. Tudi tovorni in osebni avto sta bila poškodovana. Pripo- minjamo, da je rešilni avto na državni cesti v Sp. Hudinji v dobi dveh mesecev zadela sedaj že druga nesreča. Šoferji naj bi na tej cesti vozili previdneje, ker je zaradi pre- hitrih voženj bilo v teku leta že več nesreč, ki so terjale tudi človeške žrtve poleg velike materialne škode. ZAHVALA Obrtniška nabavno-prodajna zadruga za Celje-okolico je darovala dijakom Ekonom- ske srednje šole din 15.000.— kot podporo socialno najbolj ogroženim. Šolsko vodstvo in mladina se za podporo toplo zahvaljujeta in stavljata darovalca v zgled in posnemanje. IZ EAGRADA PRI CELJU V nedeljo, dne 14. 12. 1952 je v Zagradu priredil odbor AFŽ Zagrad lepo uspelo tro- dejanko »Svet brez sovraštva«. Prireditev je zelo dobro uspela ter je bila dvorana pri Stegu nabito polna. Zasluga za prireditev gre predvsem agilne- mu odboru, zato želimo, da se začeto delo nadaljuje v tem tempu naprej. Izkupiček je namenjen za prireditev in ob- daritev naših malčkov ob novoletni jelki. Potek * Ko kreneš po leseni brvi na Polulah proti Zagradu opaziš, da je zrasla tu že precejšnja kolonija hiš. Ob močnem deževju se odprejo na pobočju vsi vodni ventili in po cesti de- rejo močni hudourniki, ki se ustavijo šele pod železniškim viaduktom in voda tvori pravcato jezero. Delavci, ki se vračajo zve- čer z dela, morajo najprvo prebresti jezero pod viaduktom, nato pa se boriti z hudo- urniki po cesti in pridejo po tej težki poti do kolena mokri domov. Ali je to prav? Ali bi se ne dalo s primerno kanalizacijo take nedostatke zajeziti in prebivalce obva- rovati povodnji? Na tej točki zelo pogrešamo razsvetljavo. Zagrad ima tudi svoj vodovod, voda pa ob deževju ni užitna, saj je podobna gnojnici. Čudno, da še ni izbruhnila kaka epidemija. Prosimo merodajne, zlasti pa sanitarno in- špekcijo, da posvetijo temu kraju več po- zornosti. Q TI PRESNETE MANDARINCE Na glavnem trgu je trgovina s sadjem, v izložbi te trgovine so bile lepe, sočne in nad vse privlačne mandarine. Kar vstopiti mo- rate, seveda prej poglejte kako je z denar- nico in se postavite v vrsto. Pred vami ku- pujejo krompir, jabolka, solato in druge po- trebščine. Kupujejo tudi mandarine, vendar zvete pravo ceno šele, ko pridete neposredno na vrsto. Nekdo prosi za tri mandarine. Teht- nica pokaže nekaj nad 200 gramov, možakar drži v rokah denar, vendar premalo. Tri mandarince stoosemnajst dinarjev. Pride se drugi na vr/sto; tri mandarince stoosemnajst dinarjev. Kes je, da mandarince niso krive, da so tako majhne, kar izmerimo jih, daljša os meri štiri in pol cm, debelinska pa 3 cm, tudi menda res niso krive za svojo ceno, vendar bi le rekel, da so ponosne, ker od- tehtajo tri majhne, prav majhne mandarin- ce, finančno, polnih sedem kilogramov krom- pirja. Mandarince so priromale od daleč in so po svoji ceni luksuz, le škoda, da tisti, ki so jih potrebni, bodisi iz zdravstvenih ali drugh razlogov, ne morejo namesto manda- rine jesti krompirja. Gibanje prebivalstva V Celju Od 15. do 22. 12. 1952 se je rordilo v Celja 21 dečkov in 22 deklic. Poročili so se: Skladiščnik Pozinek Ivan in kroj. pemoč- nica Zlatolas Marija, oba iz Celja; namešče- nec Bandelj Avrelij iu knjigovodkinja Tro- biš Anka, oba iz Celja; krojač Kodela Alojz in natakarica Kruš Marija, oba iz Celja; zla- tar, pom. 2eleznik Julij in gospodinja Želez- nik Ana, oba iz Celja; nameščenec Lakovič Alojzij iz Ljubljane in nameščenka Kabuza Danijela iz Celja; nameščenec Stibrič Zdrav- ko in nameščenka Prevovnik Lidija, oba iz Celja ter kovač Pušnik Franc in trg. pomoč- nica Sotelšek Valburga, oba iz Celja. Umrli so: Kmet Ostruh Filip, star 58 let iz Šošta- nja; upokojenka Vajda Josipina, stara 73 let iz Celja; vodja transportov Zorko Karel, star 32 let iz Štor; vojni invalid Komplet Jože, star 53 let iz Celja; gospodinja Turin Ana, stara 75 let iz Celja; nameščenec Morn Alojz, star 54 let iz Celja; posestnica Mernik Justina, stara 38 let iz Dramelj; gospodi- nja Rozman Boža, stara 58 let iz Celja ter dojenček Jelen Jožica iz Celja. Ribji lov Ob vodi sedi mož in ribari. Mimo pride človek, se ustavi in ga gleda. Mož ga vpraša: »Ali je morda zločin, če ulovim ribico?« — »Zločin ne,« je bil odgovor, »pač pa čudež.« Kmetje^ delavci^ uslužbenci! Naročite se na najbolj čiien tedenski list v Celju in celjskem zaledju ki vas vsak teden seznanja z vsemi dogodki, ki se tekom enega tedna zgod» na širokem področju od Solčave do Kolpe. Z letom 1953 bo izhajal stalno na šestih ali osmih straneh in bo imel mesečno prilogo z literarnimi, znanstveni- mi in vzgojnimi prispevki naših najvidnejših javnih delavcev. »Savinjski vestnik« Vam bo prinesel vse, kar zanima naše ljudi, naše kme- te, delavce, uslužbence in delovno inteligenco. List daje možnosti najširšega sodelovanja v prispevkihu Z uspehom objavljamo vse oglase in reklame, kajti naš list naroča že se- daj okoli 7000 ljudi. Naročite se sami in razveselite z lokalMimi novicami svojce v inozemstva« v vojski in na delu izven ožje domovine ( Če ste naročnik, ponudite naročilnico prijatelju, ki ni naročen. Cim vei nas bo naročnikov in sodelavcev, tem boljši bo naš lokalni list. Celoletna naročnina je 300, din za inozemstvo 600 din. Ce hočete, da boste »Savinjski vestnik« prejeli že prihodnji teden in ga nato redno prejemali, izpolnite takoj spodnjo naročilnico, jo odrežite in od- dajte na pošto. Ce naročite list za svojce, ki so drugod, napište njihov točen naslov, kamor naj pošiljamo list, vaš naslov pa navedite spodaj, kjer je prostor za lastnoročni podpis. Uprava Stran 14 .SAVINJSKI VESTNIK , dne 31. decembra 1952 Stev. 52 ...iz zaledja Prvo zasedanje novo iztolienih odbornikov v Sentiurju pri Celju Pretekli teden so se zbrali v Zadruž- nem domu Šentjur novoizvoljeni odbor- niki s celotnega področja šentjurske ob- čine, da bi izvolili novega predsednika in člane odborniških komisij. Tovariš Svetina, ki je kot najstarejši odbortiik vodil zasedanje, je po splošnih formal- nostih, podal besedo dosedanjemu pred- sedniku občinskega ljudskega odbora, tovarišu Plauštajnerju Ediju; ta je ob- širno obrazložil obračun dela doseda- njega odbora; poročilo je zajelo delo in uspehe odbora od zadnje združitve KLO do danes. Tovariš Plauštajner je omenil tudi triletni gospodarski načrt občine, za ka- terega izvršitev bo moral skrbeti novo- izvoljeni odbor. Načrt predvideva elek- trifikacijo Blagovne, Sv. Primoža, Bre- zja pri Slomu ter gradnjo ceste Kame- no—Sv. Primož in Brezovje—Vrh. Delo je že v polnem teku na cesti Kameno— Botričnica, kjer so nalomili že ca. 90 m^ kamenja, dočim na drugi cesti še niso začeli z delom. Za prvo cesto je občin- ski ljudski odbor prispeval 80.000 din. V bližini zadružnega doma se predvi- deva zadnja velikega bazena za kopali- šče. Predsednik je poudaril naloge bo- dočih svetov, predvsem prosvetnega, ki bo moral organizirati gospodinjski te- čaj (nadaljevalni), prav tako gospodar- sko-živinorejski tečaj, ki ne bo za samo občino Šentjur, ampak tudi za okoli- ške bližnje občine. V razpravi so vsi odborniki poročilo odobravali, le tovariš Merslavič Tone je opomnil, da se gleda samo na trg, okolica pa nima nič od občine, dasi je on sam v sebe prepričan, da to ni res, kajti prav okolica je dobila največ. Saj so elektrificirali 6 okoliških vasi, posta- vili so ambulanto z lekarno in zobno slanico, ki tudi služi potrebam širše okolice. Tudi kinoprojektor in ceste služijo okoliškim prebivalcem. Dosedanji predsednik Plavštajner Edi je bil izvoljen z večino glasov za pred- sednika, za njegovega namestnika pa so izvolili dobrega in vzornega kmeta to- variša Boršič Jožeta. Zatem so izvolili odbomiške komisije. Za predsednika gospodarskega sveta je bil izvoljen tovariš Bohorič Ljubo, za predsednika socialno-zdrav. sveta pa dr. Svetina Fran. Ob zaključku zasedanja je še sprego- vorila republiški poslanec Borovšak He- lena, ki je bila pri zadnjih volitvah v L volilni enoti v Šentjurju izvoljena za okrajnega poslanca. Tudi v Konjicah je zezasedal novi ljudski odbor Te dni so se k prvemu zasedanju zbrali tudi odborniki novoizvoljenega ljudskega odbora mestne občine v Slov. Konjicah. Prav vsi so prišli, kar nam potrjuje, da se zavedajo velike odgovor- nosti, ki so jim jo naložili volivci, ko so jih izbrali v ta organ ljudske oblasti. Po uvodnih formalnostih je dosedanji predsednik MLO tov. Sporar podal po- ročilo o delu ljudskega odbora v zadnjih osmih mesecih. Iz poročila posnemamo, da je dosegel ljudski odbor že vrsto le- pih uspehov kljub mnogim težavam v začetku. Te so bile v glavnem posledice slabega delovanja bivših KLO, ki so prišli v sestav mestne občine. Slaba administracija, neurejena arhiva, ne- točna evidenca o vplačanih davkih in podobno, na drugi strani pa še velika razsežnost področja občine so v začetku poslovanja dala dosti dela tako uprav- nemu aparatu pa tudi odbornikom, po- sebno še iz okoliških vasi, ki so bili prej navajeni gledati ves razvoj le iz ozkega okoliša svojega KLO. Ce vemo samo to, da je v Konjicah močno razvita indu- strija (posebno lesna in usnjarska), da je poleg te še nad 20 lokalnih podjetij in da samo mesto predstavlja nekakšno naravno središče zgornje Dravinjske do- line, je pač razumljivo, da je pred šte- vilne odbornike stopila v ospredje vrsta nalog, ki jim do takrat niso bile dosti poznane. Novoizvoljeni odborniki bodo morali njihovo delo nadaljevati, izkušnje in napake dosedanjega odbora pa jim bodo pri tem dober pripomoček. Od- praviti bo treba eno glavnih napak starih odbornikov, to je premajhno po- vezavo z volivci, saj so bili zbori vo- livcev le redki. Za.novega predsednika MLO so od- borniki izvolili tov. Mlinarica, upravnika podjetja »Trgovski dom«. V vaseh v okolici Skale in Špitaliča se je sicer propagiralo dva druga odbornika (eden večji kmet, drugi pa upokojeni uradnik bivše občine), toda na kandidatno listo je prišel le eden od obeh, ki pa ni dobil skoraj nobenega glasu. Za namestnika predsednika je bil izvoljen tov. Anton Sporar, zatem pa so odborniki iz svoje sredine izvolili še pet odborniških ko- misij ter člane v gospodarski, kulturno- prosvetni in zdravstveno-socialni svet. Na predlog odbornika Konrada Sodina pa je bil postavljen še odbor za gradnjo nove šole na Stranicah. Ljudski odbor je že takoj na svoji prvi seji razpravljal tudi o nekaterih gospodarskih nalogah v okviru trilet- nega načrta, ki obsega za blizu 70 mili- jonov dinarjev investicij. Med najnuj- nejša dela spada ureditev jarka skozi mesto, cestna razsvetljava in popravilo vodovoda, medtem ko bodo v okoliških vaseh usmerili delo v popravilo občin- skih cest in manjših mostov. Z deli bodo pričeli, čim bo primerno vreme. L. V. IZ SLOVENSKIH KONJIC Ljadska univerza v Konjicah je pretekli teden pripravila predavanje »O novem ustav- nem zakonu«, ki ga je imel konjiški rojak, sedaj sodnik na okrožnem sodišču v Celju tov. Gorenak Ludvik. Preko 150 ljudi je prišlo v dvorano mladinskega doma, ki so z Eanimanjem poslušnli predavatelja. Po pre- davanju so postavili več vprašanj in pred- logov, iz česar lahko sklepamo, da se tudi Konjičani zanimanjo za to važno vprašanje. « Na zadnji seji lO KSS v Konjicah so med drugim sprejeli tudi sklep, da bodo občne zbore v sindikalnih podružnicah izvedli do konca januarja prihodnjega leta, tako da bo skupščina sindikalnega sveta že v februarju. Med prvimi, ki so se začeli na široko pri- pravljati ža občni zbor, so kovinarji v Zre- čah. Med člani so razpisali anketo, kjer je vsak delavec in nameščenec predlagal, kateri naj bi bili novi člani sindikalnega odbora. Pri tem je bilo največje število predlogov za tov. Kapuna, ki kot predsednik že dve leti uspešno vodi to sindikalno podružnico. » Vesti o »pomanjkanju in podražitvi« moke, olja, masti in sladkorja so se prav hitro raz- širile tudi po Konjicah in okolici, med ne- poučenim prebivalstvom pa so dobilte kar lepo število razširjevalcev. Vse trgovine so bile polne »potrošnikov«. Toda prav kmalu so uvideli, da so bili močno potegnjeni za ncj, saj so cene osnovnim prehranbenim predmetom ostale iste, pa tudi v trgovinah ne primanjkuje še prav ničesar. * Na pobudo sindikalne podružnice so v to- varni usnja KONUS v Slov. Konjicah izvolili itmed delavcev posameznih oddelkov posebno komisijo, ki bo do konca tega meseca pre- gledala kako se izpolnjuje tarifni pravilnik in kakšne se njegove pomanjkljivosti. Na tej podlagi bodo nato predlagali delavskemu svetu spremembe in dopolnila, ki naj bi jih vsebeval nov tarifni pravilnik. li. V. IZ VOJNIKA Te dni je bila v Vojniku prva seja novo- izvoljenega občinskega odbora. Izvolili so za predsednika tov. Dokler Franca, ki je re do- slej uspešno vodil občinski odbor. Pogovo- rili so se tudi o bodočih nalogah in izvolili predsednike svetov. * V petek, dne 19. decembra je bil občni zbor SKUD »Fr, Prešern« v Vojniku, Pred- sednik tov. Brodnikova je podala obračun o delu v preteklem letu, obenem pa tudi ob- jektivne težave, ki so to delo ovirale. SKUD je priredil akademije za vse drž. praznike in pomagal množičnim organizacijam pri njih proslavah. Na oder je spravil dve dramatski prireditvi: Dickensov. »Cvrček za pečjo« in Linhartovo »Županovo Micko«. Popravil jo oder, predvsem razsvetljavo in naročil pre- potrebne zavese. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Doganoc Nande, režiserske posle sta prevzela tov. Brodnikova iu lov. Knšar, kar obeta, da se bo v prihodnjem letu razmahnila predvsem dr»matska dejav- nost. Občni zbor, ki se ga je odeležilo lepo število članov, je bil razgiban in s tem do- kazal, da se je zanimanje za Ijnd^ikoprosvet- no delo v Vojniku zelo dvignilo, ter da ne bo vse delo slonelo na požrtvovalnosti red- kih posamoKsikov. V nedeljo, dne 21. decembra je Vojnik lepo proslavil dan JI.A. Dopoldne je bil patrolni tek, pri katerem je sodelovalo 7 ekip. Naj- več točk je dosegla ekipa i.M, drugo mesto ekipa rezervnih oficirjev, tretje pa ekipa il.A. Popoldne je bila povorka po trgu, ki je nato zavila v kinodvorano. Tu je SKUD priredil akademij« s sodelovanjem gimna- zije, osnovne šole in mladine. Proslava so je "končala s pozdravnirii telegramom vrhov- nemu komandantu maršalu Titu in himno, ea zaključek pa je kinopodjetje predvajalo zanimiv tednik i/, manevrov JI.A. jeel NA VUANSKKM VOUITVK OBČINSKEGA PREDSEDNIKA Vrančani so se zelo zanimali, kakšni so rezultati volitev, zlasti pa, kako bodo izvo- ljeni odborniki izvolili predsednika občin- skega odbora. Na prvi odborovi seji v ne- deljo, 21. t. m., so izvolili s Vi glasovi za predsednika Pečovnik Franca, za podpred- sednika pa enoglasno tov. Jurak Maksa. Do- sedanji predsednik Jurhar Franc je dobil 4 glasove. Izvolili so tudi predsednike svetov. NOVOLETNA JELKA Na Vranskem nismo v skrbeh, kako bomo zadovoljili predšolske in šolske otroke, ki jih je okoli .500, ob novoletni jelki. Požrtvovalni tajnik občinskega odbora in Zveza komuni- stov so zbrali potrebna sredstva pri podjet- jih in ustanovah, ki so darovala v ta sklad po svojih močeh. Pri vsem tem pa vneto po- magajo delavne članice AFŽ. IZ GOMIESKE(JA Pred dnevi je bil v okviru KlID (Joniilsko ustanovljen moški pevski zbor. Že takoj ob ustanovitvi je štel nad 20 članov, kar nam kaže, da je med ljudmi mnogo zanimanja za petje, medtem pa ni bilo niti enega, ki bi se pobrigal in pričel z delom. Sedaj pa red- no obiskujejo vaje in prav gotovo tudi uspeh ne bo izostal. Število pevcev se še vedno veča. * AFŽ organizacija se trudi, da bi činibolje pripravila praznik našim pionirjem ob novo- letni jelki. Pri tem pomagajo tudi druge or- ganizacije. Želeti bi bilo, da bi bila novo- letna jelka za vse pionirje skupna. « Na dobro obiskanem roditeljskem sestanku, ki je bil v nedeljo, so se pomenili o vzgoji otrok doma in v Šoli. Govorili so tudi o po- trebi izven šolske telovadbe za vse pionirje, katera bi naj bila nekako dopolnilo k šolski telovadbi. Sklenili so, da se naj vsi otroci vključijo v TVD »Partizan«, kjer bodo red- no tedensko telovadili pod učiteljevim nad- zorstvom. Tudi pri nas je bila proslava v čast Dne- va JLA. Proslave, ki je bila v šoli, se je udeležilo minimalno Število vaščanov. Poleg šoloobveznih otrok je bilo le še nekaj sta- rejših, medtem ko mladincev predvojaške vzgoje skoraj ni bilo. Program same pro- slave je bil dobro izbran. Pretekli teden je bil ustanovni občni zbor strelske družine, katera pa nima še dovolj Članov. V družino se bodo vključili tudi pio- nirji, ki bodo streljali le z zračnimi pu- škami. IZ KOZJEGA Pred kratkim je sekcija Zve/,e socialistič- nih žena občine Kozje uprizorila igro »Svet brez sovraštva«, katero je dobro režirala učiteljica Vah Kristina, posebno še, ker je sedem igralcev prvič nastopilo na odru. To je bilo prvo odrsko delo v letošnjem letu kljub temu, da je pred leti obstojala tu močna dramatska skupina, ki je večkrat uprizorila tudi težja odiska dela. Vsekakor je zaželeno, da Zveza socialističnih žena še večkrat nastopi ter da se kulturno prosvetno delo v Kozjem spet poživi, ker so pač dani vsi pogoji, posebno pa zdaj, ko je obč. LO prav lepo uredil prosvetno dvorano, kjer bo- mo v kratkem gledali prvo kino predstavo, ki bo predvajana z lastno aparaturo. * Tudi lovska družina, ki je bila že skoro pred razpadom, je v zadnjem Času poživela svoje delo in je na svojem sestanku spre- jela več važnih sklepov, med njimi tudi sklep e ponovni ureditvi lovišč. Ob tej priliki so lovci podarili ZB 4000 din. Pretekli torek je v Kozjem prvič zasedal novo izvoljeni občinski ljudski odbor. Zase- danja se je poleg vseh odbornikov udeležil tudi tajnik okrajnega LO tov. Piki. Poro- čilo o delu starega odbora je podal predsed- nik tov. Rupret Jože, ki je bil ponovno iz- voljen za predsednika občinskega LO, za njegovega namestnika pa je bil izvoljen Lo- jen Joško iz Buč. Novo izvoljeni odbor je sprejel sklep, da se ustanovita dva sveta, in sicer svet za go- spodarstvo, za katerega predsednika je bil izvoljen tov. Lojen in svet za socialno skrb- stvo, ljudsko zdravstvo in prosveto, katerega predsednik pa je tov."^Uršič Karel. Odbor je na prvem zasedanju sprejel tudi gradbeni program za zidanje novega šolskega poslopja, ker stara šola ne odgovarja več stalnemu dotoku novih učencev. -ik IZ PILŠTANJA KUD Pilštanj-Lesično je na občnem zboru posvetil večji del dnevnega i-eda obnovi Ljud- ske knjižnice. Ljudje so medtem že hodili na Občino povpraševat, kako je s knjižnico, pa se je mtidilo in je bilo zato tudi sklenjeno, da se bo na dan pred obletnico ustanovitve JLA razglasilo, da sta knjižnica in knjiž- ničarka nared. Napovedanega dne pa ni bilo sledu o tem, niti da bi se izvedle kakršne koli priprave. Ako zadolženci ne bodo takoj izvedli svo- jih nalog, bi prosili občinski LO, da se ta pobriga za obstoj in napredek knjižnice in se v ta namen posluži prosvetne sobe. Ljud- je so namreč naveličani tega cincanja. OBČINSKI LO LESIČNO Prvega zasedanja novo izvoljenega odbora se je udeležil kot zastopnik OLO Celje-oko- lica tov. Bogataj. Manjkal je le en odbor- nik. Za predsednika je bil izvoljen Turnšek Andrej iz Drenskega rebra, za njegovega namestnika Marčen Anton iz Preverja. Od- boru bodo v pomoč trije sveti, od katerih je najvažnejši za gospodarstvo. V njegovo pod- ročje bodo spadale poleg davkov tudi grad- n,j« šole, občinskega doma ter elektrifikacija Prevorja in drugih naselij. Triletni plan predvideva polno podrobnosti, ki bodo po- samezne svete v polni meri zaposlile. GOSPA VREČKO, ŠIVILJA IZ LAŠKEGA IMA POSEBNO MNENJ K IN PIKA Gospa Vrečko je sprejela odločbo, da mora vzeti v nk vajenko. Prav nol»<*nega posebnega ofinrvičila in razloga ni, da ta odločba »e ki bila izpolnjena in vendar do izpolnitve *i prišlo. Ker imamo v našem celjskem okraju še ne- kaj Hčetik, ki so socialno šibke, v nekaterih primerih prav brez vseh sredstev, in ker so 9« M^k&tere od teh že dalj fasa učile in niso dokončale, poleg tega pa obiskujejo strokov- no iole, sem obiskal gospo Vrečkovo z željo, da zadevo uredimo tako, kakor pač zahteva socialni čut in naše gspodarske po- trebe. Obisk je bil brez uspeha. Da ne bo vzela noben« vajenke, je dejala, da pm, č« bo ie morala plačevali, bo to šele v marcu meseca, ker je bilo tako napisano tn je brala v »Obrtniku«. Gospa ima paf Hvoje trdo mnenje in svoje posebno gledanje na vzgojo našega kadra in seveda tudi do naših predpisov. O tem bi lahko še marsikaj napisali, ven- dar pa menimo, da je dovolj če povemo, da so trmasti ljudje navadno imeli in imajo smolo. Smola pa res ni nif kaj prida in vsi tisti, ki so jo že enkrat imeli s^ledst 1». da se je ob vsaki priliki otresejo. rKKDRZEN VLOMILEC ZA ZAPAHI Tavčar Ivan, sodarski pomočnik brez za- poslitve, je izvršil vrsto raznih vlomov in tatvin okrog Žalca. Zasledovali so ga 3 me- sece, Končno Je padel v roke pravice in ("aka sedaj v celjskih zapoiih na kazen. KAJ ŠE NE VESTE? ... rta bodo šentjuičani razveselili svoje pio- nirje 7. Roševo Desotnico Alenčico; ... da bo pionirje obiskal tudi dedek Mraz, ki jih bo pogostil; ... da se je internat nižje gimnazije preselil v občinsko hišo in da ima sedaj osnovna . šola 5 učilnic; ... da je zaradi gladke ceste iz gornjega trga, »lahko« pasti, a vstati »težko« in rta bi želeli, da bi se na to oziral tudi cestar; ... da je v Šentjurju precej šahistov in da zaradi pomanjkanja prostora ta ljubi šport »nevzdramno« spi; ... da se vneti poslušalci radia jezijo, ko včasih, podnevi pa tudi ob nedeljah ni eletričnega toka; ... da bodo v Šentjurju začeli s pripravami na Jurčičeve »Rokovnjače«; ... da se Šentjurčani vprašujejo, kaj je s »Postržkom«; ... da se ljudje zelo zanimajo za knjige in pridno obiskujejo knjižnico, ki pa žal nima denarja, da bi se še razširila; ... da se dekleta, ki pridno obiskujejo kme- ti jsko-gospodinjskl tečaj, zelo zanimajo zanj in da ga z uspehom in veseljem vodi tovarišioa Valenčiieve; ... da so lovci v Šentjurju zelo aktivni. Gibanje p ebivalstva v celjski okolici Od 14. do 21. 12. 1952 se je rodilo 8 deč- kov in 10 deklic. Poročili so se: Krajnc Alojz, poljski delavec v Voglajni, obč. Slivnica in Čater Agata, poljska delav- ka, črnolica, obč. Šentjur; Magdalene Janez, poljski delavec iz Zegra, obč. Slivnica in Fendre Ana, poljska delavka iz Zegra, obč. ista; Aristovnik Jože, krojač iz Ar je vasi, obč. Petrovče in Lešnik Marija, trg. pomoč- nica, stanujoča istotam; Planinšek Ivan, po- sestnik Magdalena, občina Pristava in Dam- še Jožefa, gospodinja iz Škofije, obč. Prista- va ter Strahovnik Jožef iz Črnovek, kmet iB Podpečan Karolina, poljska delavka iz Lo- kovine, obč. Dobrna. Umrli so: Dolšek Anton, poljedelec iz Stojnega, sela obč. Rogatec, star 60 let; Jezovšek Marija, gospodinja iz Bukovžlaka, obč. Štore, stara 71 let; Ilropot Jakob, preužitkar iz Sp. Gru- šovelj, obč. Šempeter, star 82 let; Laznik Marija, poljska delavka iz Sp. Doliča, stara .56 let; Grm Peter, kmet iz Ljubnice, obč. Vitanje, star 65 let; Bizovičar Frančiška, upo- kojenka iz Cerovna, obč. Šentjur, stara 25 let; Kladnik Franc, preužitkar-iz Zamšljeka, obč. Planina, star 85 let; Jurak Angela, otrok iz Sv. Eme, obč. Pristava; Tadina Šte- fan, posestnik iz Kristan vrha, obč. Prista- va; Drozg Marija, posestnica iz Nezbiš, obč. Pristava; Jelen Angela, tov. delavka iz Pod- vina, obč. Polzela, stara 4;i let; Cic Jožefa, hči delavke iz Arje vasi, obč. Petrovče, sta- ra 1 uro; Jančič Franc, posestnik iz Ortnic, obč. Kozje, star 51 let; Aškerc Anica, hči rudarja iz Vrbja, obč. Žalec, stara 5 let; Ko- lobar Štefan, posestnik iz Vrbja, obč. Žalec, star 80 let; Borinc Marija, upokojenka iz. Hrenove, obč. Strmec, stara 63 let; Reber- nik Ana, otrok iz Strmca št. 56; Platovšek Amalija, tov. delavka iz Vojnika-okolice, sta- ra 37 let ter Petre Matilda iz Klanca, obč- Dobrna, stara 67 let. TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE OLEPŠEVALNO DRUŠTVO ŠKILI V LETO 1953 Škili, ker še niso odpravljene vse napake, o katr Mh je pisala tribuna v preteklem letu. Pa^ priznajmo tudi, da je v veliki večini tribuna le našla odmev v zavesti tistih, ki so se čutili odgovorne. Le-tem se tribuna iskre- no zahvaljuje iu jim želi srečno in veselo novo leto. Oiiim drugim pa želi, da bi bili boljši kot doslej in da napravijo ponovno in- venturo svojih uapak. Ne eni, ne drugi naj tribuni ne zamerijo, če je bila v preteklem letu ostra in jezljiva, saj bo v prihodnjem letu tudi, upamo pa, da manj. Tipamo samo, toda ne vemo. Bilanca tribune Olepševalnega društva za preteklo leto je pokazala lepo aktivo. Na- pake, na katere je opozarjala, predlogi in kritike so bile upoštevane v veliki meri. Bi- lanca tribune istočasno ugotavlja, da je bilo veliko storjenega, ne da bi bilo potrebno posebej opozarjati. Ko je tribuna vtaknila svoj nos v neko konkretno pomanjkljivost, je stem opozorila na vse ostale istovetne po- manjkljivosti, ki so se iz bojazni pred tri- buno umaknile. Zgodilo se Je tudi, da je bila tribuna ra- zočarana in žalostna. Nekoč ji je nekdo za- upno prišepetal: v tej in tej ulici se nahajajo gorostasne stvari^ Pojdi in poglej! Tribiini je zaigralo srce. To si prihranim za prihod- nji teden, to bo nekaj zame. Medtem pa 9o gorostasne stvari izginile. Tribuna je bila žalostna, ker ni mogla zadostiti svoji jez- ljivosti. Razočarana je bila, ker so jo izigrali. In prav ji je. Za prihodnje leto naj se kar navadi, da jo bodo prehiteli. In končno napišimo tudi to, da tribuna želi veselo Novo leto vsem svojim sodelaveem in vabi še nove v svoj krog. Izreka priznanje, vsem, ki so v preteklem letu kakor še nikoli v zgodovini pripomogli, da je Celje ostalo in še bolj zaslovelo kot mesto belo in veselo. TRGOVINSKO-GOSTINSKA ZBORNICA ZA CELJE-MESTO JE POSTALA ČLAN OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA Upravni odbor Trgovinsko-goslinske zbor- nice je na svoji »adnji seji sklenil pristopiti v članstvo Olepševalnega društva. Odobril je članarino v višini 10.000 din. Olepševalno društvo se zbornici kot prvi ustanovi, ki pristopa v njegovo članstvo iskreno zahvaljuje. NISO OČISTILI SNEGA Pred nekaj dnevi Je zapadel prvi sneg ter nsvm lepo pobelil naše mesto. Kljub opozo- rilu Mestnega ljudskega odbora, da se mo- rajo hodniki očistiti do 7. ure zjutraj, pa to niso smatrali za potrebno naslednji: Fink Sonja, Stanetova ulica, Gornjak Terezija ▼ isti ulici, Arh Neža v Gregorčičevi ulici. Uprava drž. stanovanjskih zgradb v Ašker«- čevi ulici št. 2, dr. Podpečan Ivan, Maribor- ska cesta 34, Industrijsko kovinarska šola ob Mariborski cesti, trgovina »Pri sidru«, Konrad Gologranc in Tovarna emajlirane po- sode ob vseh hišah in tudi ob zemlji- šču ob Mariborski cesti, Zidanšek Frančiška ob Mariborski cesti 61 in ob Kovinski ulici, Gasilska četa Gaberje in Delakorda Josip ob Mariborski cesti, Sernec Marija v Gregorčičevi ulici in Tirek Jože ob Miklo- šičevi ulici. Uprava državnih stanovanjskih zgradb ni očistila pločnikov ob Jetniški uli- ci št. 4, Trg mučenikov 10 in ulici Tončke Č**čeve št. 1. Druga mestna lekarna ni oči- stila pločnika pred lokalom na oglu Stane- tove in Vodnikove ulice. Kovinsko podjetje Celje vzdolž zemljišča med svojim cenlral- nini poslopjem in med zgradbo Ekonomske- ga tehnikuma, dr. Vrečko Drago v Ipavčevi ulici. Sluga Branko na Slomškovem trgu ter gradbeno podjetje Beton, Celje, na Ljub- >.]anski cesti 18. Naj bi sodnik za prekrške pozval zgoraj navetlene na odgovornost ter jih z denarno kaznijo poučil, da je potrebno vsako Jutro po zapadlem snegu do 7. ure očistiti hodnike. Znamka za 10 din Upravi SAVINJSKEGA VESTNIKA CELJE THov trt < - Poitm predal 123 Trgovsko podjetje VESNA .s poslovalnicami: GALANTERIJA — v Cankarjevi ulici Metrsko blago, čevlji, igrače, galanterijski izdelki PARFUMERIJA — na Trgu V. kongresa Parfumi, dišeče vode, inozemske specialitete itd. KOZMETIKA — (delavnica) v Razlagovi ulici in po Novem letu GLASBILA — v Stanetovi ulici (bivši Schramm) želi vsem odjemalcem srečno Novo leto 1953 in mnogo uspehov ter zadovoljstva, katerega del skušamo do- prinesti tudi mi Vso srečo in mnogo uspeFiov u gospodarskem letu 1953 želi vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA in se pzipozoča tudi u priftodnjem letu s svojimi (kvalitetnimi in svetovno znanimi proizvodi stev. 52 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stran IS Kot je predpisala zvezna zakonodaja ^ letu 10S2 za ^sak dan? v naslednjem navajamo najvažnejše letošnje uredbe, odredbe in navodila zveznega značaja (Uradni list FLRJ), ki jih čitatelj lahko uporabi bodisi za uve- ljavitev svojih državljanskih pravic, bodisi pri izpolnjevanju svojih dolžno- sti, ki izvirajo iz delovnega razmerja ali ki mu jih nalaga njegova funkcija v gospodarskih in kulturnih organizacijah. Delovna razmerja (ustanovitev, plače, nazivi itd.) v posameznih poklicili ure- jajo: odločba* o dodatkih železniških uslužbencev (zaviračev, sprevodnikov, vlakovodij, kurjačev in strojevodij) na potovanju (UL FLRJ 1952 št. 4); odločba o plačah vajencev (UL 1952 št. 6); ured- ba o delavskih knjižicah, ki jih morajo imeti vse osebe v rednem delovnem raz- merju (UL 1952 št. 7); uredba o prepovedi zaposlevanja žena in mladine pri dolo- čenih delih (UL 1952 št. U); temeljna uredba o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov ter uredba o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno- znanstveni službi in v zdravstveni službi (UL 1952 št. 14); uredba o plačah sodni- kov, arbitrov, uslužbencev diplomatsko- konzularne stroke, o nagrajevanju va- jencev, delavcev pri državnih uradih in ustanovah, uslužbencev pri zasebnih de- lodajalcih, o nazivih in plačah pisar- niških uslužbencev, uredba o organiza- ciji posredovanja dela in uredba o oskrbnini in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki začasno niso v de- lovnem razmerju — vse v UL 1952 št. 16; uredba o nazivih in plačah železniškega osebja (UL 1952 št. 19); uredbe o po- stTDpku pri odpovedi delovnega razmerja delavcem in uslužbencem, o nazivih in plačah v poštni, telegrafski in telefonski službi, o nazivih in plačah umetnikov in pomožnega umetniškega osebja, usluž- bencev Narodne banke, uslužbencev v zadrugah in zadružnih organizacijah
    oslovne prostore (UL 1952 št. 58). Medtem ko smo gornje sestavili bolj v olajšavo pri iskanju potrebnih uradnik listov, bomo v novem letu obenem z mesečnimi pregledi objavljali tudi iz- vlečke za vsakdanje življenje važnik uredb. ^ NI MOGEL V OPERO, KER SE JE FIGARO 2ENIL Kmečki očanec gre po opravkih v mesto. Vaški učitelj mu naroča, kaj naj vse obišče, da ne bo zastonj taval po mestu. »Nikar ne pozabite iti v opero,« mu je naročal. Ko pa se kmet drugi dan vrne iz mesta domov, je navdušeno pripovedo- val, kaj vse je v mestu videl in doživel, toda učitelj je opazil, da niti z besedico ne omenja opere. »No, očka, ste bili v operi?« »Nee,« je zategnil očanec, »to žal ni šlo. Bil sem sicer tam, toda niso nič igrali. Videl sem sicer veliko kakor za svatbo napravljenih ljudi, ki so hiteli v tisto veliko hišo. Ze sem mislil za njimi, pa pravi čas ugledam velik rdeč napis, kjer je pisalo, da se prav ta dan ženi neki Figaro.« Srečno in uspeha polno novo leto 1953 želijo in se nadalje priporočajo: stran 16 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stev. 521 Telesna vzgoja in šport USPEHI celjskih športnikov v letu 1952 Ko se poslavljamo od leta 1952 in pregle- dujemo bilanco dela in uspehov na vseh pod- ročjih gospodarskega, kulturnega in politič- nega udejstvovanja je prav, da se javnosti prikažejo tudi uspehi naših športnikov na raznih tekmovanjih sirom naše države. Uspehi naših športnikov v letu 1952 so brez dvoma odraz širokega razumevanja in po- moči naše oblasti in delovnih kolektivov za telovadno vzgojo in šport, na drugi strani pa požrtvovalnega amaterskega dela naših športnih delavcev — organizatorjev in vadi- teljev — in končno športnikov samih, ki so za svoje uspešno nastopanje žrtvovali ne- šteto ur. Vsak Celjan je lahko ponosen na športne uspehe naših športnikov, ki so s tem svojim delom ogromno doprinesli ugledu in afirmaciji našega mesta. Želja nas vseh je, da bi tudi v Novem letu 1953 korakali novim uspehom nasproti! Atletika: Olimpijske igre 1952: Tek 110 m čez ovire — Lorger Stanko (K), 8. mesto. Državno prvenstvo 1952: Ekipno prvenstvo FLRJ, moški — Kladi- var, 4. mesto; ekipno prvenstvo FLRJ, žen- ske — Kladivar, 2. mesto; posamezniki: tek 100 m — Lorger Stanko, prvak FLRJ; 110 m z ovirami — Lorger Stanko, prvak FLRJ; 200 m — Lorger Stanko, 2. mesto; 400 m z ovirami — Zupančič, prvak FLRJ, Kopitar M., 12. mesto, Urbajs, 4. mesto; 3000 m z ovi- rami — Mlinaric, 2. mesto; 5000 m — Mlina- ric, 3. mesto; skok s palico — Vehovar, 2. mesto; met diska — Gole, 2. mesto, Peterka, 4. mesto; met krogle — Gole, 4. mesto; met kopja — Kopitar J., 4. mesto; štafeta 4x100 m. — Čelik, Kopše, Petauer, Lorger, 2. mesto. Ženske: 80 m z ovirami — Knez, prvakinja FLRJ; skok v daljino — Majeen, prvakinja FLRJ, Knez 4. mesto; met krogle — Knez, 2. mesto; skok v višino — Knez, 3. mesto; met kopja — Pristovšek, 3. mesto; 800 m — Grabar, 4. mesto. Mladinci: 400 m z ovirami — Cajhen, pr- vak FLRJ, Kovač, 2. mesto; 1000 m — Gaj- šek, prvak FLRJ; 2000 m — Stožir, 2. mesto; 110 m z ovirami — Kovač, 2. mesto. Mladinke: Kovač Milica — tek 600 m — prvak FLRJ; Tončič Zlatka — tek 80 m — čez ovire — 4. mesto. Prvenstvo Slovenije 1952: Prvaki: Lorger Stanko — v teku na 100 m, 200 m in 110 m z ovirami; Zupančič Igor — v deseteroboju in teku 400 m z ovirami; Hanc Matija — v teku na 800 m in 1500 m; Zagorc Lojze — v troskoku; Kopitar Jože — v metu kopja; Zupančič Igor — v teku 200 m z ovirami; čelik, Kopše, Petauer, Lorger — štafeta 4x100 m; Urbajs, Kopše, čelik, Lor- ger — štafeta 4x200 m; Urbajs, Hanc, Ko- pitar M., Zupančič — štafeta 4x400 m; Gaj- šek. Kopitar M., Zupančič, Hanc — štafeta 4x800 m; Knez Ivanka — v teku na 200 m, 80 m, zapreke, daljina in peteroboj. Mladinci in mladinke: Cepin Brigita — v teku na 100 m, Ocvirk Marjeta — v metu kopja, Rajter Marija — v metu diska, čelik Rafael — v teku na 100 m, čelik Rafael — v skoku v daljino, Sotler Drago — v skoku v višino, Gajšek Ivan — v teku na 1000 m. Kegljanje: Kladivar — ekipni prvak FLRJ; posamez- niki: Karadjole (Klad.) — 1.—2. mesto v FLRJ, Prvenstvo Slovenije: Kladivar — 2. mesto (ekipno tekmovanje). Turnir slovenskih mest: Celje — 1. mesto v LRS. Rokomet: ŽSD Celje _ prvak LRS, ŽSD Celje — zmagovalec na turnirju slovenskih klubov. Nogomet: NK Kladivar — 2. mesto v vzhodni slo- venski ligi (jesenski del); NK Kladivar — mladinsko moštvo — 3. mesto v LRS; NK Kladivar — rezervno moštvo, prvak pokal- nega tekmovanja B moštev vzhodne slovenske lige. Košarka: ŽSD Celje — 3. mesto v vzhodni slovenski ligi; 2SD Celje — mladinci — 4. mesto v LRS; ŽSD Celje — mladinke — 3. mesto v LRS; ŽSD Celje — članice — 3. mesto v LRS; ŽSD Celje — pionirji — 3. mesto v LRS. Hokej na ledu: ZšK Kladivar — 3. mesto v LRS. Alpinistika: Debeljak Ciril 1 vzpon VI. tež. stopnje, 9 vzponov v. tež. stopnje, 4 vzpone III., in IV. tež. stopnje. Veninšek Stane 1 vzpon VI. tež. stopnje, 3 vzpone V .tež. stopnje, 3 vzpo- ne III. in IV. tež. stopnje. Pere Frane 1 vzpon IV. tež. stopnje, 1 vpon III. tež. stop- nje, čater Vera 1 vzpon IV. tež. stopnje 1 vzpon III. tež. stopnje. Fajgel Ylado 2 vzpo- na V. tež. stopnje, 2 vzpona III. tež. stopnje. Melanšek Jože 1 vzpon V. tež. stopnje. De- beljak Ciril in Veninšek Stane sta se ude- ležila odprave v avstrijske gore, kjer sta izvedla več težkih ponovitev v steni Velike- ga Kleka in Lienških dolomitov. Alpinistični odsek je izvedel 1 zimski in 1 letni plezalni tečaj. Smučanje: Pvenstvo FLRJ — mladinci: Četina Peter — 4. mesto v slalomu; 5. me- sto v smuku in 7. mesto v veleslalomu. Prvenstvo LR Slove^ije: Člani — četina Janko — 5. mesto v sla- lomu in 11. mesto v smuku. Starejši mladin- ci: četina Peter — 2. mesto v veleslalomu in 4. mesto v slalomu. Mlajši mladinci: Kri- vec — 9. mesto v veleslalomu. Pohorska kombinacija — člani — Uršič Dominko — 8. mesto; starejši mladinci — četina Peter — 1. mesto. Streljanje: Prvenstvo FLRJ: Člani: Titova tarča — Tržan Polde — 5, mesto; mladinci: malokalibrska — Tržan Jože — 3. mesto; pionirji: malokalibrska — Jager Anton — 5. mesto. Prvenstvo LRS: Vojaška puška — ekipno — člani — 3. me- sto (reprezentanca Celja); vojaška puška — ekipno — članice — 3. mesto (reprezentanca Celja); vojaška puška — ekipno — mladinci — 3. mesto (reprezentanca Celja); malokali- brska — ekipno — članice 3. mesto (repre- zentahca Celja); malokalibrska — ekipno — mladinci — 3. mesto (reprezentanca Celja); posamezniki: narodna tar. — vojaška pu- ška — članice — Pavlic Vlasta — prvakinja LRS; vojaška puška — članice — Pocajt Sla- viea — 3. mesto; pištola — člani — ekipno — 3. mesto (reprezentanca Celja). V repre- zentanci članov so nastopali: Tržan Polde, Čater Drago, škorjanc Dane, Tržan Jože, Pavlic Marjan. V reprezentanci članic: Po- cajt Slavica. Svetlin Ivanka, Pavlic Vlasta. V reprezentanci mladincev: Tržan Jože, štraj- har, Jager Anton, Ratej Stanko in Tržan Ciril. Namizni tenis: Prvenstvo LR Slovenije: . Članice — ekipno — 2. mesto — ŽSD Celje: člani — ekipno — 4. mesto — ŽSD Celje; posamezniki —• članice — 3. mesto — Sevšek Boža; posamezniki — člani — 7. mesto — čoh Jože; mešane dvojice — članske — 2. mesto — Sevšek Boža, čoh Jože. Sabljanje: Prvenstvo FLRJ: Posamezniki — mladinke — floret — Sa- lobir Minka — 4. mesto; Vajdetič Anka — 5. mesto. Hokej na travi: Prvenstvo LRS: Kladivar — 3. mesto. Plavanje: Slovenska plavalna liga: ŽSD Celje — 9. mesto. Vaje na orodju: Mladinci I. razred — Veber Tine, prvak FLRJ. Po vseh navedenih uspehih lahko posta- vimo za najboljšega športnika našega me- sta v letošnjem letu atleta tov. Lorgerja Staneta, ki je poleg doseženih rezultatov na prvenstvu FLRJ, LRS in na olimpijskih igrah kar štirikrat izboljšal državni rekord v teku na 110 m z ovirami, slovenskega v isti disciplini osembrat, dvakrat na 100 m in enkrat na 200 m. Lorger Stane je tudi sicer primer pravega športnika, dober štu- dent in tovariš. Upajmo, da ga bo slovenska športna javnost proglasila tudi za najbolj- šega športnika v naši republiki. Patrolni tek v Celju v počastitev Blneva naše armade je Okrajni strelski odbor v Celju priredil dne 22. dec, ob 15, uri po ulicah mesta tradicionalni pa- trolni tek s streljanjem, v katerem je so- delovalo 31 ekip iz mesta ter dve iz okolice, od teh ena iz Laškega ter druga iz Pol- zele. Za prvo mesto so se borili najboljši strelci in najboljši tekači. Tokrat je le 1 se- kunda odločila zmago ekipi strelske dru- žine »Tempo«. Podrobni rezultati so naslednji: Moški: 1. SD »Tempo« III.: Tržan Slavko, Tržan Ciril, Tržan Jože 8:37, 86, 4:19; 2. AD »Kladivar« II..: Župančič Igor, Vipotnik Andrej, Prelog Vinko 7:17, .59, 4:20; 3. AD »Kladivar I.: Hanc Matija, Kopitar Marjan, Bazovičar Milan 7:36, 45, 5:21; 4. I. gim- nazija I.: Lenasi Janez, Hočevar Janez, Pun- car Franc 7:46. 35, 6:01; 5. JLA II.: Sadik Sačir, Abadjan Dimitrije, Manalovski Mladen 8:31, 49, 6:04 itd. Ženske: 1. Ekonomska srednja šola: Kovač Milica, Pristovšek Slava, Sorčan Marija 5:40 10, 5:10; 2. Učiteljišče: Štern Jožica. Za- vršnik Micka, Pšaher Hilda 6:04, 4, 5:52; 3, SD »Tempo«: Breznik Marica, Svetlin Ivanka, Najdelj Zlata 6:33, 4, 6:21, Po končanem tekmovanju so se zbrali tek- movalci v mali dvorani Doma OF, kjer je imel predsednik Okr, strelskega odbora tov, podpolkovnik Jerič Vid govor o pomenu Dneva JLA ter izročil zmagovalnima ekipama prehodna pokala. Izpred okrajnega sodišča v C^^lju NEBEDNOSTI V MIZARSKI DELAVNICI MLO V CELJU Pred okrajnim sodiščem so se zagovarjali poslovodja ■ mizarske delavnice MLO v Celju Vrunč Kari, Jože Hočevar kot mizarski po- močnik v tej delavnici zaposlen in Ivanka Arlič, tkalka, vsi iz Celja. Vrunč Kari je kot poslovodja delavnice dopuščal proti na- gradi, deloma brez nagrade, da so si po- močniki v letu 1951 do sredine 1952 v tej de- lavnici izdelovali razno pohištvo, deloma zase, deloma za druge. Pri tem so uporabljali na račun delavnice brezplačno stroje in drug material ter električno strujo. Vrunč pa je kot poslovodja izvršil še številne tatvine in goljufije na škodo podjetja. Hočevar Jože je kot pomočnik v tej delavnici v letu 1951 do sredine leta 1952 z dovoljenjem Vrunča Karla jemal razni material, ki ga podjetju ni plačal. Na škodo delavnice je za svoja privatna dela uporabil za 11.160 din električ- nega toka. Arlič Ivanka je sprejela v dar od Vrunča Karla več kosov raznega pohištva, čeprav je vedela, da je Vrunč vse predmete pridobil s kaznivim dejanjem. Vrunč Kari je bil obsojen na 2 leti zapora in 10.000 din denarne kazni, Hočevar Jože je dobil 4 me- sece, Arlič Ivanka pa 1 mesec zapora. Žolnir Alojz, župni upravitelj v Strmcu pri Slovenski Bistrici, je v svoji davčni prijavi dohodkov za leto 1951 z namenom, da bi se delno izognil plačilu davka navedel Poverje- ništvu za finance pri OLO Celje-okolica le 27.190 din dohodkov, namesto 60.600 din. Za- radi dajanja krivih podatkov je bil Alojz Žolnir obsojen na 8000 din denarne kazni — Senčar Leopold je v juniju 1952 v trgovini KZ Sv. Jedert nad Laškim prodajal jedilno olje po 220 din za kilogram, čeprav je bila maksimalna cena odrejena 200 din za kg Obsojen je bil na 1 mesec zapora, pogojno za dobo enega leta — Uslužbence OLO Celje- okolica je ob neki priliki žalil Iskra Avgu- štin v Podčetrtku. Kazen 1 mesec zapora pogojno za dobo 1 leta — Martin Prevoriek je v Preboldu v prepiru s sekiro udaril svo jega soseda Jožeta Žličarja. Obsojen je bil na 2 meseca in 15 dni zapora — Storman Jože, traktorist pri Hmezadu v Žalcu, Sker- lin Anton in Kočevar Štefan, tudi traktorista pri Hmezadu v Žalcu, Beloglavec Franc, Za- poslen pri podjetju »Povrtnina« v Šempetru so v začetku septembra 1952 pod vodstvom^ Adama Režonje iz Polzele v območju Pece hoteli nedovoljeno prekoračiti državno mejo. Obsojeni so bili; Štonnan Jože na 9 mesecev zapora, škerlin Anton na 9 mesecev zapora, Kočevar Štefan na 8 mesece^apora, Belogla- vec Franc na 9 mesecev zapora in Režonja. Adam na 12 mesecev zapora — Lajler Jože iz Dobrave v celjski okolici, si je v Tovarni organskih barvil v Celju, kjer je bil zapo- slen, prisvojil betonskega železa v vrednosti 9540 din. Ko je bil leta 1948 zaposlen v tkalnici Metka v Celju, je tudi tam izvršil nekaj manjših tatvin. Obsojen je bil na 2 meseca zapora — Majcen Kari je na hodniku hiše Cesta na grad št. 1 v Celju večkrat udaril z roko Ano Lorenčak in jo lahko te- lesno poškodoval. Obsojen je bil na 15 dni zapora, pogojno za dobo 1 leta — Salober Danijel je 31. 11. 1952 ponoči na poti od. Pernovega do Železnega pri Žalcu med pre- tepom zasadil Gorjanc Jožetu žepni nož v hrbet in ga lažje poškodoval. Sedel bo 40 dni. — Božič Marija je pri raznih cerkvah in na. celjskem trgu prodajala brez dovoljenja raz- ne figure iz mavca. Zaradi nedovoljenega tr- govanja je bila obsojena na 2 meseca zapora,, pogojno za dobo dveh let — Martin Zagorič- nik je v Podlogu pri Žalcu ukradel Krajnc Alojzu moško dvokolo, vredno 15.000 din. Kazen 5 mesecev zapora — Na 25 dni zapora^ pogojno za dobo enega leta, je bil obsojen. Stanko Auguštin, ker je 18. 7. 1952 na cesti v Šempetru pretepel Matija Dolinska — Kot. pleskarski pomočnik je bil pri Okrajnem gradbenem podjetju v Celju zaposlen Oton zagar. Meseca maja 1949 je na podstrešju hiše OK KPS v Celju ukradel delno pokvar- jeno vrtno črpalko, pri Okrajnem gradbenem podjetju pa je postopoma pokradel več kilo- gramov laka, barv in kleja. Kazen 20 dni. zapora. — Bohorč Jože je v začetku leta 1951 kot lesni manipulant pri KZ št. Vid pri Pla- nini v namenu, da bi si pridobil protipravna premoženjsko korist, spravil v zmoto šmit. Amalijo in Tovornik Ano, ker jima je rekel, da imata dva prm. drv obvezne oddaje, če- prav obvezne oddaje nista imeli. Dovolili sta mu posek 4 prm mehkega lesa v vrednosti 112.000 din, katerega je zamenjal za drva in jih prodal, denar pa obdržal zase. Zaradi goljufije je bil obsojen na 3 mesece zapora. SEKTORSKA AMBULANTA NA VRAN- SKEM JE DOBILA TUDI RENTGEN Že smo poročali, da bo na Vranskem po novem letu odprta sektorska ambvilanta. Se- daj pa dodajam še to, da je ambulanta že- dobila novi rentgenski aparat. Tako je Vran- sko v kratkem času dobilo ambulanto in rentgen, kar je bilo nujno potrebno za Vran- sko in bližnjo okolico. Za ta uspeh gre v prvi vrsti zasluga na- čelniku Sveta za zdravstvo pri OLO Celje- okolica tov. Rudolfu Fajglu ter tajniku ob- čine Vransko tov. Otu Laibacherju. Rentgen je nabavljen s prispevkom okraja, ter s prostovoljnimi prispevki prebivalcev. V Šoli Profesor: »Kaj razumemo pod pojmom, prazen prostor?« Jožek: »Se ne morem dobro izraziti,, ali verjemite mi, tovariš profesor, da ga imam v glavi,« OBJAVE IN OGLASI OBJ A V A Uradne ure in sprejemanje strank pri Mestnem ljudskem odboru Celje S 1. januarjem 1953 bodo pri Mestnem ljudskem odboru v Celju uradne ure za nepovabljene stranke dvakrat tedensko, in sicer vsak torek in vsak petek od 8. do 12. ure. Predsednik in tajnik Mestnega ljud- skega odbora, predsedniki in načelniki Sveta za gospodarstvo. Sveta za socialno skrbstvo in zdravstveno zaščito in Sveta za kulturo in prosveto sprejemajo stran- ke, ki niso pozvane, le vsak torek in petek od 8. do 12, ure. Izven tega časa bodo stranke sprejete le v res nujnih in neodložljivih zadevah. Iz tajništva MLO Celje. ZIMSKI ODPIRALNI ČAS V TRGOVINAH Od 15. decembra dalje velja za vsa trgovska podjetja na območju mesta Celja naslednji odpiralni čas: dopoldne od 8. do 12. ure, popoldne od 14. do 17. ure, čas od 17. do 18. ure pa je določen za interno delo. Trgovine so odprte vse dni v tednu. Iz tajništva Oddelka za gospodarstvo in komunalo MLO Celje OBJAVA Avtobnsne proge obratujejo dne 31. dec. 1952 in 1. jan. 1953 po nedeljskem voznem redu. Avtobusni promet, Celje. OBJAVA Z odločbo Gospodarskega sveta vlade LRS štev. III-l—1131-3 z dne 25. 11, 1952 je bila odrejena likvidacija podjetja Celjske ope- karne v Celju. Upnike pozivamo, da prija- vijo svoje terjatve najkasneje v 30 dneh po tej objavi, prav tako pa pozivamo dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti v istem roku, sicer bodo terjatve izterjane po pravni poti. Celjske opekarne Celje OBJAVA Trgovsko podjetje OZZ Celje »Vino« Celje obvešča vse svoje odjemalce, da se v centrali in poslovalnicah ne bo izdajalo blago v dneh 2. in 3, januarja 1953 zaradi letnega popisa blaga. / OBVESTILO Obveščamo cenjene potrošnike, da bo mes- nica v Prešernovi ulici, nasproti pasaže, za- radi preureditve do nadaljnjega zaprta. Po- trošniki si naj oskrbe meso v drugih mes- nicah, katere bodo razpolagale s povečano količino mesa. Mestna klavnica, Celje OBVESTILO Cenjeno občinstvo obveščam, da sem pre- vzel zastopstvo Bealitetne agencije Maribor. Vršim nakupe, prodaje hiš in posestev v Ce- lju in okolici pa tudi drugod. Prenos last- ništva brezplačen. Ponudbe poslati: Keblič Stane, Celje, Ložnica 8. IZID ŽREBANJA nagrad za nagradno nakupovanje pri Trgov- skem podjetju »Izbira« Laško. Žrebanje se 1. nagrada 5000 din, blok št. 00102-31, zne- sek 1807 din, poslovalnica I Laško; 2. nagrada 3000 din, blok št. 00132-22, zne- sek 1280 din, poslovalnica Rečica; 3. nagrada 2500 din, blok št. 00777-47, zne- sek 2060 din, poslovalnica 11 Laško; je vršilo dne 21. 12. 1952 pod vodstvom ko- misije, katero je določila Mestna občina Laško. 4. nagrada 2000 din, blok št. 00396, znesek 2695 din, poslovalnica I Laško; 5. nagrada 1500 din, blok št. 00318-24, zne- sek 2460 din, poslovalnica Huda jama; 6. nagrada 1500 din, blok št. 00525-4, zne- sek 1250 din, poslovalnica Hudajama; 7. nagrada 1500 din, blok št, 00284-24, zne- sek 1669.50 din, poslovalnica II Laško; 8. nagrada 1500 din, blok št, 00284-12, zne- sek 1000 din, poslovalnica I Laško; 9. nagrada 1500 din, blok št. 00664-47, zne- sek 1202 din, poslovalnica II Laško; 10. nagrada 1000 din, blok št, 00235-16, zne- sek 1266 din, poslovalnica Rimske Toplice; 11. nagrada 1000 din, blok št. 00164-21, zne- sek 1042 din, poslovalnica Rečica; 12. nagrada 1000 din: blok št. 00202-3, zne- sek 1000 din, poslovalnica Laško; 13. nagrada 1000 din, blok št. 00106-24, zne- sek 1331 din, poslovalnica Huda jama; 14. nagrada 1000 din, blok št, 00448, zne- sek 1034 din, poslovalnica I Laško; 15. nagrada 500 din, blok št, 00223-16, zne- sek 1971 din, poslovalnica Rimske Toplice; 16. nagrada 500 din, blok št, 00471-48, zne- sek 1675 din, poslovalnica II, Laško; 17. nagrada 500 din, blok št. 00329-21, zne- sek 1025 din, poslovalnica Rečica; 18. nagrada 500 din, blok št. 00122-16, zne- sek 195« din, poslovalnica Rimske Toplice; 19. nagrada 500 din, blok št. 00609-4, zne- sek 2397.50 din, poslovalnica I Liiško; 20. nagrada 500 din, blok št. 00567-2, zne- sek 1416 din, poslovalnica I Laško; 21. nagrada 500 din, blok št. 00213-21, zne- sek 1148 din, poslovalnica Rečica; 22. nagrada 500 din, blok št. 00022-11, zne- sek 1695 din, poslovalnica II Laško; 23. nagrada 500 din, blok št. 00298-13, zne- sek 1132.50 din, poslovalnica II Laško; 24. nagrada 500 din, blok št. 00219-21, zne- sek 1570 din, poslovalnica Rečica; 25. nagrada 500 din, blok št. 00255-16, zne- sek 1965 din, poslovalnica Rimske Toplice; 26. nagrada 500 din, blok št. 00108-32, zne- sek 1606 din, poslovalnica I Laško; 27. nagrada 500 din, blok št. 00405-16, zne- sek 1241 din, poslovalnica Rimske Toplice; 28. nagrada 500 din, blok št. 00117-4, zne- sek 1173 din, poslovalnica I Laško; 29. nagrada 500 din, blok št. 00259-12, zne- sek 1011 din, poslovalnica II Laško; 30. nagrada 500 din, blok št. 00383, zne- sek 1450 din, poslovalnica I Laško; 31. nagrada 500 din, blok št. 00121-22, zne- sek 4024 din, poslovalnica Rečica; 32. nagrada 500 din, blok it. 00092-5, sne- sek 1858 din, poslovalnica I Laško; 33. nagrada 500 din, blok št. 00184-16, zne- sek 1062 din, poslovalnica Rimske Toplice; 34. nagrada 500 din, blok št. 00614-44, zne- sek 1045 din, poslovalnica I Laško; 35. nagrada 500 din, blok št. 00001-5, zne- sek št. 1285 din, poslovalnica Laško; 36. nagrada 500 din, blok št. 00227-31, zne- sek 1986 din, poslovalnica I Laško; 37. nagrada 500 din, blok št, 00437-10, zne- sek 1820 din, poslovalnica II Laško; 38. nagrada 500 din, blok št. 00349-16, zne- sek 1138 din, poslovalnica Rimske Toplice; 39. nagrada 500 din. blok št. 00517-7, zne- sek 5244 din, poslovalnica I Laško; 40. nagrada 500 din, blok št. 00752-53, zne- sek 1001 din, poslovalnica I Laško; 41. nagrada 500 din, blok št. 00706-7, zne- sek 4468 din, poslovalnica I Laško; 42. nagrada 500 din, blok št. 00658, zne- sek 1306,50 din, poslovalnica I Laško; 43. nagrada 500 din, blok št, 00114-32, zne- sek 4154 din, poslovalnica I Laško; 44. nagrada 500 din, blok št, 0034-21, zne- sek 1213 din, poslovalnica Rečica, Gornje nagrade morate dvigniti do vključno^ 30, t, m, 1952, RAZPRODAJA raznega pohištva ter ostalih gospodinjskih predmetov. (Veliki plinski štedilnik, pisalna miza, stenska ura itd.). Ogled Kersnikova, pritličje, v soboto 27. in- ponedeljek 29. dec. od 14. do 16. ure ter v nedeljo 28. decembra od 9. do 12. ure. Po- zneie informacije pri Hočevar, Vodnikova. ll-II, PRODAM TEŽEK voz »Parizer«. Arčan, Pe- trovče. PREKLICUJEM izgubljeno sindikalno knji- žico št. 11665, na ime Jakopič Angela, MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 31, decembra ob 14: Golia: »Snegulj- čica«. Zaključena predstava za novoletno- jelko. Petek, 2. januarja 1953 ob 15,30: Krasna r »Draga Ruth«, — Izven, Popoldanska predstava. Sobota, 3, januarja ob 20: Krasna: »Draga Ruth«. — Abonma za delovne kolektive. Nedelja, 4, januarja ob 14.30: Potrč: »Krefli«. Gostovapie v Libojah. Na petkovo popoldansko predstavo »Drage- Ruth« opozarjamo zlasti okoličane! Nedeljska zdravniška dežurna služba Dne 1. I. 1953: tov. dr. Bitene Maksim, Ce- lje, Cankarjeva ulica 11. Dne 4. I. 1953, tov. dr. čerin Josip, Celje, Cankarjeva ulica 9. Nedeliska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KI 5r O KINO METROPOL CELJE Od 27. 12. 1952 do 2. 1. 1953: Ljubezen j& lepa, angleški barvni film Od 3. 1. do 8. 1. 1953: Hiša na 92. cesti^ ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne-i deljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 26. 12. 1952 do 1. 1. 1953: Konec počitnic za ljubega boga, francoski film Od 2. 1. do 5. 1. 1953: Frosina, makedonski film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, ob nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri. KINO ŽALEC Dne 1. I. 1953: Odšel brez naslova, francoski film Dne 3. do 4. I. 1953: »Ne poj mi žalostnih pesmi«, ameriški fihn Dne 7. do 8. I. 1953: »Povratek v življenje«, francoski film KINO »UDARNIK« VELENJE Od 26. do 29. 12, 1952: Dom sovraštva. Od 31, 112. do 1, 1, 1953: IdoL j Srečno in uspehov polno NOVO LETO. zeli vsem kmetijskim zadrugam, kmetovalcem ter ostalim delovnim kolektivom TOVARNA OLJA SiOVEMSKABISTlilCA VAM VSELEJ NUDI: IZVRSTNE PIJAČE, TOPI,AIN MRZLA JEDILA IZ PRIZNANE KUHINJE - CENEZNERNE! Vsem cenjenim gostom, prijateljem naše kapljice, želimo SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1953, »Cementnine« CELJE, MARIBORSKA C, Nagrobni spomeniki iz cementa, marmorja in umet- nega kamna, cementne cevi, armirane plošče ^ Lončene peči in lončena posoda * Po naročilu! ^ Izbira v zalogi! ^ Vsem dobaviteljem in odjemalcem želimo srečno Novo leto 1953 Stev, 52 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stran 17 CE POTREBUJETE LEPE TISKOVINE, RAZNE OBRAZCE, VABILA, LETAKE IN LEPAKE, VSE VRSTE KNJIGO- VEŠKIH IZDELKOV, ŠTAMPILJKE IN VSA DRUGA DELA, KI SPADAJO V GRAFIČNO IN KNJIGOVEŠKO STROKO, SE OBRNITE NA DELOVNI KOLEKTIV Celjske tiskarne Celje • Trg V. kongresa 3 KI VAS BO S SVOJIMI IZDELKI V VSAKEM POGLEDU ZADOVOLJIL KOLEKTIV VAM ŽELI V LETU 1953 DELOVNIH ZMAG, NAPREDKA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA TOVARNA KERAMIČNIH IZDELKOV L I B O J E zeli vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspeha polno novo leto 1953 Se priporočamo za naročila gospodinjske, sanitarne in dekorativne keramike — Cene solidne Podjetje poljedelskih strojev v Šentjurju pri Celju ielf vtem svojim odjema 1 cem, liafior tttdi osem delovnim kolehitv o m SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19 5 3 Uspeha polno ]VOYO LETO 1953 želimo vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem Tovarna kovinastih izdelkov in livarna Vitanje Delovni kolektiv PLINARNA VODOVOD Celje Ljublianskac. ŽELIMO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1953 Na zalogi imamo stalno katran ža premazanje drogov in prvovrsten koks, po nizkih cenah! Srečno noro leto 1953 zeli svo\im gostom in se priporoča vnaprej GOSTINSKO PODJETJE RIMSKE TOPLICE stran 18 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stev. 52 DELOVNI KOLE KTI V ŽALEC Zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja DELAMO ZA BLAGINJO DELOVNEGA LJUDSTVA! želi vsemu delovnemu ljudstvu, posebno pa savinjskim hmeljar- jem, KDZin splošnim kmetijskim zadrugam ter njihovim hmeljar- skim odsekom, kakor tudi delov- nim kolektivom vseh pivovarn SREČIVO m USPEHOV POLNO ]¥OVO LETO Vsemu delovnemu ljudstvu želimo sreino in uspeha polno NOVO LETO 1953 Okrajna zadružna zveza - Celje s SVOJIMI PODJETJI: TRGOVSKO PODJETJE OZZ - CELJE TRGOVSKO PODJETJE OZZ „VINO" - CELJE GRADBENI OBRAT - CELJE IN OBRAT ZA OBNOVO VINOGRADNIŠTVA IN SADJARSTVA TRGOVSKO PODJETJE: odkupuje od KZ vse poljske pridelke, nudi KZ ves reproduk- cijski material, semena, močna krmila, umet- na gnojila itd. po najnižjih cenah TRGOVSKO PODJETJE ,.VINO": odkupuje vse vrste vin in ostale alkoholne pijače od KZ, nudi pa potrošnikom vino in druge alkoholne pijače po najugodnejših cenah GRADBENI OBRAT: izvršuje vsa gradbena in pleskarska dela hitro, solidno in poceni OBRAT ZA OBNOVO VINOGRADNIŠVA IN SADJARSTVA: razpolaga z dvema kom- pletnima rigolnima garniturama ter vrši rigo- lanje vinogradniških in sadjarskih površin po ugodnih cenah * ' POSLUŽUJTE SE PRI PRODAJI, NAKUPU iN STORITVAH NAŠIH PODJETIJ! Stev. 5tj »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stran 19 TOPILNICA IN VALJARNA CINKA, CINKARNA-CELJE, PROIZVAJA SVETOVNO IPRIZNANE IN VISOKO KVALITETNEIPROIZVODE Pridite in okrepite Vaše zdravje, mi smo Vam vsak čas na razpolago! v OKVIRU JUGOSLOVANSKE'PROIZVODNJE, ZAHVALJUJOČ SE ZAVESTI IN DELOVNIM USPEHOM CINKARNIŠKEGA KOLEKTIVA, SI JE TO PODJETJE V OBDOBJU PO OSVOBODITVI OSVOJILO VAŽNO MESTO, KI GA NI MOGOCE OBITI. * CELJSKA CINKARNA PROIZVAJA IN SI OSVAJA SVETOVNI TRG S SUROVIM CINKOM, CINKOVIM PRAHOM, RAFINIRANIM CINKOM, FINIM CINKOM, REDISTILIRANIM CINKOM, CINKOVO PLOČEVINO RAZNIH DI- MENZIJ IN FORMATOV, CINKOVIMI PROTEKTORJI ZA KOTLE, CINKOVIMI VALOVITIMI PRALNICAMI, AVTOTIPIJSKiMl iN OFSET PLOŠČAMI, 2VEPLENO KISLINO IN CINKOVIM BELILOM V ZLA- TEM, BELEM, ZELENEM, RDECEM IN SIVEM PECATU. * NADALJE SPECIALNO BELILO INDIFERENTNO PROTI PERMANGANATU. * POLEG TEGA VRŠI VALJARNA USLUGE VALJANJA SVINCA, KO- lovinsko Dodietie ♦ Celie želi.vsem delovnim ljudem, cenjenim od= jemalcem in dobaviteljem srečno, ue= selo in uspeFiov polno novo leto 1953 DELOVNI KOLEKTIV OGRAD. CELTE KOVINSKA 4a šeli z^sem delozjtiim kolektivom, dobamteljem in od- jemalcem srečno in uspeha polno novo leto 1953! Delovni kolektiv, delavski svet in upravni odbor Granitne industrije • Opiotnica Želi vsem delovnim ljudem, zlasti pa odjemaU cem Gelja in zaledja, zadovoljno leto 1953 1951 1953 veletrgovina z vinom, žganjem, likerji, pivom in mineralnimi vodami - CELJE, LEVSTIKOVA 6 šeli vsem delovnim ljudem Celja, cenjenim odjemalcem in dobaviteljem sreče in uspehov polno novo leto 1953 V novo leto v dobrem razpoloženju 8 našimi proizvodi/ Vsem svojim odjemalcem in dobavite- ljem se zahvaljujemo za uspešno po- slovanje v letu 1952, priporočamo se za nadaljnja naročila ter jim želimo uspeFia polno novo leto 1953 Centrala: Celje. Zidanškova ulica 1 * Založna klet: Slovenj Gradec Zbirna klet: Slov. Konjice Zbirna klet: Loka pri Žusmu stran 26 »SAVINJSKI VESTNIK . dne 31. decembra 1952 Stev. Sli V NOVEM LETU 1953 MNOGO USPEHOV PRI NJIHOVEM DELU VABIMO VAS NA SILVESTROVANJE V PROSTORIH ZDRAVILIŠKE RESTAVRACIJE ZDRAVILIŠČE DOBRNA je eno najcenejših zdravilišč * Namenjeno je za oddih in okrepčilo našim delovnim ljudem Kemične tovarne • Celje TOVARIŠA POHIŠTVA CELJE ČESTITA K NOVEMU LETU 1953 IN ZELI SRECE, USPEHOV TER SE PRIPOROČA S SVOJIMI KVA- LITETNIMI IN I^OMFORTNIMI PROIZVODI Sad (e I j e Tovarna za predelavo sadja z našimi vtiisokokvalitetnirnji proizvodi boste tudi v letu 1953, v katerem želimo vsem delovnim kolektivom, cenjenim od- jemalcem in dobaviteljem sreče in uspe- hov, več kot zadovoljni! Delovni kolektiv Usnjarne Šoštanj želi vsem delovnim kolek- tivom v letu 1953 veliko uspehov pri Izgradnji socializma Srečno novo leto 1953 vsem odjemalcem in dobaviteljem! Polno uspeha in socialističnih zmag želi delovni kolektir KLAVNICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI delovnim ljudem Celja in svojim cenjenim odjemal- cem ter pripvoroča predvsem priznane prvovrstne mesne izdelke v svojih deM- katesah na Tomšičevem trgu in v Prešer- novi ulici SRECNO NOVO LETO 1953 ZELI VSEM CENJENIM DOBAVITELJEM IN ODJE- MALCEM TRGOVSKO PODJETJE ^otrošniH VojniO. s svojimi poslovalnicami * Bogata izbira raznovrstnega kvalitetnega blaga po najnižjih cenah Stev. 52 »SAVINJSKI VESTNIK^. dne 31. decembra 1952 Stran 21 OeliQo sreče, uspeFiov pri delu in zdravja vam želi v letu 1953 Zdravilišče Rogaška Slatina Naša iskrena želja je, da bi v Novem letu dosegli kur največ de- lovnih zmag in da bi Vam mi mogli nuditi kar najizdatnejši od- dih v našem prelepem, svetovno znanem kotičku domovine ^ Ve- seli smo bili številnih obiskov iz Celja in okolice in upamo, da nas v letu 195"5 ne boste pozabili (Pridite in okrepite Vaše zdravje, mi smo Vam vsak čas na razpolago! lovinsko Dodietie* Celie želi ^ vsem delovnim ljudem, cenjenim od= jemalcem in dobaviteljem srečno, ue= selo in uspeFiov polno novo leto 1953 DELOVNI KOLEKTIV KOVINSKA 4a šeli vsem delovnim kolektivom, dobaviteljem in od- jemalcem srečno in uspeha polno novo leto 1953! Delovni kolektiv, delavski svet in upravni odbor Granitne industrije • Opiotnica Želi vsem delovnim ljudem, zlasti pa odjemaU cem Gelja in zaledja, zadovoljno leto 1953 SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM, VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POTROŠNIKOM MESTA CELJA S POSLOVALNICAMI: Celje, Mariborska cesta 1§ Ostrožno Zgornja Hndinja Gostilna na Mariborski cesti Mesnici v Trnovijah in Zgornji Hudinji t«r predelovalnica mesnih izdelkov ZAHVALJUJEMO SE ZA OBISK A LETU 1952 IN SE PRIPOROČAMO ZA LETO 1951! Vsem svojim odjemalcem in dobavite- ljem se zaFivaljujemo za uspešno po= slovanje v letu 1952, priporočamo se za nadaljnja naročila ter jim želimo uspeFia polno novo leto 1953 Centrala: Celje. Zidanškova ulica 1 * Založna klet: Slovenj Gradec * Zbirna klet: Slov. Konjice Zbirna klet: Loka pri Žusmu 1951 1953 Šeli vsem delovnim ljudem Celja, cenjenim odjemalcem in dobaviteljem sreče in uspehov polno novo leto 1953 V novo leto v dobrem raspološenju s našimi proizvodi! veletrgovina z vinom, žganjem, lilcerji, pivom in mineralnimi vodami - CELJE, LEVSTIKOVA 6 stran »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stev. 51i TOVARNA ORGANSKIH BARVIL CELJE se zahvalfuie vsem, hi so ji pripomogli ii uspehom^ pomembnim v gradnji so- cializma v pretehlem letu, ter čestita vsem delovnim holehtivom Celfo in jim želi srečno in uspeha pofno novo leto 1953 9 nadaljnji izgradnji socializma in so- ciolisfične demohraciie! Vsem, ki sojo počastili s svojim obiskom, vsem, ki jo bodo obiskali v priliodnjem letu 1953 želi, kot vsem delov- nim ljudem uspeha polno no- vo leto ter se priporoča Uspehov in sreče v novem letu 1953 zeti delovnim ljudem Avtobusno podjetje (poprej SAP) - CELJE DELOVNI KOLEKTIV VELEBLAGOVNICE Eijudskegra VCEtJU Želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in delovnim kolektivom uspešno in srečno Novo leto 1953 ter jim nudi tudi v prihodnjem letu vse vrste kvalitetnega domačega in uvoženega blaga po najnižjih dnevnih cenah USPEHA POLNO LETO 1953 ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM CELJA ZLATAA CELJE TER SE TUDI V PRIHODNJEM LETU PRIPOROČA S SVOJIMI KVALITETNIMI, SODOBNIMI IN KONKURENČNIMI PROIZVODI SJikarako in pleskarsko podjetje želi vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem mes^ Celja srečno in uspešno Novo leto 1953! CELJE - SP. HUDINJA SOCIALISTIČNIH USPEHOV IN ZMAG V NOVEM LETU 195J ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM KOT DELOVNIM KOLEK- TIVOM TER SE JIM ZAHVALJUJE ZA SODELOVANJE V PRE- TEKLEM LETU IN SE PRIPOROČA S SOLIDNIM DELOM ŠE VNAPREJ DELOVNI KOLEKTIV štev. 52 >SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. decembra 1952 Stran 23 Delovnikolektiv JVTEKS. ŽALEC želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem uspešno novo teto 1953 čestita delovnim kolelitivoni v Celju in oliolici ter jim želi mn ogo uspeh o v V novem letu želi vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom GRADBENI OBRAT OZZ CELJE S poslovalnicami: Laško I, Laško II, Rimske Toplice, Tevče, Huda jama in Rečica pri Laškem, želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno lefo 1953 SAVINJSKA TOVARNA NOGAVIC POLZELA zeli vsem ostalim kolektivom, kupcem in dohaviteliem srečno in uspehov polno novo leto 19 5 3 Kolektiv podjetja Okrajno kovinsko podjetje ŽALEC Želi vsem delovnim kolektivom mnogo uspeha v novem letu 1955 Izvršujemo vse remonte industrijskega značaja; Izdelujemo male in velike sadne mline, hmeljske sušilnice po želji kupca ter po zmernih cenah. Delo izvršujemo promptno! » stran 24 »SAVINJSKI VESTNIK«. dne 31. decembra 1952 Stev. 52 SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM TOVARIŠEM DELOVNI KOLEKTIV KNJIGARNE, PAPIRNICE IN GROSISTICNEGA ODDELICa KO PREHAJAMO V NOVO LETO 1953, ZELI DELOVNI KOLEKTIV Kmetiisho vftnarske sole - Celje (Lata) DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠE DOMOVINE CiM VEC USPEHOV. NAŠ CILJ V LETU 1953 JE: BORITI SE ZA CiM VECJI NAPREDEK KMETIJSTVA VSO SRECO IN VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU 1953 ŽELI SVOJIM SEDANJIM IN BODOCiM GOSTOM Gostinsko podjetje MLO Laslco "^'m Savinja LAŠKO industrija volnenih izdelkov Laško Brzojav: Laško Volna Telefon Laško 9 &ago za moš/5e in žensQ.e obleke, Fiubeztus, blago za plašče in Dolnene odeje DELOVNI KOLEKTIV TEKSTILNE TOVARNE »VOLNA« ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POTROŠNIKOM, KAKOR TUDI VSEM DELOVNIM LJUDEM ŠE MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALIZMA IN VSO SRECO V LETU 1953! prodaja najrazličnejšega električnega materuala in radioaparatov, motorjev, električnih štedilnikov itd. v prodajalni na Trgu V. kongresa, Celje in popravila radioaparatov v lastni delavnici na Ljubljanski cesti Strankam se zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo za leto 1953 VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DELOVNIM LJUDEM CELJA IN ZALEDJA ŽELIMO SRECNO IN USPEŠNO LETO 1953! Grosistično trgovsko podjetje KOLONIALE-ŽIVILA CELJE - STANETOVAUL. se priporoča tudi za leto 1953 vsej maloprodajni trgovski mreži in go- stinskim obratom z raznovrstnim kolonialnim blagom iz uvoza, vsako- vrstnimi živili in gospodinjskimi potrebščinam!!, delikatesami, mesnimi izdelki, konservami, sirom, vinom, žganjem, likerji in tobačnimi izdelki tobačne tovarne.iz Zadra SRECNO, USPEŠNO IN MIRNO LETO 19531 želi svojim odjemalcem uspehov polno leto Zahvaljujemo se za nabave v letu 1952 in se za Novo leto 1953 priporočamo s kuhinjsikimi tehtnicami, deci- malnimi skladiščnimi tehtnicami, mostnimi (cestnimi) tehtnicami, vagonetskimi (n. pr. rudniškimi), vagon- skimi, lokomotivskimii in silosnirni tehtnicami * Silosne tehtnice 10—20 kg, ki smo jih doslej uvažali, priporočamo mlinskim podjetjem * Perforiramo plo- čevino! * Razen kuhinjskih tehtnic izdelujemo vse po naročilu Vsem svojim cenjenim odjemalcem se za naklonjenost v preteklem letu zahvaljujemo in se priporočamo s svojimi izdelki tudi v bodoče * Srečno in uspehov polno leto 1953 želimo vsem Celjanom, v želji, da tudi mi doprinesemo svoj delež pri graditvi socializma Kolektiv „ME$TNIH PEKARN" Celje ZAHVALIUIEMO SE ZA NAKLONfENOST V PRETEKLEM LETU IN SE PRIPOROČAMO CENJENIM STRANKAM ZA LETO 1953