»312548
industrija
pohištva
stol
kamnik
Jugoslavija
STOL
•r
GLASI L O
v
KOLEKTIVA
DULPICA, 27. DECEMBRA 1972
LETO 19 — ST. 3
J 1
1
i
*
1
«
18
'SP'
*
$
s
e
Ss
m
6
sss
«
Mi
si
SREČNO NOVO LETO 1973
Nikoli ne bo v britkosti omagal človek, ki zaupa vase in stoji trdno z obema nogama
(Ivan Cankar)
i
BS
is
1
BS
is
s
BS
Bi;
e
«
BS
I|
%y/Z\
m
m
k
p
«
8$
if
i
p
m
m
1
Poslovanje podjetja
Glavni direktor tov. Franc Vogrinc nam je v kratkem podal nekaj podatkov o poslovanju v letošnjem letu.
V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta lahko za preteklih 9 mesecev tega leta ugotavljamo:
—■ povečanje proizvodnje in realizacije kot rezultat investicijskih vlaganj v preteklih razdobjih;
— Slabšanje finančnega rezultata podjetja kot posledico na eni strani naraščajočih cen vseh vrst proizvodnih materialov in na drugi strani zamrznjenih cen na domačem trgu in pa konkurence na zunanjih tržiščih;
— še razmeroma ugodno finančno stanje podjetja glede višine zalog, terjatev in splošne nelikvidnosti kot posledico razumnega vlaganja ustvarjenih finančnih sredstev.
Pri proizvodnji ugotavljamo, da je največji porast pri pisarniškem pohištvu (skupno je indeks 161 %), kar je logična posledica novih kapacitet. Vedno več se proizvaja in prodaja novi program pisarniškega pohištva BIRO E (indeks je 335 %) — kar je za finančni efekt ugodnejše. Drugi programi kot so to leseni stoli in fotelji beležijo le rahlo povečanje proizvodnje (za 3 %),
medtem ko je zabeležen pri programu izdelkov iz kovine padec obsega proizvodnje za 7 %. Vzrok temu je delno zasičenost bližnjega trga z izdelki iz tega proizvodnega programa. Potreb-
Ti podatki pojasnjujejo že v začetku tega poročila izrečeno trditev — porast stroškov zaradi dviga cen materialov na domačem trgu ter dvakratne devalvacije dinarja v preteklem letu. Fiksni stroški, ki predstavljajo vse osebne dohodke ter vse ostale režije so porasli v istem razdobju kot realizacija in tako ne vplivajo ne negativno, niti pozitivno na finančni rezultat.
V primerjavi s planom za 9 mesecev tega leta smo do 30. 9. 1972 dosegli:
—	pri neto prodajni vrednosti 94 %,
—	pri direktnih stroških 96 odstotkov,
no bo razširiti trg na oddaljenejša področja iin modernizirati modele.
Poglejmo elemente obračuna, izražene procentualno za leto 1971 in 1972:
—1 pri fiksnih stroških 99 %, — pri dobičku 72 %.
Pri teh indeksih nismo dosegli realizacije za 6 % oz. za ca. 700 milijonov S din. Iz tega sledi tudi nedoseganje pri ostalih postavkah. Izkušnje kažejo, da je zadnje četrtletje prodajno mnogo močneje od ostalih razdobij leta (rezultat meseca oktobra to tudi potrjuje) in tako pričakujemo, da bomo ob koncu leta zelo blizu postavljenega plana. To bo seveda tudi vplivalo na ugodnejše razmerje med stroški in dobičkom.
Ukrepi, ki so bili sprejeti in so v izvajanju (pojačanje prodajnih služb in gradnja lastne prodajne mreže), bodo v bodoče
dajali vedno več možnosti za večanje prodaje in s tem proizvodnje ter omogočali podjetju ustvarjati ugodne finančne rezultate kljub občasnemu nega-
V	današnjih časih je posebno ugoden padec terjatev napram domačim in inozemskim kupcem in to kljuib za 21 % večji realizaciji kot v preteklem letu.
Poprečni neto osebni dohodki so bili doseženi:
—	poprečno od 1. 1. do 30. 9. 1971 — 1.434,60 din 100%,
—	poprečno od 30. 9. 1972 — 1.716,00 din 120%.
V	mesecu septembru so bili poprečno izplačani osebni dohodki 1.803,20 din in so bili za 23 % višji kot isti mesec preteklega leta.
S primerjalnimi podatki o višini neto osebnih dohodkov razpolagamo za mesec julij 1972 in po teh podatkih so znašali osebni dohodki:
tivnemu vplivu raznih stabilizacijskih ukrepov.
Solidno finančno stanje podjetja prikazujejo podatki, izraženi v %:
—- v lesni industriji SRS — 1.721 din oz. 100 %,
—- v podjetju Stol — 1.736 din oz. 101 %.
V občini Kamnik:
	Znesek	Indeks na Stol
Svit	1.605	92 %
Titan	1.723	99%
Svilanit	1.641	94 %
Utok	1.645	95 %
Eta	1.567	89 %
Takšni so kazalci gospodarjenja letos, kako bodo vplivali stabilizacijski ukrepi na naše poslovanje pa tudi lahko preberete v naslednjem članku.
	1971 %	1972 ’%	Indeks 72/71
Neto prodajna vrednost .	.	. 100	100	121
— direktni stroški .	.	.	.	35	40	136
ostane za pokritje .	.	.	.	65	60	113
fiksni stroški		.	52	52	121
proizvodni ddbiček .	13	8	83
	Stanje	Stanje
	30. 9. 1971	30. 9. 1972
zaloge materialov, izdelkov .	.	100	100
terjatve do vseh kupcev .	.	.	100	80
denarna sredstva		100	180
Pred podpisom samoupravnega sporazuma o izročanju sredstev za
rekonstrukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine
Glede na spremenjen sistem financiranje stanovanje izgradnje in plačevanja najemnine so bile v Kamniku organizirane številne razprave s predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij.
Na teh sestankih so obširno govorili o bodoči zakonodaji s stanovanjskega področja, programiranja in podobnem.
Tudi v našem podjetju so bile razprave o stanovanjski problematiki in so tako družbeno-po-litične organizacije in samoupravni organi posredovali SOb Kamniku svoje pripombe na predložene osnutke odlokov, ki obravnavajo stanovanjsko problematiko.
Razprave so končane in smo pred podpisom samoupravnega sporazuma. Mislim, da ne bo odveč, če se s predloženim samoupravnim sporazumom vsaj -bežno seznanimo.
Katere so bistvene sestavine sporazuma?
Sporazum določa, da stopnja obveznega izločanja sredstev za razširjeno reprodukcijo in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik ne more biti nižja kot 6% bruto izplačanih mesečnih osebnih dohodkov.
Tako izločena sredstva pa se delijo na:
a)	50 % sredstva sklada skupne uporabe podjetja,
b)	41,7 % sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kamnik,
c)	8,3 % obvezno združevanje sredstev pri Poslovni banki za kreditiranje usmerjene gradnje stanovanj.
Tako izločena sredstva se lahko koristijo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, v skladu s sporazumom ter splošnimi akti podjetja in odloki občinske skupščine Kamnik.
Združena 8,3 % sredstva za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje tvorijo poseben kreditni sklad pri Poslovni banki, s katerim upravlja in razpolaga zbor vlagateljev. Ta 'šteje najmanj 15 članov, ki jih imenuje občinska skupščina Kamnik.
Sredstva, ki ostanejo podjetju, se lahko uporabijo za nakup in kreditiranje:
—	gradnje novih stanovanjskih hiš v zasebni lastnini,
—	nakupa novih stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini,
—	za rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni in zasebni lastnini,
—	za gradnjo objektov individualnih komunalnih naprav.
Ti krediti se lahko odobravajo največ za dobo 25 let, obrestna -mera pa ne sme -biti nižja od 2 % odobrenega kredita.
Pravico do kredita imajo delavci, ki iso zaposleni v podjetju, in to po določilih splošnih a-k-
Kaj pomeni faktor pri osebnem dohodku režijskega delavca?
Stalni režijski delavci imajo razen ocene delovnega mesta tudi oceno, kako za to delovno mesto odgovarjajo.
Ugotavljajo se naslednji analitični zahtevki:
1.	Strokovna izobrazba in praksa;
2.	Ostali zahtevki:
z obračunsko sredino, dobimo izplačilni faktor.
1.	Primer:
DM = CDM = 432 točk ČDM 432
faktor = ------=------=
SR 428
1,01
Faktor 1,01 pove, da je OD za 1 % nad sredino 12. kategorije.
—	smisel za vodenje,
—	sodelovanje,
—	komuniciranje.
Če ima torej nekdo vse pogoje, ki jih zahteva delovno mesto (DM), dobi tudi vse točke in polno izplačilo OD po delovnem mestu.
1.	Primer:
delovno mesto DM = 432 točk
—	12 kategorija izpolnitev ČDM = 432 točk Če nekdo nima vseh pogojev
(npr.: nižjo -izobrazbo od predpisane, manj prakse od predpisane), dobi po pravilniku odbite točke.
2.	Primer:
delovno mesto DM = 432 točk
—	12 kategorija
izpolnitev — 5 % ČDM = 411 točk
V obeh primerih smo imeli delovno mesto v 12 kategoriji, ki ima obračunsko sredino SR = 432 točk. Če torej primerjamo izplačano vrednost točk (ČDM)
2.	Primer:
DM = 432 ČDM = 411 SR = 428
faktor
ČDM
SR
411
428
0.96
Faktor 0,96 pove, da je OD za 4% nižji kot tisti na sredini 12. kategorije in za 5 % nižji od možnega na delovnem mestu (1,01 — 0,96 = 0,05).
Poglejmo primer, ko je delovno mesto ocenjeno za 4% pod sredino kategorije (F DM = 0,96) in delavec popolnoma odgovarja zahtevam delovnega mesta (F DM = F ČDM = 0,96). Torej je tudi v tem primeru faktor 0,96.
Faktor (F) torej v vsakem pri-miru pove, v kakšnem odnosu je izplačilo nasproti OD na sredini neke kategorije (F = 1,00); obenem pa tudi pove stopnjo izpolnjevanja analitičnih zahtevkov (F DM > F ČDM).
S. S.
tov, ki jih ima podjetje. Pri odobritvi kredita iz sredstev, .izločenih za stanovanjsko izgradnjo, je treba upoštevati še prosilčev socialni položaj, njegove dosedanje stanovanjske razmere in stanovanjski standard, ki je določen z občinskim odlokom. Podrobnosti za dodeljevanje kreditov pa bodo urejene s posebnim pravilnikom, ki bo sprejet naknadno.1
Sredstva iz prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu tvorijo poseben solidarnostni stanovanjski sklad občine Kamnik, s katerim upravljata in razpolagata skupščina Sklada in izvršilni odbor sklada. Skupščina sklada šteje 35 članov, ki jih izvolijo podjetja po kriteriju povprečnega števila zaposlenih in to:
—	do 500 zaposlenih — enega predstavnika,
—	od 500 do 1000 zaposlenih: dva predstavnika,
—	nad 1000 zaposlenih: po tri predstavnike.
Naše podjetje bo torej imelo v skupščini sklada tri predstavnike.
Mandatna doba članov skupščine traja 4 leta.
Izvršni odbor sklada pa šteje 7 članov.
Sredstva tega sklada se lahko uporabljajo:
a)	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini,
b)	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjskih pravic,
c)	za dajanje kreditov pri gradnji in nakupu stanovanj v družbeni in zasebni lastnini,
č) za planiranje namenskega varčevanja za stanovanja,
d)	za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu,
e)	iza vračilo najetih kreditov,
f)	za kritje stroškov poslovanja sklada.
Merila za uporabo sredstev pod točko b in d bo s posebnim odlokom predpisala občinska skupščina.
To ibi bil kratek povzetek sporazuma, o katerem bo še razpravljal delavski svet podjetja.
Iz vsega napisanega pa je nesporno :
1.	Sredstva, s katerimi bo razpolagalo podjetje v letu 1973, bodo znašala 3 % bruto izplačanih osebnih dohodkov, t. j. 1% manj kot doslej.
2.	Stanarine v letu 1973 se bodo povečale.
3.	Občinska skupščina bo s posebnim odlokom predpisala pogoje za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjskih pravic.
Jasno pa je, da sedanje stanarine ne krijejo niti stroškov tekočega vzdrževanja in če hočemo povečati stanovanjski fond, je nujno potrebno povečati stanarine.
O vseh predvidenih zakonskih določilih, zlasti pa odlokih, ki jih bo sprejela SOb Kamnik, pa bomo bralce sproti obveščali.
F. Šepec, dipl. prav.
Vpliv stabilizacijskih ukrepov v našem podjetju
Za odpravo nelikvidnosti je Zvezna skupščina v juliju (Ur. list SFRJ št. 39/72) sprejela naslednje zakone:
1.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi in stečaju.
2.	Zakon o pogojih in postopku za sanacijo organizacij združenega dela.
3.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o službi družbenega knjigovodstva.
4.	Zakon o zagotovitvi trajnih obratnih sredstev organizacij združenega dela.
5.	Zakon o ugotavljanju vrednosti zalog in popravka finančnega rezultata za del v določenem času neizterjanih terjatev.
Prva dva zakona na naše poslovanje in uspeh direktno ne vplivata, ker nimamo neporavnanih obveznosti in ne poslujemo z izgubo. Vpliv tega lahko občutimo, če naši kupci zaidejo v katero od navedenih težav.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o službi družbenega knjigovodstva pa določa, da bodo OZD, ki imajo blokiran žiro račun smela od 1. 1. 1973 izplačevati samo 90 % poprečnega OD na delavca v prejšnjem letu. V istem razmerju se lahko izplačujejo tudi štipendije, terenski dodatki, nadomestila za ločeno življenje in nagrade vajencem. Tudi ta sankcija našega podjetja z ozirom na preteklo poslovanje ne bo doletela.
Samoupravni organi so v preteklih letih z razumevanjem razdeljevali dobiček in precejšnje zneske namenili za obratna sredstva. Prav tako pa je vodstvo skrbelo za dobro izterjavo in smotrno izkoriščanje obrat-
nih sredstev (znižanje zalog) in kreditov za obratna sredstva (izvozni krediti, krediti za serijsko opremo — proizvodnjo in menični -krediti).
Če ne bo kakih posebnih zapletov in nepredvidenih težav, nam ne bo treba čakati 15. v mesecu z bojaznijo, ali bomo lahko izplačali 100% OD.
Zakon o zagotovitvi trajnih obratnih sredstev določa, da morajo OZD zagotoviti iz lastnih virov in iz kreditov za trajna obratna sredstva tolikšna obratna sredstva, kot znaša letno poprečna vrednost zalog.
Če tega ne zagotovi, ne sme vlagati lastnih sredstev v investicije. Banka pa ne sme OZD odobravati investicijskih kreditov. Delovna organizacija lahko to obveznost izpolni tako, da pokrije razliko v štirih enakih letnih obrokih, s tem, da prvo 1/4 pokrije po zaključnem računu za leto 1972.
Na podlagi obračuna primanjkuje 911.703.— din sredstev za pokritje zalog. Ob koncu leta bo ta razlika še večja zaradi povišanja cen hlodovine in drugega materiala.
Podjetje bo moralo z razdelitvijo dobička za leto 1972 pokriti najmanj 1/4 manjkajočega zneska, tj. 1.222.675.—din.
Da bi podjetje v prihodnjem letu lahko dokončalo začete investicije in povečalo lastno trgovsko mrežo, je vložilo pri poslovni banki vlogo za odobritev stalnih obratnih sredstev v višini 8,000.000,— din.
Občutno prizadene naše podjetje zlasti določilo zakona o odpisovanju in popravljanju finančnega rezultata, tj. zmanjša-
nju celotnega dohodka za neizterjane terjatve.
Zakon predvideva, da se za terjatve, za katere je od dneva, ko je bila izdana faktura, pa do zadnjega dne obračunske dobe, če je preteklo več kot 90 dni, popravi finančni rezultat — zniža celotni dohodek za vsakih 90 -dni ob vsakem obračunu 25 %. Izjemoma se odpisuje za leto 1972 sam-o 12,5 %.
Po podatkih za mesec november bi moral-o naše podjetje znižati celotni dohodek za leto 1972:
terjatve na domočem trgu nad 90 dni — 2,194.112.75;
inozemski kupci 1,884.002,75;
sporne terjatve — 216.161,60;
skupaj — 4,294.277,10;
od tega 12,5 % = 526.784,65 ■din.
Če bi -bili ob koncu leta isti podatki, bi moralo podjetje doseženi dohodek znižati za 526.784,65 din. To bo -povzročilo znižanje dohodka podjetja in istočasno tudi manjšo delitev na sklade.
Znižanje celotnega dohodka zaradi odpisovanja terjatev ,pa na maso za OD po teh podatkih bistveno ne vpliva.
Na poslovanje našega podjetja zakoni o likvidnosti in stabilizaciji ne bodo zastrašujoče vplivali, ker smo solidno poslovali in sami skrbeli za svojo likvidnost.
Da bomo lahko nadoknadili to, kar bomo izgubili brez lastne krivde, je dolžnost vsakega posameznika, da na svojem delovnem -mestu stori vse, da bi bila proizvodnja čim večja, stroški čim nižji, prodajali pa bi samo likvidnim podjetjem.
Kolovič D.
Ekskurzija društva inženirjev in tehnikov
29. 9. 1972 je Društvo inženirjev in tehnikov naše tovarne organiziralo in priredilo strdkov-no ekskurzijo v Nazarje in Velenje. V Nazarjah smo si ogledali GLIN Nazarje: žago, proizvodnjo dken in tovarno iver-nih plošč, ki je ena najsodobnejših pri nas. V Velenju pa smo si ogledali tovarno gospodinjske opreme Gorenje: proizvodnjo štedilnikov, pralnih strojev in hladilnikov ter obrat družbene kontrole.
Proizvodnja v Gorenju se odvija na tekočem traku. Material se premika iz enega konca na drugi konec proizvodne dvorane brez zastojev in kopičenja. Nekdo se je pošalil, da smo v »luna parku«. Nehote sem pomislil na Stol in naš tok materiala. Kako je ponekod okoren!
Gorenje zaposluje čez 5000 ljudi in imajo nad 100 diplomiranih [inženirjev. Pri vsakdanjem -delu, načrtovanju in postavljanju novih obratov, novih kapacitet ;se ta strokovni kader polno in brez predsodkov zaposli. Povedali so nam, da je proizvodnja hladilnikov stekla v petih mesecih od načrta do prvega hladilnika. V petih mesecih so zgradili proizvodno dvorano, postavili stroje, tekoči trak in proizvodnja je stekla. Dnevno napravijo 1500 hladilnikov. Do pomanjkanja katerega
koli materiala ne more priti, ker je to vprašanje sistematično rešeno že s projektiranjem proizvodnje, organizacija dela pa se strogo drži projekta.
Med drugim je bil tudi zanimiv obrat družbene prehrane, kjer v štirih minutah servirajo 600 kosil oz. obrokov.
Po končanem ogledu Gorenja smo imeli kosilo v hotelu Jezero in nato smo isi ogledali še velenjski grad z rudarskim muzejem in muzejem NOB.
Udeleženci ekskurzije so želeli, da naj podobne ekskurzije DIT še organizira. Na takih srečanjih se pdbliže spoznamo in marsikdaj službeno napeti odnosi se tu zgladijo, zato potem tudi lažje najdemo skupno izhodišče in boljše sodelovanje v organizaciji proizvodnje, novih tehnoloških rešitvah itd.
Vendar pri vsem tem nam mora biti prisotna misel, da je ekskurzija le krona našega dela, kot je bilo rečeno na občnem zboru. Glavno delo društva je izobraževanje, to je prirejanje strokovnih predavanj in seminarjev. Sedaj je čas za to. Upravni odbor DIT mora organizirati in pripraviti še obljubljena predavanja o kontroli kvalitete, varnosti dela, organizaciji poslovanja ter pripraviti seminar o elektronski obdelavi podatkov.	S. F.
Odgovorili smo na anketo
■ ■ ■
Pri oktobrskih osebnih dohodkih smo -delavci našega podjetja dobili anketne vprašalnike o sistemu delitve osebnih dohodkov. Zanimivo bo pregledati rezultate: od oddanih 1215 anketnih vprašalnikov je bilo vrnjenih 372 ali 30,6 %.
Odgovori na vprašanja so naslednji :
Vprašanje:
1. Ali je vrednotenje stopnje kvalifikacije po vašem mišljenju:
	Štev.	0/
	odg.	/0i
ni odgovora	11	
preveliko	56	15,5
ustrezno	127	35,2
premajhno	178	49,3
2. Ali je vrednotenje ni h izkušenj (praksa):		delov-
	Štev.	%
	odg.	
ni odgovora	8	
preveliko	7	1,9
ustrezno	89	24,5
premajhno	268	73,6
3. Katere zahtevke v sistemu		
nagrajevanja bi	bilo potrebno	
ibolj poudariti kot sedaj:		
	štev.	%
	odg.	
ni odgovora	15	
vodenje	24	6,7
odgovornost	164	45,9
kreativnost	20	5,7
pogoje dela	149	41,7
4. Ali naj bi	bil dodatek na	
stalnost:	Štev.	%
	odg.	
ni odgovora	15	
ni din na uro	285	79,8
v % na OD	72	20,2
5. (odgovarjajo samo režijski delavci) Ali način osebnega ocenjevanja (vodje):
odg. 0,/°l
ni odgovora	173	
ustreza	124	54,9
ne ustreza	75	33,2
subjektivno — neobjektivno	13	5,8
prevelik % ocene glede na OD	2	0,9
vodja premalo pozna delo	6	2,7
razlike v kriterijih	3	1,3
razno	3	1,3
6. Ali imate druge pripombe o sistemu delitve osebnih d-o-		
hod-kov:	štev.	%
	odg.	
ni pripomb	200	
prevelik razpon	33	19,5
premajhni osebni dohodki na splošno	43	25,4
prenizka kategorija	15	8,9
delitev dobička	5	3,0
povišanje dodatka		
na stalnost	35	20,7
razno	38	22,5
Komisija za analitično oceno delovnih mest je rezultate ankete pregledala in upoštevala upravičene pripombe v reviziji sistema, ki je bila izvedena ob koncu leta 1972.
S. S.
Nekaj o kadrovski politiki
Čas, v katerem živimo, kaže na precejšen porast gospodarstva. S povečanjem proizvodnih kapacitet nastajajo tudi nova delovna mesta, kar pomeni porast števila v industriji zaposlenih delavcev. Posebej je viden porast novih delovnih mest prav v zadnjem času, saj Komunalni zavod za zaposlovanje delavcev Ljubljana meseca oktobra izkazuje samo za področje občine Domžale 58, za področje občine Kamnik pa kar 207 prostih delovnih mest. To pomeni, da vsak ki se želi zaposliti, delo dobi. Prosta delovna mesta na manjšem področju dajo tudi možnost, da se del že zaposlenih delavcev z manjšim rizikom odloča za spremembo delovnega mesta. Nastajajo prehodi že zaposlenih delavcev iz enega na drugo delovno mesto, v drugačno panogo gospodarstva.
Tak utrip gospodarskega življenja je čutiti tudi v našem podjetju, saj imamo v letošnjem letu več delavcev, ki so prenehali z delom pri nas, vzporedno s tem pa tudi več sprejemov na delo. Potreba za večje proučevanje tržišča in plasiranja naših izdelkov je narekovala okrepitev prodajne službe. Ustanovljen je bil marketing. Z novimi delavci je bilo razširjeno tudi delovanje komercialnih oddelkov in propagandne službe. V pripravi je še elektronski računski center. Čaka nas še rešitev dela na področju medsebojnih odnosov.
Z novimi sodelavci bomo morali odpraviti vrzeli, ki se kažejo pri urejanju osebnih do-dohodkov, obveščanju, tisku, sistemski ureditvi izobraževanja in napredovanja že zaposlenih delavcev, nenazadnje pa tudi družbeno udejstvovanje delavcev po rednem delu.
Pričakujemo, da bodo delavci v strokovnih službah podjetja delali v ugodnih pogojih, ko bodo zgrajeni že tako potrebni novi upravni prostori.
V sedanjem obdobju moramo vsi z večjo zavzetostjo skrbeti, da bomo vključili v kolektiv delavce, ki žele delati med nami. Tako bomo pridobili nove moči pri izdelovanju kovinskega ogrodja, za razna dela pri izdelovanju pohištva in skladiščenju. Za marsikaterega malopo-sestnika bi bila pomembna tudi
sezonska zaposlitev v obratu žage. Sedaj lahko zaposlimo izučenega kleparja.
Delo na področju kadrovske politike ni torej zadolžitev nekaterih sodelavcev, pač pa odločilno vplivajo na njeno izvajanje vsi zaposleni. Zakaj? Na usmeritev njenega delovanja vplivajo medsebojni odnosi: odnos do
dela, do delovnega mesta, čuvanja delovnih priprav in reprodukcijskega materiala.
Bolje opravljeno delo pomeni večji delovni uspeh. Delovne uspehe pa podjetje izkazuje v uspešni poslovni politiki, ki se odraža v izpolnjevanju naših želja in potreb.
M. Kotnik
Sodelavci našega podjetja, ki so bili upokojeni v letu 1972
Tehnološka dokumentacija in materialno poslovanje
Materialno poslovanje zajema poslovanje in organizacijo skladišč ter organizacijo pretoka materiala, to >je proizvodnje.
Materialno poslovanje predstavlja težišče stroškov. Z uvajanjem določenih sistemskih ukrepov lahko pričakujemo na tem področju največji efekt. Eden takih ukrepov je urejena tehnološka dokumentacij a v okviru organizacijskega sistema ORSIST, o katerem sem že pisal v prejšnji številki Glasila. Najpomembnejši element v tikviru ORSIST je sestavnica delov.
Sestavnica delov nam poleg načrta da osnovno sliko izdelka. Pove nam, iz katerih polizdelkov oz. sestavnih delov se sestoji posamezni izdelek, to vidimo bruto, poda nam tudi normative materiala, brez katerih ni fun-damenta za urejeno organizacijo in ukrepanje.
Kdo napravi sestavnico?
Sestavne dele seveda najlažje napiše tisti, ki nariše načrte za te polizdelke. To je konstruktor izdelkov. Za sestavne dele je potrebno napraviti normativ materiala oz. določiti grobo mero, saj konstruktor predvidi samo
čisto konstrukcijsko ali neto mero. To delo opravi tehnik za normative materiala. Konstruktor in tehnik sta glavna kreator-ja sestavnic.
Pripraviti maramo fundament materialnega poslovanja in odpreti delovno mesto tehnika za normative materiala. S prehodom na novi IBM, ki nam mora na področju materialnega poslovanja največ koristiti, ne bomo mogli napraviti urejene materialne datoteke, če ne bomo imeli odgovornega človeka za material.
S. F.
Problematika
sveta KS Duplica
Illlllllllllllllllll!l!!lllllllllllllll!lll!lll!llllll!!!il!l!lllllllll!lllllllllllllll!lllll!lllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllir
Sedežna garnitura, za katero smo prejeli diplomo na letošnjem sejmu opreme v Beogradu Il!llllll!l!!!ll!ll!lillllll!lllll!lllllllllllllllllll!l!!!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllll!llllllll!llllllllllll!l!lllllll!l!l!lllllllilllllll!l!!illllllllll!llll>lllllll!llllllllllll!llllllll!lll!lllllllllll![
Poročilo sekretarja osnovne organizacije ZK „$tol“ Kamnik
Ker je večina občanov, stanujočih na območju KS Duplica, zaposlenih v tovarni Stol ali pa vsaj kdo iz posamezne družine, zato mislim, da je prav, da v glasilu tovarne Stol navedem tudi nekaj problematike s področja KS Duplica, saj bodo občani na ta način o marsičem po najkrajši poti poučeni.
Že v predzadnji številki tega časopisa sem podrobno opisal prvo fazo gradnje pločnika, ki pa še vedno ni popolnoma končan. Z izvajalcem del smo še vedno v sporu glede kvalitete izvršenih del. Dela niso izvedena tako, kakor je to zahtevala pogodba, prav tako pa je bil tudi rok, v katerem bi morala biti ddla izvedena, prekoračen za pol leta.
Zaradi takih neprijetnosti je Svet KS Duplica sklenil zadržati varščino v znesku 30.000 dinarjev, ki naj bi se izplačala po odpravi napak.
Za bodoče delo Sveta KS Duplice smo sprejeli celo vrsto novih pobud.
Nekaj teh predlogov je bilo zelo umestnih, bilo je tudi nekaj kritike, ki pa v glavnem izvira iz nepoučenosti posameznikov. Zato mislim, da je potrebno odgovoriti predvsem na kritiko, da pomagam razvozlati nejasnosti, ki ,s tem v zvezi nastajajo.
Takoj v začetku moram omeniti to, da Svet KS mora izvajati program, ki je bil podan na referendumu dbčanov. Ta program predvideva gradnjo pločnika, za kar so občani z večino glasov tudi glasovali. Zato mora Svet KS Skrbeti, da se prvenstveno ta program izvede.
Ko ibo vložen v to izgradnjo znesek 260.000 din, kakor nam je naložil referendum, šele potem ib o Svet KS organiziral druge akcije, ki jih občani želijo.
Mislim, da sem jasno povedal, zakaj se druga dela pustijo in ne izvajajo, čeprav to občani želijo.
Vsekakor pa bo predvideni plan v letu 1973 končan in bomo nato lahko takoj začeli s širšim urejanjem komunalne problematike naše okolice.
Svet KS je že v dogovoru, da se, predvsem na pdbudo dbčanov, asfaltirajo ulice in to Br-
V prejšnji številki Glasila je bilo že napisano, da moramo list popestriti in obogatiti, tako da pritegnemo k pisanju tudi dopisnike iz najrazličnejših področij. Taka področja so na eni strani sistemska vprašanja in koncepti dela, na drugi strani pa tudi krajši prispevki oz. novice ,iz posameznih poslovnih enot oz. oddelkov. Zato prosimo člane Društva inženirjev in tehnikov, da aktivno posežemo na
vomajška in Bazoviška, za kar so občani podpisali, da prostovoljno prispevajo 1/3 stroškov gradnje. Svet KS pa naj bi prispeval iz samoprispevka 1/3 stroškov, ostalo tretjino pa naj bi nosil sklad za mestno zemljišče, ki ga plačujejo občani s področja KS Duplica.
Tak način reševanja problemov podpira tudi Svet KS, saj bomo na ta način našo komunalno dejavnost mnogo hitreje, pa tudi ceneje razreševali.
Cim več cest borno uredili, toliko manj bo stroškov za vzdrževanje cest. Krajevna skupnost, ki ima na skrbi večino cest na našem območju, porabi za vzdrževanje letno preko 13.000 dinarjev.
Občani vedno znova postavljajo problem otroškega varstva na Duplici, kar je seveda tudi pereče, saj je to vprašanje rešeno le zasilno s strani tovarne Stol. To bo dolgoročno rešeno šele z izgradnjo novega otroškega vrtca. Vendar pa bodo za to potrebna mnogo večja finančna sredstva, kakor jih zmore KS Duplica.
Občani so se opredelili na referendumu tudi za 15 % prispevek za dokončanje osnovne šole na Duplici, zato bo zadnje leto in pol treba odvesti ta sredstva v ta namen, v kolikor ne bodo do takrat občani tega določili za otroški vrtec.
Svet KS Duplica tokrat prosi vse zaposlene v tovarni Stol, da podprejo akcijo za izgradnjo avtobusnega postajališča proti Ljubljani, da se to v letu 1973 dokončno uredi, seveda ob finančni podpori DS tovarne Stol.
S to akcijo bo rešen tudi problem naših sodelavcev, ki ob slabem vremenu stojijo na blatnih tleh in dežju sedanje avtobusne postaje. Največ pa je tudi to, da sedanje stanje ne daje lepega videza ne KS Duplica, še manj pa tovarni Stol, ki ima prav tu svoj vhod. Zato mislim, da je prav, da to v letu 1973 s skupnimi močmi uredimo.
Ob novem letu pa bo Svet KS Duplica pripravil občanom na vpogled zaključni račun in tudi podroben finančni program za leto 1973.
Petkovšek Franc
to področje in delujemo v smi slu sklepov občnega zbora. Pišite o vsem, kar se dogaja zanimivega na vašem delovnem mestu, v okolici, ne manjka naj kritičnih razmišljanj in lastnih ocen.
Naslednja številka izide za 8. marec, članke pa pošljite najkasneje do 1. februarja.
Vsem članom DIT želi upravni odbor srečno novo leto 1973.
Predsednik
Ker sem že v našem glasilu objavil okvir programa Osnovne organizacije ZK »Stol« Kamnik, smatram za dolžnost, da članstvo našega kolektiva obvestim o dosedanjem delu naše organizacije.
Naša osnovna organizacija je imela v tem letu 6 rednih in 2 izredna sestanka. Na rednih sestankih smo obravnavali kadrovski sestav občinskega komiteja, njegovih organov in komisij, nadalje program dela naše osnovne organizacije, rekreacije v letu 1972, volitve v samoupravne organe podjetja, delo na področju kadrovanja v ZK, izobraževanje članov in podobno. Na prvem izrednem sestanku dne 18. maja 1972, na katerem je bil navzoč predsednik CK ZKS tov. Franc POPIT in vsi vodilni sodelavci našega podjetja, je bila obravnavana gospodarska problematika podjetja in stanje v Osnovni organizaciji ZK »Stol«.
Tov. POPIT je dal priznanje naši gospodarski politiki, za Osnovno organizacijo pa je dejal, da del krivde nosi tudi njeno članstvo, ker ni znalo vključiti v svoje vrste tiste sodelavce, ki bi lahko bistveno pripomogli k aktivnejšemu delu same organizacije.
Na drugem izrednem sestanku pa smo obravnavali pismo predsednika tov. Tita in IB CK ZKJ.
Na VI. rednem sestanku osnovne organizacije pa so se po pismu izoblikovala naslednja stališča:
1. Po kadrovskem vprašanju:
— Do konca t. 1. naj se izvrši sistemizacija delovnih mest.
— Pripravi naj se plan kadrov.
— Kadrovska komisija naj bo organ, ki bo v celoti vršila svojo namensko funkcijo. Pri kadrovanju naj upošteva tudi družbeno politično pripadnost (posebno pri kandidatih za vodilna delovna mesta).
— Obnovi naj se razpis za referenta za osebne dohodke. Predlagamo tudi razpis za poslovnega tajnika, ki naj bi poleg del, ki so bila predvidena ob otvoritvi delovnega mesta skrbel še:
a)	za izvrševanje sklepov samoupravnih organov,
b)	za izobraževanje in tovarniški tisk.
— Pri novi sistemizaciji DM naj se predvidi primerna razrešitev kadrovsko socialne službe.
— Dislocirana tehnična šola na Duplici naj po zaključku IV. letnika ponovno prične s prvim letnikom.
2. Delavskemu svetu pa so bila predlagana v potrditev naslednja stališča:
a)	Mesečno naj se objavlja na oglasnih deskah:
— Število proizvodnih ur z izplačilom, enako tudi za režijske ure.
— Individualni spisek zaposlenih z zaslužkom nad 2.500 din in izpod 1.200 din z višino prejemkov in osnovo izplačil.
— Spisek zaposlenih, ki so prejeli v preteklem mesecu v obliki dnevnic nad 500 din in v obliki kilometrine nad 500 din z navedbo višine izplačil.
— Višino čistih stroškov za reklame, kilometrino, dnevnice, darila in reprezentanco in to za tekoči mesec in kumulativo.
b)	V tovarniškem informatorju naj se objavlja:
— Individualno vsi odobreni dolgoročni krediti v prvi številki Informatorja po odobritvi.
— S posojilojemalci je potrebno skleniti pogodbo v smislu 12. čl. pravilnika o dodeljevanju kreditov, ki določa, da je posojilojemalec dolžan v celoti še ne odplačani kredit vrniti takoj, če mu preneha delovno razmerje po lastni odpovedi, zaradi samovoljnega prenehanja dela, zaradi izključitve iz podjetja ali sodbi rednega sodišča o prepovedi opravljanja poklica.
— Letno naj se objavi spisek vseh, ki so zapustili našo delovno organizacijo po zgoraj citiranem členu z obrazložitvijo, kako je bil neodplačani kredit vrnjen.
Tozadevna obrazložitev naj se objavi za leto 1972.
— Poimensko objaviti seznam delavcev, ki uporabljajo osnovna sredstva podjetja s porabljenim številom ur.
— Poimenski spisek privat-nikov-kooperantov in njihov mesečni promet z nami.
— Mesečno objaviti stopnjo' likvidnosti podjetja.
3.	Na DS naj se poroča, komu in za kakšno vsoto so bila od-prodana že odpisana osnovna sredstva.
4.	Stališča, ki po soglasju na DS postanejo sklepi, se prično izvajati s pričetkom leta 1973.
Za aktivnejše delovanje članov ZK in reševanje tekočih problemov med sestanki osnovne organizacije pa je imel v tem letu sekretariat osnovne organizacije 8 sej, na katerih je poleg navednega pripravljal tudi gradivo za sestanke osnovne organizacije.
Zavedam se nalog, ki so postavljene pred ZK in ne trdim, da je bilo storjeno vse, kar nam je bila dolžnost in obveza do kolektiva, toda v okviru sposobnosti, vzgledov in pripravljenosti, tako članov ZK kot tudi drugih sodelavcev, da aktivno posegajo v razreševanje problemov, smo sporna vprašanja sproti reševali in upam, da bo tako tudi v bodoče.
Cilj naše organizacije je, da razvija samoupravljanje, da bo sleherni delavec imel priložnost in interes, da aktivno posega v problematiko podjetja in tako zagotovimo čim večjo možnost zadovoljstva in perspektive za 1.400-članski kolektiv.
Franc Brank
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
lllllllllllllllllll!llllll!ll!llllllllllllllll!ll!ll!l!llllllllllllllllll!lllllll!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ČLANI DIT-a!
Požarna varnost
Poleg operativnih nalog v gasilstvu, se najde tudi trenutek časa za razvedrilo. Balinanje s krogci!
Otok Krk, na katerem je preživelo mnogo članov našega kolektiva svoj
letni dopust
LETNI DOPUSTI SO ZA NAMI
Z nenehnim razvojem in povečevanjem tovarne, s stalno iz-iboljšavo tehnoloških postopkov, z uporabo vedno večjih količin in novih vrst raznih materialov v tovarniških proizvodnih postopkih je ogroženost pred požarnimi katastrofami vedno večja. Moderni materiali so poleg že standardne lesne osnovne surovine močno podvržene gore-nju. Naštel bi nekaj surovin, ki jih v velikih količinah dnevno uporabljamo za oblikovanje naših končnih izdelkov. To so: ipren, lepila, Oblikovani deli za stole iz močno gorljivih materialov. V lakirnicah pa velika količina raznih nitro, kislinskih lakov, razna razredčila in topila za lake in še vrsto drugih lahko vnetljivih tekočin. Kako zavarovati vse to, da ne bi prišlo do požara? Ne bi našteval minulih velikih požarov v tovarni in letošnji začetni požar v silosu za žagovino.
Vzroki, da pride do požarov, so ugotovljeni. Poprečno ocenjujejo, da 70% požarov povzroči neposredno ali posredno človek. Ostalo so samovžigi in
drugi naravni momenti in le pri delu vzrok ni ugotovljen.
Smo člani kolektiva in naše samoupravne družbe. Naloge v naših tehnoloških proizvodnih procesih uspešno izvajamo. Rezultati uspehov so vsakodnevno vidni in niso majhni. A kako bi se izognili »ne bodi ga treba« ognju?
Dolžnost slehernega člana kolektiva je, da razen za izvajanje svojih vsakodnevnih nalog na svojem delovnem mestu skrbi za požarno varnost.
Ko sprejmemo vsakodnevno svoje delovne naloge in sprejmemo navodila za izvajanje le-teh, se mora sleherni član kolektiva seznaniti tudi z požarnovarnostnimi ukrepi in jih mora tudi dosledno izvajati. Če izvrševalci pri raznih delovnih procesih niso seznanjeni s požarnovarnostnimi ukrepi, je potrebno, da sleherni član kolektiva sprejme tudi požarnovarnostna navodila in jih tudi od predpostavljenih zahteva.
Naštel bi nam že znane pomanjkljivosti, ki so glavni povzročitelji požarov:
—	cigaretni ogorki, odloženi na nepravem mestu;
—	kajenje v nedovoljenih prostorih;
—	uporaba odprtih ognjišč na ogroženih mestih;
—	električno omrežje poškodovano, vtičnice in stikala poškodovana, poškodovana svetlobna telesa, preobremenjeni elektro motorji, nezaščitena in založena električna grelna telesa, zaprašena svetlobna telesa in elektro motorji, povrhu še zatrpani z lesnim prahom, ostružki in drugimi elementi;
—	neurejeno delovno mesto, po končanem delu neočiščeno, enako tudi stroji, manipulacija z lahko vnetljivimi tekočinami, shranjevanje, uporabljanje, transportiranje; zatrpanost prehodnih poti z raznim materialom, založeni zasilni izhodi, založeni dohodi do vodnih črpalk, založeni ročni gasilni pripomočki, shranjevanje mastnih krp, neupoštevanje požarnih predpisov pri varjenju.
Če bi vse te pomanjkljivosti sproti odpravljali, bi bila požarna ogroženost precej manjša.
V	naših pravilih so vse te naloge napisane, tudi varnostni ukrepi se izvajajo. Obstoja po-žarno-varnostna komisija in redna gasilska služba. Izdelanih je bilo že veliko predlogov za izboljšanje požarno-varnostne zaščite.
V	tovarni že več let aktivno deluje gasilsko društvo. Ali žal ugotavljamo, da je članstvo po letih že precej staro. Naše podjetje na raznih gasilskih tekmovanjih zastopajo člani, stari tudi 46 let. A kljub temu so rezultati tekmovanj zelo vidni. Prikazal bi vam letošnji rezultat republiškega tekmovanja industrijskih gasilskih enot Slovenije, ki je bilo 3. junija 1972 v Slovenski Bistrici. Nastopalo je 58 moških ekip in 12 ženskih. Naša moška desetina je dosegla uspešno, pohvale vredno 10. mesto in prejela srebrno značko. Kakšne rezultate bi dosegli, če bi tudi mladi člani kolektiva, naša mlladina vstopila v naše vrste. Gotovo bi dosegali zlata priznanj a.
Pred leti so bile včlanjene v naše vrste tudi mladinke in so nastopale na vseh tekmovanjih in dosegale lepe rezultate. Zaželeno je, da bi tudi te vrzeli izpopolnili in bi zopet osnovali gasilsko sekcijo iz mladink. Saj predstavljajo velik del zaposlenih.
Napisal sem nekaj osvežilnih besed za nadaljnjo požarno-var-nostno dejavnost. O uporabi raznih priročnih pripomočkov za gašenje začetnih požarov bi pa podal obrazložitev v naslednji številki našega glasila.
B. B.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA INDUSTRIJE POHIŠTVA STOL KAMNIK. IZDAJA DELAVSKI SVET.
GL. UREDNIK ING. FRIDERIK SMOKAVC. TISK UČNE DELAVNICE ZAVODA ZA SLUSNO IN GOVORNO PRIZADETE V LJUBLJANI.
Vsako leto komaj čakamo, da napoči čas dopustov. Tako je bilo tudi v tem letu, saj po tolikih dneh, naj bo to umsko ali fizično delo, vsak šteje dneve, proti koncu pa že ure, kdaj se bo odpeljal v kraj, ki ga je že pred tolikimi meseci rezerviral.
Ljudje gredo v hribe, na .morje, kakor jim pač ugaja in kakor jim finančna sredstva dovoljujejo.
Pri nas je to kar dobro urejeno, saj ima skoraj vsak možnost, da si izbere kraj, kjer mu najbolj ugaja, da preživi svoj letni dopust, seveda, nekdo bolj dolgo, nekdo pač krajši čas.
Tudi jaz sem preživel 7 dni v Njivicah na otoku Krku.
Kakor je bila pri nakupu ter še dolgo potem v našem podjetju kritika, češ kako bo pa to šlo, saj ni mogoče, pa še toliko denarja. Prepričal sem se sam in moram povedati, da je bilo lepo. Že sam 'kraj je lep, da, morda edini s toliko zelenja, saj smo vajeni, da db morju gledamo samo borova drevesa in kamen, na Kriku pa je mešano drevje, da, skoraj tako, kot bi hodili v tukajšnjih naših gozdovih.
Stanovali smo v »Loliti«, sredi zelenja in skoraj v centru, saj ni nikamor daleč, ne na plažo in tudi v hotel na hrano. Glede stanovanja moram reči, da je udobno in -mirno. Škoda, da obiskovalci premalo pazijo na stene in pod v stanovanju, bilo je -vse obnovljieno, a sedaj je po eni sezoni pokvarjeno. Ne vem, ali ljudje tudi doma tako delajo s stvarmi, upam, da ne, saj bi potem sploh ne zaslužili toliko, da bi vse to obnavljali. Da ne boste mislili, češ, to je pisal popoln abstinent, ne, tudi jaz
imam rad vino, a ne na stenah ali podu. Proti nediscipliniranim bi se moralo strožje nastopati ter jih javno ožigosati. Saj to ni lepo, da je zaradi nekaj nedostojnih ves kolektiv v slabi luči.
Hrano smo imeli v hotelu »Peharček« in to — zajtrk:, kaka-o ali čaj, surovo maslo, marmelado — po želji. Koščki kruha so res bili bolj pičlo rezani, to pa zaradi tega, ker se prehitro suši, lahko pa si ga še dobil, če si rekel zanj. Isto velja za kosila in večerje, ki so bile zelo dobre in okusne, lahko si izbral po sv-ojem okusu, vedno sta bili dve različni jedi. Malico pa si je moral preskrbeti vsak sam. Morda je bilo komu premalo hrane, nekateri potrebujejo več, posebno, če so ves dan v vodi in pa mlajši, meni je zadostovalo. Postrežba je bila kar dobra, včasih smo -bili prej, včasih pozneje na vrsti, a predolgo ni bilo trčba nikdar čakati.
Pripotoval sem na Krk preko Reke na Crikvenico, s trajektom na Šilo ter preko celega vrha otoka do Njivic. Vračali smo se po drugi poti s trajektom do Kraljeviče. Vožnja je bila zelo lepa, ceste -so povsod asfaltirane, le čez vrh Krka je še 7 km makadama.
Vsakomur pa priporočam, če gre na letovanje, naj nikar ne -misli, češ, sedaj sem pa prost in lahko delam vse, kar hočem, ker bo bridko razočaran. Tudi na letovanju moraš spoštovati red, ki pač v vsakem kraju Vlada. Smeti in razni odpadki spadajo tudi na morju v pripravljene koše. Seveda, tega reda se .moramo navaditi, da ne bi mogli reči: kjer osel leži, dlako pusti.
Organopektis
Čeravno že v letih, a še vedno aktivna člana v gasilstvu. Vavpačič Franc in Baloh Ivan.
SHli
	■ ■
BHpjratef* 1	~ ^ |
Nekaj o našem pevskem zboru na Duplici
V drugi številki Glasila kolektiva Stol z dne 18. julija tega leta, je bil pod gornjim naslovom objavljen članek Organo-pektisa, v katerem sam avtor trdi, da je hotel poseči nazaj v zgodovino zbora, da zbor ne bi prišel v pozabo.
Avtor navaja, da je bil zbor ustanovljen 1. 2. 1950 pod imenom Zmaga in da je zbor vodil Ernest Kvartič.
Strinjam se, da se zgodovina ne sme pozabiti, po drugi strani pa se zgodovina tudi ne sme potvarjati.
Zbor namreč ni bil ustanovljen 1. 2. 1950, kot to navaja avtor članka, temve. že leta 1936.
Podatke o ustanovitvi pevskega zbora črpam iz članka Trideset let nogometa in dvajset let pevskega zbora na Duplici, objavljenega v 2. številki Vestnika tovarne upognjenega pohištva Stol Kamnik v oktobru 1956, ki ga citiram v tistem delu, ko govori o zboru.
»V letu 1936 je bil osnovan pevski zbor v okviru pevskega društva »Planika«. Lahko trdimo, da izhajajo zametki pevskega zbora na Duplici iz dramat-ske skupine, ki je delovala že prej. Ta dramatska skupina se je že v letu 1936 uveljavila na odrskih deskah z igro »Rdeče rože«, ki pa so jo oblasti tedanjega režima prepovedale. Ustanovni člani tega zbora so bili tile tovariši: Sturm Anton, Vidmar Franc, ki je bil tudi pevovodja, Kuret Franc, Kodrič Berto, Grilanc Stane, Zerovnik Stane, Fornetzi Fero, Orešnik Franc in drugi.«
Kljub strogi cenzuri v bivši Jugoslaviji so se pevci uveljavljali in so izvedli v letu 1937 prvi koncert v Kamniku. Da so bili zavedni člani in res pravi borci za pravice delavskega razreda, nam dokazuje udeležba članov v stavki, večkratna prepoved nastopov in udeležba v narodno osvobodilni borbi. Če danes pregledujemo stare programe društva, vidimo, da jih prevevata res napredna misel in razredna zavest. Zaradi pritiska oblasti in prepovedi delovanja se je društvo v letu 1939 razšlo. Ponovno pa je zaživelo takoj po osvoboditvi.
Pevsko društvo »Planika« in nogometni klub »Virtus« sta dala iz svoje srede vrsto borcev NOV, v kateri je 12 članov omenjenih društev tudi žrtvovalo svoja življenja.
Zanimivo je, da Organopektis v svojem članku navaja do leta 1968 samo dve letnici, to je po njegovem mnenju leto ustanovitve 1950 in pa leto 1951.
Pri tem pa očitno pozablja tudi na zelo pomemben članek v Vestniku tovarne Stol Kamnik, številka 2 z dne 15. 7. 1953, v katerem avtor Palatinus Milan v članku Kulturno prosvetni kotiček med drugim piše — citiram:
»Po nenavadno dolgem zimskem počitku se je končno predramil naš pevski zbor; sedaj hoče vse zamujeno popraviti. Zakaj tak dolg počitek?
Krivdo nosi predvsem SPD Zmaga Duplica, ker ni po odstopu bivšega pevovodje tov. Kvartiča poskrbel za takojšnjega namestnika. Krizo smo sedaj prebrodili. Oba zbora moškega, ki šteje 26 članov, in ženskega s preko 30 člani, je prevzel železna roka tov. Premelč Mirka, dolgoletnega pevovodje, ki sam poje v Slovenski filharmoniji.«
Mnenja sem, da Organopektis ne bi smel pozabiti tudi leta 1955. V tem letu je prevzel mesto pevovodje tov. Rajgelj Pavel. Takrat je deloval moški in ženski pevski zbor. Še v istem letu pa je bil ustanovljen tudi pionirski pevski Zbor. Ženski pevski zbor je po nekaj letih prenehal z delovanjem, tako da sta ostala le moški in pionirski zbor.
V tem času je pevski zbor sodeloval na vseh pomembnih proslavah in imel od 18 do 24 nastopov letno na Duplici ter v bližnj in daljnji okolici.
Če je Organopektis že pozabil, da je bil predsednik društva tov. Anton Istenič, potem vsekakor ne bi smel pozabiti, saj gre za novejšo dobo, da je po odhodu tov. Kremesca prevzel predsedniško mesto Franc Še-pec, t. j. avtor tega članka. Resnici na ljubo pa je treba poudariti, da sedanji direktor podjetja tov. Franc Vogrinec ni bil nikoli predsednik društva, temveč le dolga leta predsednik nadzornega odbora.
Nihče ne zanika uspehov in vloženega dela v delovanje pevskega društva, vendar bi moral biti avtor le malo bolj objektiven in verodostojen, če želi, kot sam pravi, »osvežiti spomine, da ne pride v pozabo, saj se na Duplici ljudje tudi menjavajo in ti skoraj niti ne vedo, če sploh je kakšna kulturna organizacija.«
Vsekakor pa bo na pevskem zboru ostal še dolgo časa madež, ki izvira iz letošnjega leta. Ob smrti našega sodelavca, borca NOB, tov. Bajdeta na pogrebnih ceremonijah ni sodeloval. Ni moj namen podrobneje obravnavati vzrokov nesodelovanja, mnenja pa sem, da so izvršilni odobr PDF Svobode ter družbenopolitične organizacije podjetja Stol pravilno ravnale, ko so pevskemu zboru začasno odrekle finančno pomoč, tako da se je pevski zbor razšel.
Ob koncu bi želel poudariti, da je pevski zbor na Duplici preživljal svoje krize, da je prenehal delovati in se je ponovno vključil v aktivno delovanje, upam in želim, da bi pevski zbor ponovno zaživel, našel mlade pevce in novo vodstvo zbora in tako kot je bil od leta 1936 nosilec naprednih idej, nadaljeval tradicije nosilca kulturne dejavnosti na Duplici.
Mnenja sem, da vsi dosedanji pevci in pevovodje zaslužijo polno priznanje in pohvalo, zgodovino pa je treba prikazovati takšno, kot je in ne takšno, kot jo je hotel prikazati in prilagoditi Organopektis.
Franc Šepec
šport - šport - šport
Prizorišče Munchenskih olimpijskih iger
Munchen 1972
26. avgusta letos je zagorel olimpijski ogenj in naznanil pričetek XX. olimpijskih iger v Milnchnu.
Ker so bile OI letos prvič tako blizu Jugoslavije, sem izkoristila to priložnost ter za nekaj dni obiskalado veliko športno prizorišče. Bavarska metropola Munchen se je skrbno pripravila na sprejem udeležencev in obiskovalcev OI. Zgradili so veliko modernih in lepih športnih objektov in vse mesto si je za to slovesnost nadelo povsem novo, svečano oblačilo. Že ob avto-cesti proti Mtinchnu so nas pozdravljale zastave v olimpijskih barvah in krogih.
Zelo velik vtis je napravil na vsakogar pogled na olimpijski stadion, na veličastno grajen objekt z vsemi najmodernejšimi tehničnimi napravami. Obiskala sem drugi atletski dan, ko je celjska atletinja Nataša Urbančič dosegla odlično peto mesto v metu kopja. Sedela sem v družbi celjskih atletov, med njimi je bil tudi Natašin oče. Po vsakem neuspelem metu je prišla Nataša k ograji stadiona in oče ji je dajal nasvete za njen naslednji met. Vsi smo jo bodrili in ji vlivali novih moči. Pri prvih dveh metih je Nataša ostala namreč brez veljavnega meta. Prvi met, dolg 60 m, bi ji lahko prinesel celo boljšo uvr-
stitev in nov državni rekord, vendar je sodnik ugotovil prestop, čeprav ga po Natašinih besedah sploh ni bilo. Torej pred njo je bil met na vse ali nič, njen tretji poskus. Mnogim Jugoslovanom je zastal dih, nekateri so celo raje zamižali, kot da bi ponovno videli neuspeh naše atletinje. Vendar nas Nataša tokrat ni razočarala, pokazala je, kaj zmore in z metom 59,06 metrov zasedla odlično 5. mesto in izboljšala jugoslovanski rekord. Dolgo smo ji ploskali in želeli s stiskom roke čestitati za njen uspeli met.
Tudi Vera Nikolič se je z veliko sreče uvrstila v finale, med 8 najboljših atletinj na svetu v teku na 800 m. Ves njen tek smo spremljali stoje, jo bodrili in vzklikali: »Vera, Vera!« kot bi ji želeli vliti novih moči in volje do uspeha. Žal Vera v finalu ni imela veliko sreče in ni uspela dobiti nobene medalje. Zelo borben je bil nastop naših atletov Jožeta Medžimurca in Daneta Korice.
Nepozaben je bil pogled na olimpijske objekte, med katerimi je tudi plavalni bazen. Veliko zanimanje za to športno panogo dokazuje, da so bile karte celo za predtekmovanja v dopoldanskem času vedno razprodane. To pa ni nič čudnega, saj so bili že v predtekmovanjih
velikokrat doseženi svetovni in olimpijski rekordi. Le koga ne bi zanimalo od blizu videti, kako se tekmovalci bore za vsako stotinko sekunde, za vsak mm bližje cilju. Včasih se je boj končal kar z mrtvim tekom in le meritev z elektroniko je pokazala pravilen vrstni red. Naši plavalci niso dosegli kakega pomembnejšega uspeha, omenim pa lahko Nenada Miloša, ki se je v hrbtnem slogu uvrstil v polfinale z novim državnim rekordom. Sicer pa se naši reprezentanti res ne morejo kosati s plavalnimi asi, kot so 7-kratni olimpijski rekorder Mark Spitz, večkratna zmagovalka Avstralka Shane Gould, Nemec Lampe, Vzhodni Nemec Roland Mat-thes, Japonec Taguči in drugi. Prav v vseh plavalnih disciplinah so bili izboljšani stari olimpijski rekordi, v glavnem po zaslugi izrednih ameriških plavalcev.
Ogledala sem si tudi košarkaško dvorano in 'boje velikanov pod koši. Dvorana me ni preveč navdušila, saj je naša Hala Tivoli neprimerno večja in tudi lepše urejena. Vidi se, da Nemci še nimajo tako razvite košarke kot pri nas. Škoda, da so nas naši košarkarji razočarali in niso izpolnili pričakovanj. Zaradi poraza z zelo neugodnim tekmecem — Portoričani — so morali odpotovati domov brez kolajne. Uspeh s svetovnega prvenstva v Ljubljani se tako ni ponovil. Zato pa so nas bolj prijetno presenetili rokometaši z osvojitvijo zlate kolajne. Pozabiti pa ne smemo tudi Mateja Parlova, ki je prav tako častno zastopal Jugoslavijo v boksu.
Škoda, da je 5. septembra padla senca na OI in je krvavi dogodek prekinil njihov potek. Omenjenega dne zjutraj so komandosi, pripadniki skupine »Črni september« po napadu na izraelske športnike, zavili v žalost olimpijsko mesto in vse tiste, ki so videli v tej največji športni manifestaciji dogodek zbližanja, prijateljstva in miru.
A. O.
♦
♦
♦
♦
♦
DofUsufe
h&ŠCffiU
Cflasilu !
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
šport - šport - šport - šport - šport
Športna tekmovanja v okviru MA Stol kegljanje
m	V tekmovalni sezoni 1972/73 sno uro za tekmovanie ali tre-
V	prvi polovici letošnjega leta je športna komisija v okviru MA Stol izpolnila svoj plan. Vsa tekmovanja, ki jih je organizirala, so potekala po prvotno zamišljenem načrtu, čeprav moramo poudariti, da smo nezadovoljni zaradi pasivnosti mladincev, saj smo komaj zbrali dovolj tekmovalcev za organizacijo tekmovanja.
V	aprilu smo najprej organizirali tekmovanja med poslovnimi enotami v podjetju. Tekmovali smo v naslednjih panogah: streljanje, šah in namizni tenis, naknadno pa smo v tekmovanje uvrstili še kegljanje. Posamezne poslovne enote so tekmovale z mešanimi ekipami, na žalost pa je bil odziv mladink zelo majhen. Najbolje se je odrezala PE 2. Omenjeno tekmovanje je bilo hkrati tudi izbirno za ekipo MA Stol, ki nas je zastopala na občinskem tekmovanju. Tudi v občinskem merilu so naše mladinke in mladinci nastopili v vseh panogah in v skupnem plasmanu zasedli prvo mesto ter s tem osvojili pokal Mladinskega komiteja ZM Kamnik.
Naše športno sodelovanje smo želeli razširiti tudi na mladinske aktive drugih tovarn v Sloveniji. Zato smo poslali vabilo za krajši sestanek glede organizacije športnega tekmovanja naslednjim tovarnam: TOMOS,
Koper, ISKRA, Kranj, EMO, Celje. Žal so se razgovora udeležili le predstavniki MA TOMOS in ISKRA. Skupaj smo se dogovorili in napravili sistem, po katerem se tekmuje in pravilnik posameznih iger.
V	soboto in nedeljo, 25. in 26. avgusta, smo se tako zbrali mladinci in mladinke omenjenih tovarn in organizirali troboj v šahu, streljanju in namiznem tenisu. Tekmovanje je lepo uspelo, bilo zelo zanimivo, tako da se do razglasitve rezultatov ni vedelo, kdo je zmagovalec. Po trdem, a poštenem boju je prehodni pokal osvojil MA TOMOS iz Kopra.
Po končanem športnem tekmovanju smo goste povabili na kosilo, nato pa smo se odpeljali v Kamniško Bistrico. Tu smo se pogovarjali o problemih in nalogah mladinskih aktivov in se ob glasbi prijetno zabavali.
V	nedeljo dopoldne je bila na sporedu še nogometna tekma ženskih ekip TOMOS in STOL. Po dramatični, borbeni in za gledalce zanimivi tekmi smo se poslovili od naših gostov.
Dogovorili smo se, da se naslednje leto spet pomerimo na športnem polju. Zahvalili so se za gostoljuben sprejem in obljubili, da se bodo tudi sami potrudili in pripravili tako uspešno mladinsko srečanje.
REZULTATI:
STRELJANJE: mladinci: 1.
mesto: MA Stol, Kamnik s 446 krogi, 2. mesto: MA Tomos, Koper s 426 'krogi, 3. mesto: MA Iskra, Kranj s 364 krogi; mladinke: 1. mesto: MA Tomos, Koper z 298 krogi, 2. mesto: MA Stol z 212 krogi;
Najboljši strelci: 1. Vilhar Andrej s 160 krogi — MA Tomos, 2. Bajde Marjan s 159 krogi — Ma Stol, 3. Barbarič Slavko s 155 krogi — MA Iskra; mladinke: 1. Kovač Metka s 135 krogi — MA Tomos, 2. Kovačič Ivica s 108 krogi — MA Stol, 3. Barbarič Jožica z 91 krogi — MA Tomos)
ŠAH: mladinci: 1. mesto MA Stol, Kamnik 17,5 točke, 2. mesto MA Tomos, Koper 5 točk, 3. mesto MA Iskra, Kranj 2 točki; mladinke: 1. mesto MA Tomos, Koper 5 točk, 2. mesto MA Stol, Kamnik 1 točka;
NAMIZNI TENIS: mladinci:
1.	mesto MA Tomos, Koper 6 točk, 2. mesto MA Stol, Kamnik 2 točki, 3. mesto MA Iskra, Kranj 1 točka; mladinke: 1. mesto MA Tomos, Koper 3 točke,
2.	mesto MA Stol, Kamnik 0 točk.
SKUPNA UVRSTITEV:	1.
mesto MA Tomos, Koper s 16 točkami, 2. mesto MA Stol, Kamnik s 14 točkami, 3. mesto MA Iskra, Kranj s 3 točkami.
Okorn Anica
Člani kolektiva - šahisti
Med nami so delavci, ki se v prostem času kaj radi posvetijo kraljevski igri — šahu. Imamo delavce, ki tudi na širšem področju pomenijo marsikateremu znanemu šahistu trd oreh. V kovinski delavnici je zaposlen šahovski mojster, ključavničar Marjan Karnar, ki je letos častno zastopal republiško moštvo v dvoboju s Čehoslovaško. V oddelku struženja je I. kategornik Anton Trdbušak, v kovinski delavnici pa spet II. kategornik Slavko Bergant. Precej šahistov kolektiva združuje šahovska sekcija DPD Svoboda Duplica, ki ima 18 aktivnih članov, 9 mladincev in kar 25 pionirjev. Sekcija ima redne ure igranja za člane, mladince in posebej za pionirje. Ob tekmovanju v sekciji je tako vedno dovolj šahistov, ki med seboj merijo moči na šahovskem polju.
Uspehi tako razgibanega dela pa se kažejo v tekmovanjih s šahisti iz drugih krajev in podjetij.
Ni torej le naključje, da je na Lesariadi ekipa šahistov Stola dosegla 2. mesto in bila vidno boljša od ostalih ekip, ki so pričele delovati dosti pozneje. Pestro delovanje šahistov je vidno
tudi v pogostih tekmovanjih in zadovoljivih uspehih na srečanjih z drugimi šahisti.
Dne 9. 4. 1972
Na občinskem sindikalnem brzopoteznem prvenstvu je s 34,5 od 42 možnih točk naša I. ekipa zasedla prvo mesto, II. ekipa pa s 26,5 točkami drugo mesto.
Sodelovalo je 8 ekip po 6 članov.
21. 5. 1972
Na občinskem brzopoteznem prvenstvu med ekipami mladinskih aktivov občine Kamnik je
I.	ekipa z 28 točkami od 30 možnih zasedla prvo mesto, II. ekipa pa z 19,5 točkami drugo mesto. Tretje mesto je zasedla ekipa Doma invalidne mladine Kamnik z 19 točkami.
Sodelovalo je 11 ekip s po 3 člani.
18. 6. 1972
V medsebojnem srečanju mladincev Iskre, Tomosa in Stola je naša ekpia zasedla s 17,5 točkami od 18 možnih prvo mesto,
II.	ekipa pa drugo mesto z 11,5 točkami.
je v organizaciji kegljaškega kluba pri podjetju »Kamnik« organizirana občinska sindikalna liga v kegljanju. Tekmuje se v disciplini 6 X 100 lučajev moški, tekmuje 13 sindikalnih ekip podjetij iz Kamnika.
Tekmovanja se vršijo na kegljiščih v Jaršah, Domžalah, v Mostah pri Kranju in v Radomljah pri Šraju. Ker so vsa kegljišča polno zasedena, do poznih nočnih ur je nemogoče poleg rednih minimalnih ur, ki jih ima vsaka ekipa rezervirane prek celega leta, dobiti še kak-
ning.
Zato je že skrajni čas, da se kegljišče zgradi v Kamniku. Tako bo možnost treningov in tekmovanj dosti boljša, kar se bo poznalo tudi na samih rezultatih.
V tekmovanju kamniške lige je bilo odigranih pet kol. Ekipa »Stol« je zaenkrat še neporažena. Vso pohvalo zasluži celotna ekipa, ki vsak dvoboj do zadnjega lučaja tekmuje res z vso borbenostjo. Celotna ekipa se tudi treningov redno udeležuje.
REZULTATI PO V. KOLU
26. 8. 1972
Tekmovale so članice, ki jih je premagala ekipa tovarne Tomos.
13. 10. 1972
Na finalnem občinskem sindikalnem tekmovanju posameznikov je tekmovalo 32 šahistov. Iz Stola jih je bilo 13, 10 se jih je uvrstilo v finale, od teh se jih je 6 uvrstilo do 10. mesta, prvi je bil Marjan Karnar, četrti pa Slavko Bergant.
16. 9. 1972
Imeli smo prijateljski dvoboj s šahisti Titana. Na devetih deskah dvokrožnega tekmovanja so zmagali šahisti Titana z 41,5 točkami. Naši so osvojili 39,5 točk in tako izgubili tekmovanje letošnjega leta.
Razen sindikalnih tekmovanj pripravlja tekmovanja še sekcija DPD Duplica. Pionirji sekcije pa so uspešni v šolskih tekmovanjih.
Za organizirano igranje šaha naj ob tej priliki damo priznanje Marjanu Prelovšku iz PE 4, Francu Kerecu iz PE 1, Slavku Bergantu iz PE 2 in Borisu Bavčarju, našemu štipendistu — študentu Ekonomske fakultete.
M. Kotnik
I.	kolo	SVIT : Stol	2118 : 2140 kegljev	+ 22
II.	kolo	Stol : Scb	2177 : 948 kegljev	+ 1229
III.	kolo	Svilanit : Stol	2141 : 2085 kegljev	+ 56
IV.	kolo	Stol : Kamnik	2194 : 2149 kegljev	+ 45
V. kolo		Projekt : Stol	1144 : 2203 kegljev	+ 59
	Občinska sindikalna liga 1972/73 — 6 X 100 lučajev moški			
				Točk
1.	Stol	5	10.885 : 9.444	10
2.	Titan	4	8.884 : 8.149	8
3.	Svilanit	5	10.646 : 10.266	8
4.	Utok	5	10.741 : 10.534	8
5.	Graditelj	5	10.494 : 10.430	8
6.	Alprem	5	10.559 : 10.668	6
7.	Zarja	4	8.560 : 8.031	4
8.	Kamnik	5	10.643 : 10.585	2
9.	Svit	4	8.365 : 8.429	2
10.	Projekt	5	10.219 : 10.414	2
11.	SOb	5	9.770 : 10.730	2
12.	Eta	4	7.897 : 8.327	0
13.	Kočna	4	7.298 : 8.274	0
Pestotnik Andrej
Šport in rekreacija
Slovenci smo se pričeli vključevati v novo športno rekreacijsko gibanje, znano pod imenom TRIM z geslom »šport za vsakogar.« Pri občinskem sindikalnem svetu je imenovan iniciativni odbor za masovni rekreacijski šport na področju Kamnika v sledečih disciplinah: streljanje, kegljanje, šah, odbojka in smučanje. V to dejavnost se je vključila tudi naša sindikalna organizacija.
Kaj pomeni šport za delovnega človeka? (Citirano iz članka TRIM — novo športno gibanje).
»Opozarjamo vas, da v sedanjem tempu življenja pozabljate na športno rekreacijsko dejavnost. Ker pa gotovo želite svoj prosti čas izpolniti na način in vašemu zdravju koristno, se vključite v TRIM. Menda vam pač ni vseeno, kaj bo z vašim srcem, pljuči, postavam počutjem? Gotovo bi bili radi postavni in vitki, opažate pa morda, da so vam krilo in hlače postale vsak dan tesnejše ali da
postanete zasopli že, ko se povzpele v drugo nadstropje. Kako se počutite, veste samo vi, kakšen pa je vaš videz, pa vedo povedati vsi!
In kaj ste storili, da bi se vaše počutje izboljšalo? Verjetno nič ali pa zelo malo. Ni namreč dovolj, če hodite samo ob nedeljah na sprehod ali če se odrečete koščku sladice. To vam še ne bo pomagalo! Tudi za vas naj bi veljalo načelo, da bi se morali vsak dan po malo ukvarjati s športom. Tega načela si nismo izmislili, ampak ga priporočajo vsi zdravniki in športni strokovnjaki.
Če vam je že vseeno, kakšen je vaš videz, vam ne sme biti vseeno, kako je z vašim zdravjem!
Telo ni stroj, ki se z uporabo izrablja! Nasprotno, če telo primerno obremenjujemo, se krepi! Človek, ki se dobro počuti, ki je v dobri kondiciji, kot pravimo, lažje prenaša tudi psihične napore.«	y p
ZDRAVNIŠKI FENOMEN
Začelo se je čisto navadno. Sedel je na vlak in se vračal z dela domov. V žepu je stiskal škatlico s cigaretami, mislim, da so bile takrat še Drava brez filtra. Čeprav je bil zelo varčen, se je odločil, da bo pokadil še eno cigareto.
Najprej je ostrmela njegova sopotnica. Vzkliknila je:
»Ampak, tovariš ...« nato se je ugriznila v jezik.
Preden je izstopil v Trbovljah, je bil nanj pozoren že ves vagon. Mister Jakob, kot je pozneje imenoval sam sebe, se je zazdel ljudem nenavaden. Cigaretni dim je namreč puhal samo skozi levo nosnico, desna pa je ostala neprizadeta, kot da sploh ne bi vedela ,da Jakob kadi.
Naslednjega dne se je pri njem oglasil človek z velikim kovčkom. Brez vzroka ga je povabil na kavo, zraven pa mu ponudil še cigareto. Jakob je bil nadvse začuden.
»Odlično! Nenavadno! Enkratno!« je vzkliknil tujec, ko je Jakob puhnil prvi dim. Pozneje mu je vse razložil: prijatelj mu je telefoniral, da je opazil človeka z nenavadno sposobnostjo. Je menager in lahko bi mu pripravil kakšen nastop, da bi ljud-
je videli ta nenavadni pojav. Jakoib ni dolgo okleval, saj je denar pošteno potreboval.
Po predstavi v zakotni vasi je počilo. Na Jakobov dom so prihajali novinarji in fotoreporterji. Slikali so ga z vseh strani, posebno pa še -usta s cigareto. Razumljivo je, da je sedaj kadil že dosti boljše cigarete. Naslednjega dne so časopisi objavili na prvih straneh pogovor s tem nenavadnim človekom. V zdravniški rubriki je znani doktor medicine, ime naj zamolčim, razložil bralcem, da je tovariš Jakob res edinstven medicinski fenomen. Poudaril je, da pride tak človek, ki ima sposobnost, da z živčnim sistemom vpliva na desno nosnico, le eden na dve milijardi prebivalcev. Ze takoj naslednji dan je bila rubrika Zaupaj se mi polna zakom-pleksanih mladoletnic in mladoletnikov, pa tudi starejši so se' našli, ki so spraševali, kako bi postali takšen fenomen.
Jakobova slava je rasla in rasla. Dobil je ponudbo od neke zahodne firme, da reklamira njihovo cigareto, seveda za mastne denarje. Prihodnji ponedeljek je že nastopil na Evro-viziji, ki je v barvah direktno ta namen je kadil cigareta z
Gradnja nove Stolove prodajalne pohištva na Duplici
llllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllll!lll!llllll!lll!lllllllll!l!lll!l!lllll!llllllllllllllllll>llllllllllllll>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIi
obarvanim dimom, da so gledalci še bolj strmeli in se čudili. Mister Jakob je najprej spustil skozi levo nosnico rdeč dim, nato zelen in potem rumen.
Naslednjega jutra je policija prijela tri lažne zdravniške fenomene, ki so si nos zamašili z različnimi predmeti: koruzo, papirjem in žvečilnim gumijem.
Mister Jakob je v petek ob
dvajsetih nastopal v pariški 01ympiji. Predstavo so tokrat preko satelita prenašale tudi ameriške televizijske družbe, le Bolivija se je prenosu iz političnih razlogov odpovedala. Mister Jakob je stopil na oder, elegantno odprl zlato škatlico in si prižgal posrebreno Kent. Globoko je zajel sapo in potegnil dim vase. Več tisoč glava množica je
imela oči uprte v njegovo levo oz. desno nosnico. Toda .. . skozi zobe se je privlekel gost -dim. V dvorani je zavrešala: Škandal!
Mister Jakob jo je popihal z odra. Žalostno je ugotovil, da je njegove -kariere konec. Dim je spet lahko puhal skozi obe nosnici, ker ni bil več prehlajen.
S.	C.
OMARE
Ko sem zjutraj vstal, me je tašča že čakala v kuhinji. Njen jezni pogled ni obetal nič dobrega. Nadvse prijazno sem jo pozdravil, toda pomagalo kljub temu ni.
»Grozno, grozno,« je zakrilila z rokami. »Kako moreš -biti tak!« V mislih sem preletel zadnje dogodke, a nikakor nisem ugotovil, da bi taščo na tak ali drugačen način razžalil.
»Nič se mi ne izmikaj!« je nadaljevala v ostrem tonu.
»Pomagam ti na vsakem koraku, saj se drugače še prestopiti ne bi znal, ti pa potem počenjaš take stvari z mano!«
»Ničesar žalega vam nisem storil,« sem iztisnil in se stisnil v kot kot cucek.
»No, bomo že videli, kaj bom ukrenila,« je rekla nato in me pustila v negotovosti.
Naslednje jutro je trpel njen mož. Pošteno ga je oprala, da bi bil lahko pametnejši pri teh letih in podobno.
Naslednjega dne je slišala ploho neprimernih besed moja žena. Potem prvi sosed, naslednje dni že vsa soseska. Hudo je bilo le to, da nihče sploh ni vedel, zakaj jih tašča zmerja.
Po enem mesecu smo bili sprti z vsemi sorodniki in znanci. Pomagalo pa vseeno ni. Tašča je še
vedno vstajala jezna in zadirčna. Po tednu dni se ji je približal tast. Le njemu je zaupala, kaj jo muči. Zdelo se ji je, da hodi nekdo od nas ponoči sedet na njene nizke starinske omare. Sprva je sumila mene, nato moža, potem vse po vrsti. Zdaj je le končno podvomila, da se ji morda vse skupaj le sanja. Tast me je poprosil, da bi ji pomagala.
»Morda je kdo resnično hodi strašit,« ni bil čisto prepričan tast. Predlagal je, da vsak eno noč dežurava budna v njeni spalnici. Prvo noč sem bil na -preži jaz. Stiskal sem se pod posteljo, tako da sem imel dober pregled nad vrati in čakal, čakal...
Proti polnoči me je kljub neudobju premagal spanec.
Ni se še danilo, ko sem zaslišal škripanje in vpitje. Pokukala sem iz skrivališča. Tašča je sedela na postelji, buljila v omare -in kričala:
»Izgini! Le kaj sem ti naredila, da sediš tam gori!«
Dvomov ni bilo več. Tašča je le hudo sanjala. Zjutraj sem se ji izpovedal. Dejstva je sprejela še razmeroma mirno, saj me je za kazen poslala le v trgovino, k peku, k štirim mesarjem in po premog. Potem smo soglasno Sklenili, da prestavimo omare.
Naslednjo noč je dežural tast. Zjutraj je poročal, da se stanje ni ižboljšalo. Po taščinih besedah je tisti strah spet sedel na omarah, sedaj pač ob steni, kje' so bile omare. Baje je bilo še bolj -strašno.
»Morda preveč spite,« sem ji previdno rekel.
Čeprav me je hudo nadrla, je naslednje dni le upoštevala moj predlog. Gledala je televizijski spored do konca, šele potem je šla v posteljo. Rezultat: brez sprememb. Tisti človek je še vedno sedel na omarah.
Poizkusili smo z lučjo. Da ne bi porabili preveč toka, sem speljal prek transformatorja le šest vatno žarnico, strah je spet prišel, le svetle oči je imel. Tašča je izjavila, da bi dala ves denar, ki ga ima prihranjenega, samo da bi spet spala po starem. Poizkusila je pri zdravnikih. Dali so ji neke praške, tablete in kapljice. Bilo je še slabše. Strah je bil posut z belim praškom, za oči je imel rumene tablete, iz ust pa so mu padale rjave kapljice.
Čez dva meseca, ko je bila tašča že čisto na koncu, -smo odkrili rešitev. Tašča -zdaj spi in sanja kot pred mnogimi -meseci. Iz skritih rezerv je privlekla precej denarja in kupila nove omare do stropa.
S. C.
AFORIZMI
Ako je molčanje modrost, potem so mrtveci na j večji modreci.
Do znanja težko, z znanjem še težje — do službe priti...
Ženska ni nora, tisti je nor, ki gre gor . . .
Graja zbudi vedno občutek krivde (pri tistem, ki graja ...)
Greh se pove, grešnik pa ne (posebno če je na višjem položaju ...).
Ko smo mladi, imamo skušnjave. Ko pa ostarimo, imamo izkušnje.
Detajl tovarne pisarniškega pohištva z novim skladiščnim prostorom
Kdor šefa ne uboga, njega plača je uboga.
\