11. štev.
v Murski Soboti, dne 29. mája 1921.
Poštnina plačana v gotovini.             ӀӀ
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
Izhaja vsako nedeljo.
NAROČNINA: ZA	CELO LETO		80	K
ZA POL LETA  _  _   _   _   _ 40	K
ZA ČETRT LETA	—	—	—	20 K	
ZA 1 MESEC —   —	—	—	—	—	7 K	K
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·—
Posamezna številka velja 2 kroni.
Naše novo pole.
Nevoščenjáki i drügi neprijáteli naši siromákov Idite i Poglednite si pole raztálane grofovske zemle, na šteri ste prvlé vidli béroše delati, na šteri ste navajeni bili velko grüdje viditi. Na tisti prelogaj i zanemarjeni štükaj se žé gnes káže sled i sád vrli delavni rok naši siromákov i kučarov. Poglednite si té nove njive ! Lepa pšenica obečáva dobro žétvo. K krumpišam i kukorci se je pognojilo. Da je žito prejšlo, tá nesreča siromáke cilou žmetno zadene. Prejšlo pa je vse kesno posejano žito v našem kráji brez rázločka, či na grofovskoj ali páverskoj zemli. Zavolo prekésnoga raztálanja grofovske zemlé so siromáki nej mogli prvlé žita posejati, kak so zemlo dobili. Záto šteri lüdjé pri toj nesreči nájráj siromáka krivijo, tisti istine ne lübijo. Či bi se siromákom malo prvlé zemla raztálala, bi tüdi nej vsi siromáki žito kesno sejali, nego bi se posejalo kak pri páverskom grünti, ranej i kesnej. Ne bi se telko nesreče prigodilo na račun nejkrivoga siromáka, kak zdaj.
Ali poglednite delo našega siromáka! Nej je obvüpo v toj nevoli. Mesto, gdé je žito prejšlo, je znova obdelo, gdé potrebno pognójo, z orao, povláčo, grautko ali oves posejo, kukorco ali krumpiše posado ali pa je püsto zrásti redko žito s trávov za krmo, štero je pobro i zeléno s polago ; na tisto mesto pa pá gnoj vozi za prosou.
Poglednite si tou novo pole i samo ešče nej zaráščeni mejáši svedočijo, da so se njive preminočo jesén naredile. Stári gospodski obráz té zemlé je dobo mláda lica. Vse je dobro obdelano, vse posejano i zasajeno, vse rasté, žené, cveta i desétkrátni sád žétve skrb i trüd siromáka popláča. Za kelko se več pripova na novom poli, kak prvlé, za telko bogše ali več lüjdi se lejko preživé. Za tisto pa, ka se lejko odá, se küpi škér i se siromák bogše oblečé, si bogšo hrambo spova i naše pokolenje ne bodo vsefelé düševni i telovni betegi mantrali, ki s prevelkoga siromaštva  shájajo. Vrednost pridelkov našega lüdstva dela i trüda se nede zaprávlala.
Inda od naši očákov vkraj vzéta zemla nesmi več nigdár iz rok našega lüdstva priti nikšo formo nej! Ka dobroga gnes mámo, ne dámo za nikšo ceno več z naši rok ! Telko si naj tisti rovari zapomnijo, ki bi za svoji peršonski haskov volo ráj vidli našo slovensko zemlo v rokaj prešnji „milostivni“ grofov. Tisli gospodi pa, ki mislijo, da páver ráj svoje višešnje zrnje živini s polága, kak pa da bi je odo varašancom, se naj nika ne bojijo. Kak se je orság poskrbo za pravice Siromaški polodelcov, rávno tak de znao krivice Odpraviti, štere bi se znale prigoditi fabričnim delavcom i drügim varašancom poleg živeža. Nikak i nigdár pa se nesmi tou v Prekmurji zgoditi na račun siromaškoga polodelavca i kučara, da njim grofovsko
zemlo nazáj vzéli. Nišče, tüdi orság je nej v stáliši telko pripovati, kak pa se v tou formo pri nás pripova, či grofovska zemla raztálana ostáne i se razlasti. Što má, naj dá, i či nešče, naj se primle i nevoli odpomore.
Doj z rivari valute i blága, doj z verižniki, doj s tihotápci, doj s podmitov, doj z brezmérnimi cejnami ! Ovak nede konca pretiranoj izdobičariji, ovak nede réda! Delavnim siromákom pa se more njim dána grofovska zemla v stálno lást prepüstiti. S tém vsakši računa i brezi té očivesnosti so ešče naši siromáki nikaj nej dobili. Pričákamo pa, da se raztálana grofovska zemla nájkesnej do leta 1924 razlásti.
Sv. Ciril in Metod.
Dné 24. t. ni. na spomin prvih naših slovenskih apoštolov sv. Cirila pa Metoda so se vršile po cejloj Jugosláviji razne svečanosti.
Za nás Prekmurce je tüdi velki svétek té dén. Morávski knéz Pribina (840—861), šteri je tékrát vládao v Dolnji Panoniji, je vse panonske Slovence okoli sébe zbrao, tak, da je njegova držáva bila med Muro in Drávo s Prekmurjom vréd vse od jugozapadne Ogrske pa na Štájerskom do Ptuja.
V to velko slovensko držávo je pozvao Pribinov sin Kocel sv. Cirila pa Metoda, naj včijo pa organizirajo to lüdstvo. Med
LISTEK.
Iz vinskih goric.
Prekmurska zgodba pred vojnov. — Napiso Preksávski.
(Konec.)
»Sem pa resan radovéden, kaj je napravo. Hanzel«, je pravo Pančur.
»Vseh njemi je puno ; gotovo je dao hišo na boben«, se je vmejšo Metkešojc. Obá je jáko zanimala tá zadéva in pazlivo sta poslüšala Koplencerja.
Nagno je Koplencer kupico in nadal gučo : »Baronov Hauzl je bio žé duže časa čemeren na Maričovoga Gerčija iz Rogačovec, ár njemi té nej ščöo odati krave. Zdaj se pa je Hanzlni nüdila prilika, da bi se maščüvo in obenim prišo do svojih 30 rajnškov.
Pelao je torej Mačkovoga Vonka v svojo sobo in njemi raztolmačo plan, kak naj ide v soboto, gda se okmiči, V Rogačovce, vkrádne Mariči kravo in jo pripela v Gerečovce do dvánájstih ponoči; on de ga čako in zakole včasi kravo pa
razodávo meso v nedelo zutraj. Nišče nede nika znao, Vonko pa dobi dužno pismo nazáj.
Vonko je potrdo, ségla sta si v roke in razodišla obá navidoč zadovoljeniva. To je bilo v tork večér. Do sobote je möo Vonko zadosta časa, da je premišláva, kak naj vkrádne kravo. Šou je párkrát v Rogačovce, preglédno naskrivno štalo in je vido, ka de malo težko šlo, ár more s kravov skoz dvorišča, gdé je prevézani veliki, hüdi pes. To zdaj je prilika, da se reši dugá na takši lejki način, potem pa znonkar nikdár več.
Vonko je posedo okrog doma in premišlávo. Skrbelo ga je in žé se je obžalo, da je oblübo Hanzlni, da njemi pripela vkrádnyeno kravo.
V pétek popoldnévi se je Vonko kak prerodo. Veséli je bio, popevo, špájso se. Kaj je bilo vzrok té nágle premenje ?
*
Gda se je v soboto okmičilo se je opravo Vonko od doma. Liki nej je šou v Rogačovce, ali narávnost v Glerečavce. Zvedo je námreč, da je Hanzl nedávno küpo kravo, ki jo má v štali pri svojem sosedi. Tiho se je priplézo do štale, odpro dveri i postano. Poslüšo je. Nikoga blüzi. Odvezo je kravo in jo odpelo proti Rogačovcom.
Na poli se je vstavo in gda je čüo edenájsto vöro biti, je postránskih potáj pripelo kravo v Gerečavci. Hanzl ga je žé čako, prevzeo kravo in dao Vonki dužno pismo. Vonko gda je začüto pismo v rokaj je odišo z lejkim srcom domou — Hanzl pa na delo. Bujo je za mesarijo kravo, jo djal iz kože in znosao meso s mesarijov.
»Dobro je opeharo Vonko Hanzlna, hahaha«, se je smejao Pančor. »Nigdár bi človek nej mislo, da je Vonko tak zvit«.
»Čisto prav njemi je, Hanzlni«, je meno Metkešojc in se obrno proti zapádi. Sunca je tonilo za Kapelo, nastao je mrak. »Domou bosta mogla. Okmičilo se je in pot pela navzdol«.
»Kaj nás boš gono ti ? Ešče eno mero, naj kar košta« je govoro Pančor in Koplencer, ki 'nej bio sovražnik pune kupice, njemi je pritrjeval.
Kmica je žé bila, gda sta se Pančor in Koplencer odpelala obá v krasnom razpoloženji.
»Ja, ti Koplencer, kak se je zvedilo od vsega ?
»To je pa tak. Drügi dén, v nedelo je slučajno odao Hanzl mnogo mesá in ovido, ka de mogo zaklati ešče svojo kravo, štera je v štali pri sosedi. Šou je tá. Krave nega. Nevej niti sosed,
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
29. mája 1921.
tejmi panonskimi Slovenci sta širila Ciril pa Metod krščansko vöro, prevedli so na slovenski jezik cejli evangelij, psalme pa drüge pobožne knjige ; zvün toga so jih návčili na vsa hasnovita dela in so njim dobre zákone dáli.
Kak so divji Madžari leta 900 iz Ážije vdrli v denéšnjo njihovo domovino, so tüdi uničili moravsko knéževino pa cejlo delo Cirila pa Metoda, tak da so se Slovenci popolnoma izgübili v Panoniji, a zádnji ostanki tej panonskih Slovencev so Prekmurci, šteri so vse do leta 1919 trpeli pod madžarskim jármom. Záto so Prekmurci tüdi dostojno proslavili dén sv. Cirila pa Metoda. Na predvečer toga svétka so se vsi iz Murske Sobote zbráli na sejmišči, gdé je velki kres bio goripostávleni. Kak je vojaštvo pod državnom zástavom tá prišlo še je vužgao kres, pa med možárskim streljanjem je plésalo lüdstvo kolo, pejvalo držávno himno pa drüge národne pesme. Sokolsko drüštvo iz Murske Sobote se je potrüdilo in žrtvovalo, naj samo što sjaj niji bo spomin naših prvih slovenskih učitelov. Vsi smo z globokim utjecajem v srci pa zadovolni razdišli.
Drügi dén je bila boža slüžba. Po meši je edna učitelica pevala sáma himno. Zakaj samo tá edna? Kak smo čüli sobočki dekan je nej šteo prekdati orgule, ka bi se deca pod vodstvom učitelstva návčila in popevala himno ; z drüge stráni smo tüj čüli, ka naša oblást nema kuraža, ka bi notri ségnola v to madžaronsko gnejzdo, pa bi réd naprávila. Mislimo, ka je tak, či pri sakšem národnom prazniki mámo takše nevole. To tüdi známo ka bi dobo župnik od fašistov, šteri bi to v zasédenom ozemlji napravo.
Pa ešče nekaj ! Naša madžaronska sobočka inteligencija nej samo ka je nej prišla nej k kresi, nej k meši, nego zástave je tüdi nej vöobesila, Da so nej prišli na sejmišče — nego so ozdaleč na železniškoj strela glédali pa šétali — to razmimo ; nej so vüpali tá priti ár bi njim goréči düh sv. Cirila in Metoda v glavou pognao krv ; no, to nikak ne razmimo, zakoj nemajo zastave ? Nemajo pejneze ?
Quousque tandem abutere patientia nostra ?
NOVICE
Železnica Murska Sobota—Hodoš de začéla voziti, kak smo zvedeli iz zanesljivoga vira s 1. junijom. Vrše se námreč pogájanja med našov in madjarskov vládo v svrho, da se za začne železniški promet med obema držávama med Mursko Soboto in Kermedinom, ter Dol. Lendavo— Zalaegerseg. Na progi Pragersko—Čakovec—Dol. Lendava—Budapešta bodo vozili direktni cugi tak, da v Čakoveci nede trebelo nika več prestopati in čakati za zvézo. Zadevne resolucije shoda J. D. S. v Murski Soboti dné 8. mája t. 1. so méle hiter uspeli.
Tejlovo. Impozántna je bila tejlovska procesija v Murski Soboti. Povorko je otvorila mladina naših šoláj. Vojaštvo pod vodstvom g. podporučnika Minakoviča je zdiglo sjaj cejle procesije, Pri okrajnom sodišči je defiliralo pred vojaškimi in civilnimi oblástmi, pri vsakšem oltári so pa salve strelali. — Na novo organizirano ogengasilno drüštvo pod komandom Cvetkoja je tüdi J nastopilo, pa se je skrbelo za réd in disciplino v povorci. Dugo smo glédali ogeagasilno zástavo.j Da je tekst na zástavi madžarski napisani, je nás nej motilo, ár je zástava žé stára, pa povejmo j r e 1 i k v i j a ; známo pa, da je prvle na zástavi bio vogrski trikolorno, toga so mogli odstráni — zdaj pa nemajo jugoslovenskoga trikolora gori. Jeli je to propaganda, ali pa pozábljivost ? — Demagogija.
Madžarski grb. V Cankovi v krčmi Vogler na dvorišči ešče vsikdár visij madžarski grb. Koga srce pod té grb vleče, naj tisti ide v Cankovo.
Štemplanje dinárov. Pálik madžaronski agitátori norijo nás, ka do dolištemplanje dinárov, pri tom de držáva 20% odtrgnola. Vse to je velika láž, štero vsakši razmeti človek lejko i vöspozna. Držáva nonč nemre svojé peneze dolštemplati in tüdi prinas je nej nišče na to mislo, kak samo madžaronski agitátorji, šteri svoj novi kšeft iščejo. Lüdstvo, poženi ednok té agitátore, šteri samo svoj hasek želejo, a tebi kvár.
Učitelji. Dobili smo pritožbe, ka ništerni naši školniki, tüdi oni od prek Mure, ne živéjo, kak bi mogli. Dosta preveč pijéjo, za šolo se ne brigajo. Školnik more biti példa lüdstvi i njemi na pomoč. Či po tom poglédi nede bogše, mo té gospode v naših novinaj zglásili.
Predstáva na den sv. Cirila in Metoda. Dné 24 t. m. na národni práznim v M. Soboti predstáva učencev držávne petrazrednice. Na programi je bila čarobna igra »Prstan« Na sámoj predstávi se nam zdelo, da edno čarobno knjigo čtémo, gdé so vsi živi grátali, pa zdaj tü pred nami se grajo, govorijo pa pevajo. Nekaj lepoga je nam pružila naša mladina. Osobito istakla Helena Cvetko. Popevala pa igrala kak edna umetnica v čarobnom králjestvi ; krasno je bilo njéno pevanje njeni govor pa cela njéna igra. Zvün njé so se tüdi istakli Jožef Tivadar Štefan Horvát, pa so dobri bili vsi drügi igralci. Čestitamo njim ! Tém potam izrečemo učiteljstvi, posébno pa g. učitelji Čučeki pa učiteljici Tiliki Prelogovoj, — šteriva sta aranžirala celo igro in sta se telko potrüdila okoli naše prekmurske mladine — našo najtoplejšo hválo in pozdrav ! Med in po predstavi je igrao vojaški tamburaški zbor iz Veržeja, šteri večér pri gostilničarji Turki prirédo lepo poiskani koncert,
Zahvála. Učiteljstvo držávne petrazrednice v Murski Soboti si šteje v dolžnost, da se v svojem kak v iméni učencev naj prisrčenje zahváli vsem onim, šteri so s svojim obiskom pripomogli k lepomi uspehi igre »Prstan«. Posébno pa njim je dolžnost zahváliti se g. Dittrichi za njegovo izrédno lübéznivost in požrtovalnost, gospej Križmaničevi, ki je brezpláčno narédila vso potrebno obleko za palčke in nam v vsakom oziri šla na r.oko, ter g. Avg. Kosi od dávčne oblásti, ki nam je dráge volje uglasbo pesmice in spremljal na harmoniji. Zahvála pa tüdi vojaškomi tamburaškomi zbori iz Veržeja, ki nam krajšla s svojim sviranjom čas v odmori — ter g. kapetáni Perci, ki nam je blagovolo jih pripeljati.
Ozemlje do Rábe z Monoštrom utégnemo zasésti v krátkem. Drügi tjeden de se obnovila pogajanja med Avstrijo iti Madjarsko radi prepüstive zapádne Ogrske Avstriji. Brez dvoma je, da do se mogla končati tá pogajanja tak, kak je določeno v mirovni pogodbi, námreč da de Ogrska mogla prepüstiti Austrijcom nej Odločeno ozemlje. Záto bodemo tüdi mi zasedli ešče ostánjeni tao severnoga Prekmurja do Rábe. Ogrske oblásti so žé same pripravile Prebivalstvo na to dejstvo.
Nesramnost. G. Sever, po nerazumljivi veli naše vláde gerent v Dolnji Lendavi, je v ništernoj brivnici v Murski Soboti gučo, ka »Sokoli« samo z alkoholom delajo. Od Severja drügoga guča nonč nemremo pričakati, a tisti dén je Sever prišo v Soboto z automobilom, da je prvle sám malo preveč v kupico pogledno. Kak »Sokol« dela, vidimo vsi, včino je žé dosta dobroga, nači kak pa Sever, šteri je nikaj nej meo, da je prišo v Prekmurje, dnes pa žé žmetne peneze má. To tüdi lüdstvo vidi in sodi náčiše, kak pa Sever misli.
Nesramnost austrijskoga hujskáča Voglerja. Gda se je napredvečer slávnosti sv. Cirila in Metoda vračalo občinstvo v Murski Soboti v najlepši slogi z našim vrlim in žé trnok vdomačenim vojaštvom tuk. čete 43. pešpolka, od kresa, ter vsklicala pred hotelom Dobrai kralji Petri in regenti Aleksandri, je to austrijskoga držávljana Rudolfa Vogler-ja iz Radgone tak bolelo da je začel glásno bruhati take psovke na našega regenta, da jih na tem mesti ne moremo ponoviti. Nastálo je splošno ogorčenje. Vogler je bio aretiran, ter izročen tuk. okrajnomi sodišči. Té človek, šteri bi od svoje slabo obiskováne gostilne v Radgoni ne mogo živeti preküpüje z dovoljenjem naših oblásti v Prekmurji živino, dela pri tem mastne dobičke ter se očakho vozi z lastnim automobilom po naših lepih krajinaj. Brez dvoma je napravil s hujskanjem žé mnogo škode v Prekmurji. Omenjene žalitve regenta so pa zanesljivih pričah dokazane, ter pozivljamo merodájne oblásti,
nevejo drügi sosedje. Gdé je liska ? — Naenkrát šine Hanzlni nekaj v glávo. Bežij v mesarijo, povzdigne kožo bujte krave in spozna po lisi na čeli svojo lisko. Tak je zvedo sosed od té zgodbe in jo povedo svojemi sosedi, tisti pálik svojemi no ja in . . .
Zavri no, ali ne vidiš, tele vága konja po nogaj«.
Pripelala sta se žé do klanca in konj je začao vedno hitrej iti.
Koplencer se je nagno na právo prek kolena Pančorji in ščöo za závor. Pančor, ki je dozdaj ešče premišlávao od Hanzlnove krave, ščöo tüdi | zavrejti in, kak je kesnej sam pravo, nej opazo, kak so njemi pri tom vajati vujšli z rouk in padli 
konji pod nogé. Konj se je zosago i drápo žé z 
cejlov močjov v dolino. Napünjo se je Pančor, da bi zdaj závro, liki závor nej ščöo prijéti in gda je napno vse sile, se je závor vlomo.
In zdaj si predstávlajte obá možákarja, sedéča na kolaj. Prebledela sta, se oprijéla lestvice in naenkrát trezna čákala kaj bo . . . Konj pa j dráple vedno bole divji, skáče, odskáküje.
In zdaj pride ovinek pride Skledarji, Tü znáta moža, da nede dobro.
Nagno se je voz na levo, tirao se je nekaj časa samo po levih kolaj, zadegna za grüško in se prevlomo na dvá tála, Vse to se je zgodilo tak hitro, da se je Koplencer komaj zavedo, gda je ležo ob kákši grüški in se prijémo za bok.
Pančor pa, ki se je držo za závor, se je nagno na právo, spádne naprej, si potere roko ; lagviček z vinom je spadno nanjega in njemi potro dvej rebri. Kola so ga vlekle nekaj časa s seboj, končno je slédkar nikšega šunka oddirjal konj sam s prednjim tálom kol naprej, Pančor pa obležo nezavesten na sredi ceste. Po cestnom járki pa je teklo zláto vince iz razbite lagvičke.
*
Gda Pančor po dugih mesecaj ozdravo in posedo pred hišov, ga je obisko ednoga dnéva Koplencer. Dugo sta se pogovárjala in na konci je pravo Koplencer : »Ti, starina ! Sinove máš tak velike, pa sam oprávlaš takše posle, koma bi lejko poslo sinove. In záto se se ti je to zádnjič zgodilo«.
»No ja, no ja ! Vej bi človek püsto, pa se vedno bojim. Vej bi se njim lejko ešče kaj pripetilo«.
29. mája 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
da nastopijo proti predrznomi tüjci z vso strogostjo zakona. Tüdi razne vožnje z automobilom in kočijami v Cankova ne smejo pomágati Vogledi, da f nede zaslüženi kazni ! Seveda, nemo trpeli, da bi i hodil Vogler po prestani kázni zopet v Prekmurje 
izzivali. Tomi človeki se ne smej nigdár več dovolili prekoráčenje naših meja. Nato opozárjamo j vse naše oblásti štere vidirajo potne liste. Mi mámo žé dosti z »dinastijo« mogočnih in ošabnih Voglerjev, ki prebiva na našem ozemlji. Opozárjamo dež. vlado, da vláda vsled toga dogodka tü splošno ogorčenje in zahteva po zadoščenju. Poteku zadeve bomo posvečali največjo paznost.
Rekrutom. Šteri, v právom cajti na štelingo ne pride, de kaštigani do pét let in de mogo slüžiti v Macedoniji ali Albániji. Opominamo našo mladézen, ka právocajtno naj idejo na štelingo, Či do pozváni. Slüžili do vojaško slüžbo v Sloveniji. Za vsikdár se nišče nemre skriti, ednok žé pride v roke oblástom, štere do ga kaštigale, kak odzgoraj pisano.
Zloraba. Gerent v Dolnji Lendavi g. Sever je tüdi nikšo formo nadzornik ognjegasilnih drüštev. Kak tak pláčo od držáve má. Njegova náloga je, ka po vesnicaj ide in lüdstvo vči od potreb ognjegasnih drüštev. A mesto toga on v takših prilikaj gyülejše obdržáva za klerikálno partájo in té guči proti vládi. Mámo za tou dokáze. Držávni penezi so lüdska porcija, záto zahtevamo, ka se tá zloraba zabráni.
Prijátelji. Čüjemo, ka mnogim Sobočánom, tüdi ništernim prek Mure, na Srcé ide nevola, v štero je spadno Vogler Rudolf iz Radgone. Oprvim g. Benko Josip, té pa Kemény Marko. Razmimo, kšeftarji idejo vküper. Za dnes telko, sledi ešče kaj pride, či mo vidli, ka se tomi gospodi náčiše godi, kak sakšemi drugomi, šteri kaj proti právdi včinij, či tüdi je bogátec. Nam nej briga za to, či nas Sobočki bogátci márajo ali ne, kak ništernim, šteri so prek Mure prišli, právda in pomoč siromákom je naš cil.
V	vednost političnim oblastem. Na praznik sv. Cirila in Metoda je bila okrašena večina hiš v Murski Soboti. Med nekaterim izjemami so : Kat. Župnišče (za vlade bolševikov je isto razobesilo rdečo zastavo !), dr. Pintér, dr. Vályi, pek Pollak itd., ki ostentativno zanikajovsak prikaz oblasti.
Norčevanje iz državne himne. Dekan Szlepecz je 28. oktobra 1920 prepovedal organistu igrati na orgije »Bože pravde«, niti ni dopustil, da bi kdo drugi igral. Kaj se mu je zgodilo ?
Nič ! Na praznik sv. Cirila in Metoda 24. maja 1921 je imenüvani milostno dovolil igrati himno. Toda organist si je premalo vzel k srcu to povelje. Razven prvih dveh besedj »Bože pravde« ni znal in je nadaljeval pesem z lalala. — Ali ostane tudi to norčevanje brez kazni ?
V Lotmerki je zvolen prvi slovenski župan v osebi g. Kukovca, šteri je kotriga demokráttske partáje in trnok razmeti človek, znáni tüdi v Prekmurji. Pozdrávlamo ga.
Toča je pádala v pétek v Soboti in okolici, a je nika kvára nej včinila, ár je bila pomešana s trnok potrebnim deščom.
Opitanje. Gr. Sever v Dolnji Lendavi má obrtne liste, štere bi kak indašnji agent za kotle »Alfa« poprávdi nej mogo dobiti. Či siromák ščé meti obrtne liste, ga ne dobi ali pa po dugom cajti in žmetnom trüdi, g.. Severi pa obrtni listi sami vküp letijo. Opitamo oblást, či je priprávlena té obrtne liste tüdi revidirati ?
Učitelji in profesorji morejo dobro znati pismenoga jezika. Ministerstvo je odrédilo, da se morejo vsi učitelji in profesorji nemške ali madžarske narodnosti v Sloveniji do jeseni navčiti slovenskoga jezika.
Imenüvanja urádnikov dávčne stroke v Prekmurji v leti 1921. Pri dávčnom okraj-

nom oblásti v Murski Soboti : davčni oficijál Maks Merčun za dávčnoga upravitelja v IX. č. razrédi. Pisarniški nadoficijant August Kos in pisarniški uradnik Alojzij Vöröš pisarniškim asistentom v j IX. č. r. Pri dávčnom urádi v Murski Soboti : 
Davčni praktikant Alojzij Germovsek dávčnim asistentom v IX. č. r. Pri dávčnom urádi v Dol. Lendavi : vodja dávčnoga uráda dávčni oficijant Rihard Koller dávčnim upraviteljom v IX. č. razrédi. Dávčni asistenta Štjepan Kramar in Sel Anton dávčnim oficijalom v X. č. r., dávčna praktikanta Jožef Junah in Rudolf Kump dávčnim asisientom XI. č. r. Novoimenáüana dávčna asistenta Cimerman Franc in Gregorc Josip sta prideljena davčnomi urádi v Mursko Soboto, a dávčni asistent Čeplah Dragotin za dávčnomi urádi v Dolnjo Lendavo. Davčnim izstirjevalcom za okraj Murska Sobota je imenüvan vojni invalid Franc Rihtarič za okraj Dolnja Lendava Kozjek Rajko.
Keliko márc má Prekmurje. 1 februara 1921 I. da so se máro vküper spisali je po štatistiki bilo : konj 453, kobilov 3563, žrebcov 196, žrebetov 941, voli 446. kráv 32.639, bikov 1704 junci 15.523, svinj 37.421, ovec 14, koze 110, osli 1, mezgi 2, perutnina 143.606.
Tájniški tečáj v Murskoj Soboti, se začne 30. mája v pondelek, i včili do se do 18. junija, strokovni učiteli pri tom tečáji do urádnicke in od soldačke oblásti nikák.
Vsi Jugoslovánski držávljani, ki so Amerikanski vojáki bili in so v svetovnoj bojni spadnoli, kak Amerikanski vojáki, dobij njuva familija 10.000 dolárov od Amerike.
V Austriji do tüdi peneze vömenjávali. Austrijska vláda nameráva v krátkem cajti Austro-Ogrske banke vömenjati, štere so v Austriji v prometi in šteri májo austrijski žig. Pri tom vömenjávanjem se vrednost bankovcev nede znižala.
Tühinci se odpistijo iz držávne slüžbe. Ministrski svet je narédbo dao vö, da se odpistijo iz držávne slüžbe vsi tisti tühinski urádniki, na štere se posvedoči, ka so nej lojálni in vörni toj novoj držávi. V Subotici so pred pár dnévami več tákše železniških slžbencov (rojeni vogri) slüžbe odpüstili, šteri so nej ščeli na to novo držávo prisego doj djáti. Pa té do ešče Jugoslávije vö odegnáni.
Keliko premogo dobimo iz premogvnikov Pečüha. Reparácijska komisija je odločila na svojem gyülejši dné 17. áprila 1921 leta, da dobi naša držáva 54 od stotkov produkcije premoge od vseh sedem premogovnikov okolik Pečüha. Tej 54 percentov nam je reparácijska komisija osodila pred bojnov povanoga dostine, pa od vseh tisti rudnikov šteri so na našem, pa na Vogrskom kráji. Ka je znáno, zdaj je naša vláda samo iz 4 premogovnikov premoga vdáblala. Z tisti, štere so pod našo upravo. Dve trij rudnike so na ov kráj demarkácijske linije. Té trij so vküper predkapčene vedno, i potom v tem povanje de se lüdi računalo. Toga premoga nücamo za gor držánje prometa v Bánáti, Báčki in Sloveniji.
Nesreča. 19. maja t. 1. je Celec tišlara v Lemerji 3 let stara žabica matranco dobila, od šteroga je za pár vör prejšla. Mogoče ka je od zelénoga poláganja té beteg dobila. Vértovje pomali začnite zeléno polaganje mári dávati, nájbogše z siijov krmov mešati, dokéč se mára coj navádi. Vtoj nesreči Celec okolik 25—30 jezero kron kvára má.
Občinskim urádom. Prosimo vse tiste občinske uráde, šterim naše novine pošilamo, naj nam za naročnino peneze pošlejo, ár smo samo tak mogočni njim nadale pošilati, či je naprej pláčajo. Naše novine so pa vsákoj občini trnok potrebne, ár se urádno delo, štero je občinam znati dobro, mo vsigdár v naši novinaj pisali.
POLITIČNI PREGLÉD.
JUGOSLÁVIJA. Parlament je v špecijelni debati potrdo prvi tao ustave. Naslov naše držáve je določen na : kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V parlamenti je ministerski predsednik Pašič odgovoro na nikšo interpelácijo, ka je držáva vse storila o právom cajti, ka dobimo Koroško do Dráve nazáj. Či Pašič ednok guči, to drži, záto smo prepričani, ka de njegvo obečanje spuni. Naše koroške brate že naprej pozdrávlamo v našoj slobodnoj držávi.
MADŽARSKA. 23. t. m. začnole so se Pogájanja z Austrijov poleg zapádne Madžarske, štero more tá držáva po mirovnom kontraktuši prekdati Austriji.
NEMČIJA je bila konečno primorana, da je sprejéla pogoje antante na gledvi odškodnine, kak tüdi gledoč ostalih točk mirovne pogodbe. Nemčija more pláčati 132 milijárd zlátih márk.
AUSTRIJA. Lüdstvo Želej prikapčeno biti k Nemčiji, záto má Sakši tjeden velke gyülejše in votumdávanje poleg tega. Naša držáva in Čehoslovaška so proti tomi nastopile in Právijo, ka de Jugoslavija zasédla Austrijo do Wildona, Čehoslovaška pa do Dunaja, či nedo Austrijci enjali s propagandov ze Nemčijo. Prilike so trnok napnjene.
ITALIJA. Válastáš je vládi nej prineso večine, záto računajo z novim válastášom. Socijalisti so dobili preko 100 követov, fašisti in komunisti so nej zmágali.
PORTUGALSKA je pred pár dnévi mela revolucijo. Ščéjo nazáj monarhijo. Kak je revolucija skončana, se ešče nevej.
Gospodárstvo.
Prinas v Prekmurji žé pá süjoča nastanüje, več tjédnov smo žé nej dobili dežča in bi ga jáko trebelo za vse polske pridelke. Či v krátkom cajti nede dežča, tak malo sená bode letos, ár na trávnikaj je samo tá rejtka tráva na vékše lakátnica velka, ova mála gosta, štera je mári šaláta, pa skoron od zemlé se je nej vtégnola.
Pa rávno tak se má zgoditi z sprotolešnjem sejanjom, či v krátkom cajti nedè dežča, bár krumpiši, kukorica, graj in tikvi so lepo vö prišle samo ka okápanje se jáko teško dela, ár je zemla trnok süha
Žito lepo cvetéj, to vremen jáko pasa žiti, ár ne piše vöter, pa tüdi dežčevje nestépa doj žita cvetje, tak 'se lejko troštamo, ka rodno bode.
Ali sadüj letos malo bode ár te tistoga hipa da je drevje nájlepše cvelo, je zmérom dežč šou in tak je z cvetja práj doj záprao, po šterom se je nej moglo spárati.
Strokovni Profesorje tak Právijo, ka cvetje se rávno tak ženi kak, kakša štéč drüga stvár in samo oženjenoga cvetja se bode sád rodio. Ali kak je tá ženidva mogočna v tom pitanji so ešče nej stálni. Ti edni tak právijo, ka to posredovanje včelé vršijo v takšo formo, ka se cvetni práj nanjé zgrábi in one z ednoga cvetja v drügoga odnosijo, po šterom se té ona in on práj oženita. Te drügi pa to právijo, ka to ženidno posredovanje vöter doprináša svojov močjov.
Znižanje carine na slive. Da se pomnoži izvoz sliv, štere so v preminočem leti trnok bogato obrodile, je poljedelsko ministerstvo zaprosilo ekonomsko-fine. odbor ministerstva, da se izvozno ceno na slive zniža za 30 odat.
Listnica uredništva.
Državna licejska knjižnica v Ljubljani. Na večkratno Vašo prošnjo iz našega lista štejv. 8., 9. in 17. 1920 Vam ne moremo poslati, ker jih nimamo.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
29. mája 1921.
SOKOLSTVO.
ӀӀ. pokrajinski sokolski zlet v Osijeku. Na Vidovdan 28. junija se zberé Jugoslovansko Sokolstvo v Osijeki dé pregléda svoje vrste in manifestira za sokolsko idejo. JSS. vábi vse člane, da se udeleži zleta v kar najvékšem števili. Tüdi našo mládo drüštvo more biti zastopano. Kdor more, ta naj gre v Osijek. Bratje in sestre, ki se nameravjao udeležiti zleta v Osijek, se naj takoj jávijo pri brati načelniki, kjer dobijo nadaljno informacije. Vožna cena je polovična. Vsak udeležnik more imeli predpisano legitimácijo, ki jih izdal JSS. Legitimacije so naročene in vüpamo, da jih v najkrajšem času dobimo. Vsak se naj že sedaj priskrbi sliko v velikosti 6x9 kajti brez slike, se ne izroči nobena legitimácija.
Zdravo!
RAZGLAŠÜJTE v „PREKM. GLASNIKI“ !
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki I. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
ALBIN SAGADIN
trgovina z ledrom v BELTINCI, (Prekmurje).
Kam naj idemo ?
Na znánje dam, ka sam moj gostilniški vrt in verando z kegliščem odpro ! Vsaki dén friška piva na pipi, mrzla i topla jejstvina ! V soboto i nedelo koncerti Jedini zabavni lokál v Murski Soboti.
Turk Jožef gostilničar.
NA ODAJ JE
krčma in rami Hodošček v Bákovcih. Uprašanja na g. Jožefa Turk krčmárja v M. Soboti.
IKVENO OLJE
garantirano čisto, se dobi po nájnižjoj ceni pri A. Sagadin trgovci z ledrom v BELTINCI.
eterka Ivan
Železna trgovina
v Murski Soboti,
poleg
Peterkove
gostilne.
Priporočam vsefelé železo : kak plüge, dobre škéri, motike, lopate, rasoje, grable, lance, cveke, vékšo množino „Törske kosé“, posode, vsefelé farbe in dosta drügo dobro blágo po nájnižjoj ceni.
Párna mašina i Turbina za mlin je k odaji.
Eeden 39 HP z engliške Maršalske fabrike visiko i nisiko párna sila kondenzátorski mašin, šteri je 12 let star, v deli je bio vsako leto samo 1 ½ meseca. — Edna Turbina z Češke fabrike 16 konjski sil láda, za mlin, tam je jáko priličen gdé voda 2—4 metrov spedája má.
Ludovik Šiftar mlinar, M. Sobota.
Odá se večféle pohištva,
eden omár za knige, 2 divána, več stolov, 6 stocov, 12 plüčni fotelov, 3 velke gladale, 1 benzin motor 12 Hp pri Vlaj Mihálj gostilničari v Černelavci, poleg Murske Sobote.
Na znánje dámo, ka de v krátkom cajti
Prekmurska posojilnica
v Murski Soboti,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, odprla v M. Soboti svojo
|	POSLOVALNICO.
Cil novoga peneznoga závoda je
POMOČ
na
vsem potrebnin. Za najmanjše interesiranje brezi drügih stroškov, kak intereši, štere do dosta manjši, kak vsej drügih bankaj, de dávala kredit na menice in intabulácijo. Za notri dáne peneze de dávala najvékše intereše. Gda in gdé de odprla svojo poslovalnici, bomo právocajtno na glás dáli.
DIREKTORIJ.
Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika,“