DOMINSVET
LETNIK 38. V LJUBLJANI 1. APEILA 1925. ŠTEVILKA  2.
GOYA: CAPRICHOS 43. KO RAZUM SPI, SE POŠASTI ZBUDE.
NOV OGENJ.
JANEZ JALEN.
»^1 toril mi je krivico  on,  ki umetnici k^ s  postavami  in  zakoni.   Če  bi   ga ubil — ? Ubil človeka —?«
Cvetna nedelja:
Veter je iztrgal meglo iznad mesta in iz jasnine je pobožal pomladni vzduh tlakovane trge in stisnjene ulice —. »Za našo vasjo žari reber, s cvetočim resjem pogrnjena planjava. Blesti teloh izpod grmov. Obletavani od tisoče v šumečih čebel vztrepetavajo nizi rdečih cvetov kakor plamenčki —-.« Domače misli so ga postavile iz doktorskih let nazaj v otroška. Potuhnila se je trimesečna skrb,
kje bi mogel odslej izmenjavati svoje juri-dično znanje za vsakdanji kruh. Splahneli so ugovori, da se vrača ponižan; da bo morda doma napoti; in vsi drugi.
»Ubil? Ne! Če bi mu v obraz pljunil — ?«
Veliki četrtek:
Vsi odrasli so odšli tešč k fari. Doma sta ostala samo najmlajša dva. Z njima se je igral dopoldne na vrtu v mladi, svetli travi —. »Ni praznik. Po delavni roki kliče vsaka pest prsti. Z njo in od nje žive, pa so veseli, da so mogli ta dan naprositi mene, ki sem se odpovedal zemlji, da jo varujem, in šli za Njim. — Ali iz šege, ali so se ponižali kakor otroci?«
»Niti za uho bi ga ne mogel udariti. Samo pokazal bi mu rad, da ga preziram.n<
Veliki petek:
To jutro miza Gospodova ni pogrnjena. Domača je bila le njemu in najmlajšima. Opoldne so se otroci osuli okoli sklede, samo brat in žena sta skromno zajela. — »Že davno pred svitom je vrgel konjem korita v žlebove in vse dopoldne je oral? In ona, ki v nji kali novo življenje? Vzdrže. Ali iz trme, ali iz ljubezni?«
»Bazpet si molil: ,Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo' —.«
Velika sobota:
Gospodinja se je opravičila, da mu ne more postreči z gorkim, dokler ne pod-kuri z novim ognjem. Pa da mu je, ne bi se dotaknil, ker je tudi malima dvema stisnila v ročici vsakemu samo skorjico kruha. »Kruti so,« je sodil in jih opomnil, kdo je izvzet posta. Otrokom, ki jih je že prejšnji dan začel ščegetati duh nakuha-nega mesa, so od vesele nepočakanosti rasle oči. Brat pa je kakor sveto umirjen ugotovil: ,Ne bo obogatel, kdor izpolni samo, kar mora'. »Ne poostruje si postave ne iz šege ne iz trme — iz ljubezni do Ljubezni.«
5
65