Pravzaprav je naš naslov netočen, ker človeka ni mogoče napraviti umetno in ga tudi nikdar ne bo mogoče. Človeške duše ni in ne bo mogoče napraviti, mogel jo je in more jo ustvariti samo Bog. — Naš naslov bi se torej mogel glasiti kvečjemu »stroj v podobi človeka« ali kvečjemu »umetno človeško telo«. Že od pradavnih časov sanfja človeStvo.o tem, kako napraviti »umetnega človeka«, stroj, ki bi mesto človeka opravljal težka in naporna dela, da bi gospodar mogel dobro in prijetno živeti. Zato so že davno imeli stroje v človeški podobi. Stari Grki so napravili nekakcga stroj-človeka, ki je opravljal enostavna ročna dela, kakor na primer riapolnjevanje kupic z vinom. Leta 280. pred Kristusom je kralj Ptolemej pri neki prireditvi pokazal takega strojčloveka, Kitajci so pa baje že davno imeli take stroje. Sredini 13. stoletja so spet govorili o nekem umetnem človeku. Veliki naravoslovec Albertus Magnus si je napravil takega čuvaja pri vratih. Pri vkorakanju Borza von Este v Reggio leta 1452. so bile v sprevodu postave v človeški podobi in nemški cesar Karl V., ki je konec svojega življenja preživel v samostanu sv. Jeronima pri Placenciji, se je ukvarjal s takimi iznajdbami. Umetni človek je pa zadobil pravo obliko in potrebno popolnost še le v času, ko se je izpopolnila urarska umetnost. Najbolj popolnega stroj-človeka je takrat sestavil švicarski urar Peter Jakob Droc (živel od 1721. do 1788.) v La Šo de Fond. Ta sicer ni bil strokovnjak-urar. Po končanih prot. bogoslovn. študijah se je vrnil domov in čakal tam, da bi dobil kako službo kot župnik. V svajem prostem času se je bavil s sestavljanjem ur. Posebno se je zanimal za ure z nihali, v katere je vdeloval razne igračke in gibajoče se podobe. — Zanimivo je, kaka usoda je doletela Drocove izdeike. V Madridu v Španiji je nekoč kazal kralju Ferdinandu VI. umetno sestavljeno uro, na kateri je sedel pastir, ki je po preteku vsake ure igral na piščal. Pri pastirjevih nogali je sedel pes, ki je varoval košaro jabolk. Ako je kdo vzel iz košare jabolko, je pes tako dolgo lajal, dokler ni bilo jabolko zopet položeno v košaro. — Ko so ljudje to videli, so vsi zbežali in mislili, da je vse skupaj čarovnija. Droc bi kmalu postal žrtev praznoverja. Prosil pa je kralja. naj pozove predsednika čarovniškega sodišča, kar se je zgodilo. Temu je po- tem razložil celo sestavo ure in si s tem rešil življenje. Kralj oau je odkupil uro za 500 lujdorov. Ura se naliaja še danes v madridskem muzeju. Ko se je Droc vrnil iz Madrida v Švico je skupno s svojim prijateljem Lešojem sestavil nov stroj v obliki človeka. V dvajsetib. mesecih sta sestavila »pisarja«. Od vseh strani so prihajali Ijudje v Šo de Fond, da bi videli in občudovali to čudo. »Umeten človek« je mogel napi3ati polijubno besedilo do šestdeset pismenk; obnašal se je kakor človek, gibal z glavo, odpiral in zapiral je oči, gibal z rokami in pisal ter potresel pesek na napisano. — Drocov sin je pozneje sestavil še dva avtomata »risarja« in »orglavko«. »Pisar«, »risar« in »orglavka« so bili razstavljeni le-ta 1774. na svetovni razstavi v Parizu in mladi Droc jih je razkazoval. Vse je cbčudovalo ta čuda, kar pa je bilo mlademu Drocu v nesrečo. Bil je obdolžen čarovnije in vržen v ječo, iz katere je komaj in komaj ušel. Enstopetdeset let, so te avtomate prevažali iz kraja v kraj, iz shrambe v shrambo, končno se j'e mehanizem pokvaril in leta 1900. je bil tako pokvarjen, da ga ni znal nikdo več popraviti. Še le leta 1906. se je posreeilo berlinskemu mehaniku Frelihu, da je v šestnajstmesečnem mukepolnem delu mehanizem vseh treh stroj-človekov popravil, nakar jih je kupilo zgodovinsko društvo v Njušatelu na Francoskem in jih shranilo v svojera muzeju, kjer so še danes. Skoraj ravno takega stroj-človeka je ustvaril Francoz Bankansn s svojim igralcem na piščal v naravni velikosti. Na Dunaju so skoro istočasno sestavili Kaufman, Sajfert in Mecl svoje slavne »trobentače«. Francoz Robert Huden je sestavil svojega »pisarja«. Leta 1901. je iz Amerike prišla novica o nekem elektriškem možu, ki ga je iznašel Alojz Parevy v Tonavandi (pri Njujorku). Bil naj bi to stroj-človek, velik 2.20 m, oblečen kakor človek in je baje izvrstno skalcal. Gotovo je, da so v Ameriki, deželi neomejenih možnosti, zagnali velik krik in vik, da pa stvar al, bila taka. Bili so pač takrat sestavljenl prvi električni avtomati-stroji, toda ne' v podobi človeka. Neki dvorni uradnik na Dunaju j© imel posebno pripravo v podobi človeka, ki je igrala šah teh premagala vse takratne svetovne šahovske motjstre, to je bil znani »šahovsM Turek«. — Tega »Turka« je vozil gospodar po celem svetu in seveda zaslužil z njim mnogo denarja. Nazadnje so pa odkrili, da ja bil ta »šahovski Turek« navadna lumparija in da je v pripravi s podobo človeka bil skrit pritlikavec, ki je bil šahovski umetnik. Na zadnji tehnični razstavi v Londonu (januarja letos in decembra lani) je angleški kapitan Rihard razstavil strojčloveka (glej sliko v današnjih »NašiH slikah«!), ki mu je dal ime »Robot«. — Ime Robot za umetnega človeka je uvedel češki pisatelj Čapek v gledališki igri »R. U. R.« = Rosumovi univerzalni roboti, v kateri nastopajo unaetni Ijudje. V Ameriki je sestavil neki Vensli stroj-človeka, ki ga je pred nekoliko mescci razkazoval. Sestavil je govoreči film s točno določenim sporedom govora, s pomočjo katerega je umeten človek na telefonični poziv odgovarjal. Na Dunaju je sestavil inžener Vendling stroj-človeka, ki brezžičnim potom sprejema ukaze in jih izvršuje. S tem namerava iznajditelj potovati po svetu. — Mogoče ga bomo videli tudi pri nas.