^pj********!

’ naroda!

■ ?* ^ -. —-Tr - —~

• Št l 47 *

*

VESTNIK

’ 5 ?


NATIONAL HERALD.

1  |
»It«

'n?


BULUTH, MINN.. THURSDAY, JULY

HUJE IN DOGODKI
NA DELAVSKEM POLJU.

5 a ,c\\  VOJAKI PRIPRAVLJENI NA STAVKO. FRAN-

/ P.«««CPI HšNA STAVKA TF.I.F.HRAPKTi  r_i a

, ur ROZI SPLOŠNA STAVKA, TELEGRAFISTI GLA-
cillEJO ZA STAVKO. KAPITAL VRŽE DRUŽINE
tavkarjev na cesto. ŠTRAJK TKAL-
CEV SE PODIRA. MLIN V WAUKE-
GAN SE VSTAVI. RAZNOTEROSTI.

ro<i ?ia P 41
|e Vs ak 0Th

‘Na

^EimJ

^Isedoseie!)
a ’ In  njega sesb'
je povsod pn-

idpise. Dejstvu,
writer-jev je, da

. p  julija. Stavbeni de-
r>  v *j •'•.publiki Franciji so
'JL stopiti v generalno
fV dau ko prične vlada
5 , 0 « vojašnice, katere po-
■ ra di nove postave, s kojo
"loži francosko vojsko v
“ žasu za  250,000 vojakov.

Pall ] !  Minn., Telegrafisti
^ he rn Pacific železnici bo-
tlali z glasovanjem glede
, v teku tedna.

lafeti zahtevajo zviša -
i ] ai ;e i  poldrugo plačo za ne-
in 'vsako leto 14 dni dopu-
s plačo.

-ffih. Mass., Lastila tkal -
»zmetali iz svojih hiš, v kate
ranujejo njih delavci, ki so
vrajku. vse delavske druži 1
3  njih pohištvo. Možje, žene
lUoci nimajo strehe, in živijo
lailim nebom. Nad 100 družin
fe vrženih izpod strehe, ker
iajo kapitalisti na ta način
ijkarje prisiliti zopet na delo
:arim suženjstvom.

21. julija. Uporna Švicar-
Kitraža v vatikanu je predložr
iudinalu Merrv Del Val, ki je
(eiev državni tajnik, zahtevo
svobodo, in pogoje pod
s« voljni vojaki še na-
'?  stražiti papeža in vatikau.

iki zahtevajo med dru
ta se spodi sedanji poveljnik
in da ‘bodo sami povelj-
golili. Oni zahtevajo manj
s ten >i da se straža poveča
“članov, in protivijo se pro¬
dna bajonetom, v streljanju
!Hu po strehah za slučaj
na vatikan. Puntarji za-
51  •' pravico do svobodnega gi¬

banja po Rimu in vstopa v gostil¬
ne.

Paterson, N. J. 22. julija. Štrajk
tkalcev je na pol zgublen. V tovar
nad je že polovico delavstva na-
zaj, in nekaj tovarn že teče. Tkalci
bodo imeli zborovanje, da se odlo-
za turšeine izdelke, ki je last Corn
neha.

AVaukegan, 111., 22. julija Mlin
ze turščine izdelke, ki je last Corn
Products Rifining Co., je vstavil
obratovanje. 500 delavcev je od¬
slovljenih, in mnogo družin je ob
kruh in zre z obupom v bodočnost.

Seattle, Wash., 22. julija. Bivši
socipalistični poslanec v kongres,

Victor Berger, bo govoril 5. avgu¬
sta v Seattle.

Chicago, 111. 20. julija. 40,000
zgradbenih delavcev, ki so bili na
stavki, se je povrnilo na delo z ob¬
ljubo zvišanja plače.

New York, 22. julija. Danes se
je začelo pogajanje med železni¬
čarji, lastniki železnic, in vlado
glede železničarskih zahtev.

Erie železnica se ni vdeležila za¬
sedanja, in, če jo vlada ne prego¬
vori, da se težkoče mirnim potom
poravnajo, bodo železničarji Erie
železnice zastavkali.

Charlestoil, W. Va., 20. julij&rpp^^ ^
Velika pordita je vloTiia obtožbe
zoper miličnega generala Elliot in
miliena majorja Pratt in Davis,
ker s vdrli z milico v Dalton salun
v Montgonierv, in So preiskovali
hišo brez da bi imeli pravico za
to.

St. Louis, Mo., 20. julija. 63 te¬
lefonskih žic so porezali ljudje lili
zu Madison, UL, ki simpatizuje s
stavkujoeimi telefonistinjami v
St. Louis.

20 RUDNIKOV POČIVA
VSLED UNUSKE STAVKE.

Western F^deration of Miners je
poklicala svoje može v Calu-
met, Mich., na štrajk. Ne¬
katere topilnice še po
malem delajo.

STRAŠNA
V

Muke, strah
kdar razo
jih je n;
zno

ISLE ROYAL RUDNIK ZAPRT.

Calumet, Mich., 23. julija. —
AVesteru Federation of Miners je
poklicala danes zjutraj vse unij -
ske rudarje, ki delajo v Hough -
ton, Keweenaw in Ontagon Coun-
ty, v državi Michigan, v bakrenih
rudnikih, na stavko, da izsili od
družb osemurni delavnik, odpravo
vrtalnih strojev za enega moža,
pripoznanje unije in sploh boljše
delavske pogoje.

K uniji spada le okoli četrtino
rudarjev, vendar so bile družbe
primorane prenehati z vsem delom
in dvajset rudnikov je zaprtih. —
Petnajst tisoč mož je prizadetih,
in nereda dosihmal še ni bilo.

Štiri šafti v “Calumet Conglo-
merate Code”, ki so od tri četrt
do ene in en četrt milje globoki,
delajo. Rudniki Abmeek, Kear -
sarge, ANolverine, Mohavvk, Quiir
ey, Tliree Coper Range, Taniaraek
Alluez, Osceola, La Salle in Hecla,
ki spadajo pod Calumet in Hecla,
so zaprti.

Mlini in topilnice delajo s polo¬
vico moči, a železnice ne prinaša¬
jo rude in zapreti bodo morali
'kmalu, Če bodo morali Conglo -
merate šafti vstaviti z delom, bo
imela družba velikansko škodo,
ker bo prišla voda v nje.

Franklin, Hancock in Wiuona
rudnik še poslujejo; tako tudi Ke-
'' •UfMual rudnik

„ IJCl
CD  £3

l  C0MP- 4!i '

la 0 ?.,V’, 111

• iCI JA ZABRANI
BOMBARDIRANJE
mesta LISABON.

* ikon - Portugalsko, 21. julija.
^i e nekdo naznanil, da na-
Pristaši kralja metati
P° raznih delih mesta.
P Bo  je bilo na podlagi ovad
'‘avtomobilov v katerih je
)l110  bomb.

ml)a ’ katera je bila vrže-
^ tomobila je vbila enega
( ij! n Ve ® hh je ranila. Mno-
iv Policija aretirala.

SE hvi policiji
ODDA DENAR.

^r P ^\ T Pa ' ! 21 - julija. —

" m ' Vo ods, ki je vkra-
s r> ' ou * s > IH American

tukap’ 1 ^ $400 °- ~ se  j e
Ka »u policiji.

8fa. ] (]a djal > da mu vest ni
H ojl  m  mogel ne jesti in
N djj a . r  j e  storil tatvino

0  vkL; rožil je policiji

, r aden 0  svoto.

ZVEZNI TAJNIK

MORNARICE OSEL
PRAVI SOCIJALIST.

Milwaukee, Wis., 22. julija. —
Demokrati so hudo prizadeti vsled
kritike, katero je izrekel aocija-
listični pisatelj Allen L. Benzon a
govoru na pikniku zoper zveznega
tajnika v mornarice Josephu« a
Daniels.

V govoru, katerega je poslušalo
okoli 18000 oseb, je djal Benson,
da je osel Daniels pomagal soci-
jalizmu s svojim govorom
attle za 500000 glasov.

1

Največji sloveo «3 votednik f
S! v Zedinjeni. vat. ^

The Largest Sei 01  %
ihe United State

S


^klv in
aerica. ^


ČETRTEK. 24. JULIJA 1913.

Voltime II. — Letnik II.

T DELAVK
EČI TOVARNI.

t gi*oza ne bodo ni -
Računi se, da
šestdeset gro-
v ognju.

SAMO ŠEST PREPOZNANIH.

BinghamteAgpsL Y.. 23. julija.
Pravo štev

včeraj v
ing Compa
kdar znano,
je zgorel v
dosihmal r
nanih.

Kakor štiri 1 , 1

^*eb, ki so zgorele
ham Cloth-

^ ev fa'jb

%, '»'el

Jarstfl p;,.

m

V
IV
s

kt

rže ne bo ni-
k uslužbencev
nah. Samo šest
pel je spoz -

niči ob easjy^ aal ^i!.ll (
terih se t. , 56 rešenih.

Isie Koval ruano--r -/.aprla dru¬
žba. da se ogne sitnostim.

Danes popoldne je izgledalo,
kot bi štrajk trpel na veke. Kor -
poraeije se ne mislijo vdati, maj -
narji pa tudi ne.

Voditelji stavkarjev pravijo, da
se bodo stavkarji mirno in dostoj¬
no vedli, in da bodo vstrajali, do -
kler jim kompanije ne dovolijo
unijskih zahtev. Federacija je de¬
lovala že šest let, da kompanije
pripoznajo unije, in da dajo ru¬
darjem unijske pravice.

bilo v tvor-
Dseb, od ka

Petnajst t so tako ožgana,

da jih ni spoznati, je v

mrtvašnici VLrft, ranjenih in o-
pečenih j«^ 1 ^*|Mšriici; 46 manj
ranjenih lr'“'A^‘ il ' a. Sorodniki so
naznanili, v, g r e š a j o 11, in

za 26 drugih sei^ V  ve.

Eni ljudje Miljenja, da so tru¬
pla, ki so paluspVlogenj sredi to¬
varne, popolht^etrnigorela v prah
in pepel. Okcjj n|j»seb je najbrže
našlo smrt v^Wjku.

Trupla, kateri'ul« ne bodo spo-
smala, bodo s kui^P' pokopana, in
mesto bo napraVmt nagrobni spo¬
menik.

Škode po poža r r s ; je blizu četrt
milijona dolarjeig in je pokrita z
zavarovalnino. '^Poškodovana je
tudi pošta.

Sumi se, da je .zato toliko usluž¬
benk zgorelo, ker sjo. imeli večkrat
vajo za slučaj ognju, in zategadelj
so mislile delavke, da je zofiet va¬
ja, in so počasi ''zapuščale svoje
prostore.

Ogenj se je pficel pod stopnji-
eami, in je uajhrrs* zanetil kateri
. usl-uSbeneiiv S/pjeHvv.^g^t godečo gj:
gareto tja.

ŠTIRINAJST UBITIH
V PREMOGOVNIKU

V NEMČIJI.

Geilenkirchen, Nemčija, 23. jul.
Štirinajst premogarjev so našli
danes mrtvih v jami, kjer jih je
zasul včeraj premog. Velika plo-
skva zemlje nad premogovniki se
je vdrla vsled hudega deževja.

v Se -

SiSTARINA

V KLETI.

n «denT

fj°w

yiWf' i  <

a kam d; ’ ~ 2 '  Juli i a - —
i a  - u ha izklesina, ki

la ;.‘ et “° dekletce, ka-
. ra deua pred 15 leti
A^eju v  Atenah, je
. 4e ti v Baltimore,
1  .!! el  Očk Charles
lci earno.

šijn Qa ^ 3000 let, stara

Pijave.

TRIJE VTONIJO

VPRIČO MNOŽICE.

Cineinatti, O., 22. julija. Frank
Salzman, 26, Margaret Mulins, 19,
in A. Hall 20 let star, so vtomli v

reki.

Salzman je skušal svoj novi mo
torni čoln. Strl se je stroj m curek
je zanesel čoln pod proti premo¬
govnem parniku, kjer ga je \oda
požrla.

država mississippi

TOŽI ZA 50 MILIJONOV.

Clarksdale, Miss., 2. julija. Dr-
Mississippi toži Central lili
in Yazoo & Mississippi Valley
$50,000,000. — radi

ki prepoveduje
zvezo Tekmovalnih in vštrienih že¬
leznic. Država je zahtevala, da
prenehajo ti dve železnici ^obra¬
tovanjem v Missippi.

zava
nois

železnico za
kršenja postave

V KITAJSKI VRE.

STRAH ZA PREDSEDNIKA.

Peking, 20. julija. Vstaja v juž¬
nem delu Kitajske je zavzela res¬
no lice. Južne provincije zahteva¬
jo, da odstopi predsednik Kitaj¬
ske Yuan Ši Kaj.

Predsednik nameraval je sam
voditi vojsko, vendar njegovi pri¬
staši so ga pregovorili, da je ostal
doma, ker se bojijo, da se mu stre
že po življenju.

Krono vina Kivauk Tunk se je
ločila od republike. Glavno mesto
kronovine, Canton, je postavilo
governerja, da bo vodil vojsko zo
per predsednika.

36 JETNIKOV

' ZGORI V JEČI.

Negri umrejo strašne smrti v za¬
poru države Mississippi. Sta¬
ra lesena ječa vpepeljena.
Gledalci niso zamogii
Jetnikom pomagati.

Jackson,. Miss., 22, julija.. Vjeti
v drugem nadstropju stare ječe na
državni farmi pri Oakley je zgo¬
relo 36 zamorskih jetnikov.

Ko je plamen žrl edine stopnji
ce v drugo nastropje, kjer so bili
jetniki, so zaprti Negri obupno
klicali na pomoč, in tresli so moč¬
ne železne droge, kateri so jih dr¬
žali v ječi. Vpitje in tulenje ne¬
srečnih ljudi je. privabilo več lju¬
di, kateri pa niso mogli radi hude
vročine do zaprtih Črncev, kateri
so eden za drugim padli v žrelo
ognja in so zgoreli.

Ječa bila je zgrajena s starega
lesa pred 10 leti in glede gasil -
nega orodja ni 'bilo preskrbljeno
popolnoma nič, pač pa je bilo oko¬
li ječe kupe vnetljivih tvarin.

Jetniki so delali čez dan na dr¬
žavni bombažni farmi, čez noč so
jih pa zaprli v to past, katera ni
pripravna niti za žival.

ČOLN SE PREVRNE

DVA VTONETA.

Marquette, Mich. 22. julija. —
Michael Blasier, salunar, in Jožef
Marolt, železniški zavirač, sta vto-
nila v čolnu, ki se je prevrnil pri
ribarenju. Oba sta bila oženjena,
in zapuščata otroke.

MOŽ VSTRELI

ŽENO IN SEBE.

REVNI “LAZAR”

PUŠČEN NA STOPNICAH.

CHARLES OLSON, SKRAJNO JETIČEN, VRŽEN IZ BOL
NIšNiCE PRED SALUN. ČAKA SEDEM UR, DA IZVE
USODO. BOGATA AMERIKA NIMA STREHE
ZA USMILJENJA VREDNEGA NESREČNIKA.

Minneapolis, Minn., 22. julija.
Charles Olson bil je delavec v pli
novi tovarni pred petimi meseci.
Lotila se ga je jetika, in oropala
ga je moči, da bi služil kruh za
sebe, ženo in svoje poluletno dete.

Bil je dober delavec in varčen
mož; vendar zdravniki in zdra¬
vila in življenske potrebščine so
vedno zmanjševale njegove pri¬
hranke, tako da je imel pred tre¬
mi tedni le še $35. Zdravnik mu
je svetoval naj gre ven k jezeru.
Šel je in najel sobo. Žena in otrok
šla sta k očetu žene, in vsi bivajo
v eni sobi nad nekim salunom.
Salunar je zvedel za žalostno sta¬
nje družine, in je telefoniral mest
ni bolnišnici o stanju Olsona. Od¬
govor je bil, da zdravnik ne bo
bodil za bolnikom; če pride v
bolnišnico, ga bo zdravnik preis¬
kal.

Salunarji se je hirajoči mož
smilil,. Najel je voz in poslal je
ponj, in zadnjo soboto okoli 2 po¬
poldne je bil Olson pripravljen v
bolnišnico. Bolnik bil je tako
slab, da ni mogel hoditi, zato so
ga nesli v bolnišnico. Položili so
ga ne na posteljo ampak na stol
v dvorani, in četudi je bil tik
pred smrtjo, pustilo se ga je se -
deti v stolu do devete ure zveeef,
toraj sedem ur. Ob 9 zvečer pove -

Kansas Citv, Mo. 22. julija. — dalo se mu je, da je jetičen; ker

TEKMUJOČE VDOVE

IMATE SKUPNI DOM.

La Crosse, Wis. 22. julija Wil-
fred B. Frost, kateri je umrl 28.
februarja v bolnišnici v Chicagi,
je živel dvojno življenje, kar je
še le sedaj po njegovi smrti pri¬
šlo na dan.

Frost imel je v Chicagi ženo in
dva otroka, 21 letnega sina, in 19
let-no hčer. V La Crosse, Wis.,
kjer je živel Frost pod imenom
doktor Wilfred B. Montclair, imel
je ženo in dva sina, 3 in 2 leti sta¬
ra. Do smrti Frosta oziroma Mont-
clairja bile so si rodbine tuje, in
dbe žene ste smatrale moža in oče¬
ta kot izvanredno dobrega skrb¬
nika, ki je zadržan od doma ve¬
čino časa radi posla. Razkritje
dvojnega življenja je hudo priza¬
delo obe vdovi.

Chicaška vdova je vzela La cro-
ško vdovo, ki bi bila lahko hči
svojega moža, v Chicago z deteti
vred, iu ker je zapustil mnogožen-
stvenec precej premoženja živeli
bodo lahko vsi skup brezskrbno
življenje. Ženske 'ste se pobotale
in odpeljale ste se iz La Crosse v
na j več j em p rij a t el j st vu.

‘Poljubi me v  slovo, in nikdar
več ti ne bom hodil na pot.” S
temi besedami je objel 36 letni ma
šinist. Albert Snyder svojo ženo
'z eno roko z drugo jo je pa vstre-
lil v čelo. Izstrelil je potem kroglo
v lastno glavo. Snyder-ja nista ži¬
vela skup.

pa ni napravil prave prošnje, zau
kazalo se mu je, da mora iz bol¬
nišnice !

Jokal je skrajno bolni mož. Bo¬
gato mesto, kjer se je žrtoval kot
delavec za vseh prid, ni imelo
strehe zanj! “Stanovanja nimam;
denarja ne; kam hočem iti” —

je

bil

tarnal je jokajoči mož.

“Mi vas nečerno tukaj’
osorni odgovor samaritanskega
zavoda kojeniu gospoduje kot ka¬
men trdosrčen kapital. Umirajo¬
čega moža so prenesli iz javne
mestne bolnišnice na bolniški
voz, in voznik ga je zapeljal
pred salun na 1405 Washington
Avenue, kjer je bil salunar, ki se
je zavzel za bolnika, četudi ni bil
ž njim nič v sorodstvu, in ni bila
to njegova dolžnost, pač pa le na¬
gon usmiljenja napram nesre¬
čnemu.

Pi4 salunu ga je voznik nesel
na stopnjice, ki so peljale v sobo,
kjer sta bivala njegova žena in
dete pri očetu žene, ki je vposlen
v salunu za porterja. Tri zdravi
ljudje — stari mož žena in dete -
bivali so v eni mali sobi, kjer ni
bilo prostora niti za zdravega
človeka, kaj še, da bi se posadilo
med nje moža, ki umira za skraj¬
no nalezljivo bolezen jetiko.

Bolnišnica je pustila moža na
stopnjicah pri salunu — umri ali
živi, kaj to mar mestnem zdrav -
st venem uradu, kaj mu mar kaš¬
ljanje in pljuvanje bolnika, in
razširjevanje jetike s pljunki. In
kaj je nesrečni mož storil, da se
je tako trdosrčno postopalo ž
njim? Vse njegovo hudodelstvo
je bilo, da ni imel denarja!

Salunar preskrbel je posteljo'
'za nesrečnega moža v privatni
bolnišnici, in dal mu je desetak,
da plača prve stroške.

Ljudje, ki so to kruto dejanje
videli, so napadli voznika in lin¬
čali bi ga, da ga ni policija re -
šila.

BULGARIJA SE POKORI

SRBIJI IN GRČIJI.

ZAVEZNICI ZAHTEVATE MIROVNO POGODBO PRED
FRONTOM NJIH ARMAD. BULGARIJA ODSTOPI RO¬
MUNIJI OZEMLJE. TURČIJA NAJBRŽ ZASTONJ
PRODRLA V ODRIN. BULGARIJA PROSI
VELEVLADE ZA RAZOROŽENJE,

VLAK UBIJE

MATER IN OTROKE.

St. Louis, Mo. 22. julija. Vlak
je vbil 3 osebe, ki so bile na poti
v cerkev v Jerseyville, 111.

Žrtve so Mrs. Ryan, njen 5 letni
sin in njena 3 letna hči. Vozili so
se v vozu, v katerega je tresel:
Chicago & Alton vlak.

OBSTRELI SINA

KER POBERE “PAJ”

Springfield, O., 22. julija David
Oglesbee je obstrelil svojega 14
letnega sina, ker je proti njegovi
volji pobral kos “paja.”

Ko je oče skočil po puško je
fant zbežal ven, in okoli 50 šre-
telnov je spustil oče v sinov život.
Fant je v bolnišnici in bo okreval,
zverinski oče je pa v ječi.

DVOCENTNA VOŽNJA
SLEDNJIČ VPELJANA.

St. Paul, Minn. 22. julija. Da-
neš zjutraj se je vpeljala po vseh
železnicah države Minnesota dvo-
centna vožnja za miljo.

Z znižanjem osebne voznine zni¬
žalo se je tudi tovorne cene.

Železnice pričele so tudi izplače¬
vati strankam kolikor so stranke
preveč plačale na osobni voznini
in za prevoz tovora.

ITALIJANSKI OFICIR
OBTOŽEN IZDAJSTVA.

Bologna, Italija, 22. julija. Vi¬
soki oficir vojnega miuisterstva,
Morozco De la Rocca je bil areti¬
ran radi sumničenja, da je prodal
Avstriji važne vojne načrte Ita¬
lije.

London, 20. julija. Grčija in
Srbija bodo zahtevale, da se pod¬
piše mirovna pogodba na bojnem
polju. One ste si sveste, da Bul -
gorija ne ho privolila v njih zah¬
teve drugače kot s sovražnim vo¬
jaštvom blizu Sofije. Kralj Grški
je le 100 kilometrov od Sofije, in
marš se nadaljuje brez 'vseh za¬
prek.

Novi bulgarski kabinet je od¬
poslal v Niš delegata, kjer se bo
pogajal z Grčijo, Srbijo, Črnogo-
ro in Rumunijo za mir.

Bulgarija je na nasvet Austri-
je in Rusije odstopila Rumuniji
veliko ozemlje.

Turčija zahteva, da ho reka Ma
rica meja sultanata med Bulga -
rij o. Vendar dvomi se, če bodo
velevlade v to privide, ker se je
že na’konferenci v London dolo¬
čila meja.

Turčija je zopet zavzela Odrin
po malem boju z bolgarsko po -
sadko. Najbrže bo mogla Turčija
odstopiti od vsega kar je zopet
okupirala. Baši Bazovki plenijo,
požigajo in morijo, da se zgraža
ves svet.

Romunsko vojaštvo maršira
proti vzhodni Rumeliji.

Turčija se hoče pridružiti po¬
gajanja za mir prejšnih zavezni¬
kov, in hoče gotove dosege, ker
je zasedla mnogo sveta.

Bukarešt, Rumunija, 21. julija.
Uradno se poroča, da je Bulgari¬
ja sprejela mirovne pogoje Ru-
rnunije, Srbije in Grčije.

Novi bulgarski mnisterski pred
sednik Radoslavof je obvestil ve¬
levlade, da je Bulgarija priprav¬
ljena sprejeti mir, in da naj se de¬
la na to, da bodo tudi Grčija, Sr¬
bija in Rumunija odložile orožje.

NORVEŠKI DVOR SE BOJI
USMRČENJA SINA,

Christiania, 22. julija. Kralj in
kraljica sta silno vznemirjena ker
sta čula o načrtih umora njiju si¬
na Olaf-a.

Pred tednom prijeli so oborože¬
nega moža v vrtu, kjer se mali
kraljevič igra. Kraljica je mne¬
nja zapustiti Norveško, ker je
pred storthingoin (norveška zbor¬
nica) predloga naperjena zoper
kraljeviča. Predloga se izraža, d:;,
postane Norvegija republika, če
umreta kralj in kraljica brez mo l
kih naslednikov.

POTRES V NEMČIJI

Berolin, 21. julija.Potresni sun¬
ki so se čutili po vsi južni Nem
čiji in daleč v Švico. Sunki so bili
po nekaterih krajih tako hudi,
da so vrgli ljudi na cesti, iu pr.
bivalstvo je prestrašeno bežalo i
hiš.

SAMOMORILNI NAMEN
SLOVENCA NEUSPEŠEN.

Gilbert, Minn. 21. julija, John
Tor ker, 36 let star, kovač na Gil¬
bert, si je v pijanosti narezal vrat
z žepnim nožem.

Prepeljan je bil v county bolni¬
šnico, in njegovo stanje je povo-
ljno. Samomomi namen se pripi¬
suje preobilem. pijanstvu.

DINAMIT RAZNESE

ROKOBORCA V KOSE.

Pouglikeepsie, N. Y. 22. julija.
Dinamitna palica se je vnela v že¬
pu rokoborca Martina Funk, ko
se je za šalo metal s svojim bra¬
tom.

Rokoborec je razstreljen v
kosce in njegov- brat je zgubil le¬
vo roko.

POŠTA ZVIŠA

TEŽO PAKETOV.

'VVashington, D. C. 21. julija. —
Poštna uprava je zvišala težo pa¬
ketov, ki se sinejo pošiljati po p
šti na 20 funtov.

Ob enim se je znižala  tudi poč
tnina paketne pošte za krajše po
šiljatve.

IZ NOVE DOMOVINE.

DULUTH.

— Duluth je zmagal v potego¬
vanju za nižje tovorne cene. In¬
terstate Commerce Commission je
razglasila, da se zniža vsa tovor-
nina iz vzhodnih krajev in držav,
posebno iz New Yorka v Duluth
za 6 centov pri 100 funtih.

— Po mestu krožijo peticije za
“referendum” nove Hickenove
mestne naredbe zoper salune. Pe¬
ticije povdarjajo, da niso nove na¬
redbe koristne za mesto, in da se
naj ne vporabijo preje dokler ne
pridejo pred ljudski glas. Petici¬
je morajo imeti 1029 podpisov, in
se morajo predložiti mestnem taj¬
niku do 3. avgusta.

— Pri volitvi za šoski odbor bi¬
lo je odanih jako malo glasov. V
mestu bi se sploh ne poznalo, če
so volitve, če bi ne bili zaprti sa-
luni.

— Ole Johnson obsojen je bil v
90 dnevno ječo, ker ni podpiral
svoje družine, obstoječe iz žene in
peterih otrok.

— Pred štirimi leti je bil spuš¬
čen na prosto pod varščino $450.
George Thomas, ki je bil obdolžen
tatvine. Thomas je pobegnil in se
ni predstavil sodniku, in še le 21.
t. m. je njegova varščina zapadla.

— Joseph Strafaccio, kateri je
vstrelil Frank Rossia je bil pri¬
jet v Fort William, Oan., in pri
peljan je bil v Duluth.

Strafaccio in Rossi sta se skre¬
gala 2. marca t. 1. pri kartah, in
Strafaccio je izstrelil v Rossi ja
tri strele. Ko je ležala žrtev na
tleh v omedlevici, krvaveča iz treh
ran, je Strafaccio surovo in živin¬
sko brcal Rossija, in potem ga je
vrgel ven na sneg, kjer ga je po¬
licija našla, ter ga je spravila v
bolnišnico, kjer je umrl.

Mcirilec je vbežal, in ves sled
o njem je zginil. Pred nedolgim
je pa policija zvedela, da se on na¬
haja v Fort William, Can. Policist
Mlauvik je bil poslan tja, in je
našel morilca vslužbenega v neki
žitnici, kjer je delal pod imenom
svoje žrtve, Frank Rossi.

Ko je bil Strafaccio v roki po¬
licaja se je izrazil, da bi se vstrelil
če bi imel revolver in bi vedel, da
je mož, kateri je zanj povpraševal
pilicaj.

— Fred William toži mestno
upravo in prvo presbiterijansko
cerkev za $5709.75, ker si je zlomil
nogo na polzkem hodniku pred
cerkvijo dne 26. februarja.

— N. A. Young, county superin
tendent šol za St. Louis county,
se je obrnil na državni oddelek za
u'k za podporo $88,450 za šole po
deželi v St. Louis County. Mimi.
V St. Louis County je 162 šol, ki
spadajo v razred A. B. in C. in
niso orgazirane.

— Miss Virginia Erickson, po¬
možna državna preglednica za de¬
lavke je našla več slučajev, da so
dekleta vposlena v trgovinah in
tovarnah dalj časa kot državni za¬
kon predpisuje, to je 10 ur. Dr¬
žavna vlada bo gledala na to, da
se delavske ure lelavk skrajšajo
na po zakonu določeni čas.

— Tržni prostor v West Duluth
Se bo vredil te dni in kmetje bodo
svoje pridelke postavili na trg. Ze¬
lenjava po duluthskih trgovinah
je jako draga.

— V Duluth je imela 20, in 22.
julija svoje zborovanje — Hotel
Men’s Association. Zbralo se je
mnogo debelih hotelirjev, ki so
vgibali kako bi dosegli večji dobi¬
ček.

— Mestni komisarji so osebno
odgovorni za $83,000. — ,katero
svoto so več izdali za popravo me¬
stnih naprav kakor dovoljuje
“čarter.”

V našem uradu so se zglasili:

— John Povše, salunar na Hib-
bing, na poti v Joliet, lil., k nad¬
ziranju knjig K. S. K. J.

— Anton Hrvat, Joliet, 111., tr¬
govec v likerji na poti iz Range
nazaj v Joliet, 111.

— Jakob Stanič, trgovec z zlat¬
nino, Chicago, 111., na poti s svojo
gospo soprogo in gospodično hčer¬
ko, nazaj v Chicago s parnikom.

— N. Macele, mesar na Chi-
sholm se odpelje na svoj dom v
Californijo.

— Fred Videl in Frank Zajc na
poti iz Eveleth, Minn. v Butte,
Mont., za delom.

B0VEY

— Vasica bo morala zanaprej
gasiti žejo samo v 9. salunih. Pred
štirimi leti bilo je na Bovey 23 sa-
lunov, pa vaški odbor je število
toliko časa ščipal, da je ostalo le
še 9 salonov.

Vaški odbor bo pri vsaki prili¬
ki zmanjšal število salunov dok¬
ler bo le eden za vsacih 500 ljudi.

Pri zadnji seji sta zgubila licen¬
ce dva Finca.

CHISHOLM.

— Policija do danes še ni zasači¬
la napadalca in oskrunitelja 13
letne Mary Cohen. Dekleta, ki so
bila ž njo sumijo, da je bil napa¬
dalec Matt Bartol, sin Johna Bar¬
tol, ki ima na Lake Street groce-
rijo, in ker je fant zginil, je tudi
policija mnenja, da je on žločinec.

Policija poslala je po vseh kra¬
jih St. Louis county njegov popis
z naročilom, da se aretira če se
kje prikaže.

— J. J. Stukel, predsednik kra¬
jevnega farmerskega kluba je
Sklical farmerje v okolici k zboro¬
vanju, ki se bo vršilo v vaški dvo¬
rani v Hibbing drugi mesec, da
se preskrbi prostor za razstavo
pridelkov iz farm iz okolice —
Cliisholm.

Mr. Stukel se je jako pohvalno
izrazil o letošnjih pridelkih

— Matt Macele, kateri je bil
skoro vso zimo v Californiji je
uredil stvari pri svojem podjetju
tako, da se zopet v kratkem poda
na svoj dom v Californijo. Rojak
.Macele kupil je v Californiji do¬
mačijo in misli tam preživeti svo¬
je dni.

— Slovenska delavska poš‘kod-
ninska zveza je imela piknik v ne¬
deljo 21. t. m. na starem base
bali igrišču, in zleta se je vdele-
žilo mnogo ljudi iz Chisholma in
okoliških mestec. Vreme bilo je iz¬
vrstno, in društvo je marširalo ob
zvokih narodne godbe iz svojih
prostorov po vasi do izletnega pro
štora. Društvo bilo je v uniformi,
in bilo je kacih 200 mož močno.
Neslo je Amerikansko zastavo, in
na mestu zleta so se izvrstno za¬
bavali četudi ni bilo pijače. Obna¬
šali so se Slovenci prav lepo in vz-
gledno.

ELY.

— United State Steel Compa-
ny je izposlovala v distriktnem
sodišču v Duluth prepoved, da ne
smejo mestne oblasti z raznim iz¬
boljševanjem ulic, itd., več napre¬
dovati. Mesto ima vsled tega veli¬
ke sitnosti. Ono je napravilo po¬
godbo z raznimi podjetniki za raz¬
na dela, ki so proračunjena na
okoli $31,000. — Kako bo mesto
to svoto poravnalo v lice prepove¬
di je uga.njka.

Steel trust plačuje 85 odstotkov
vseh davkov na Ely, in je zoper
idejo, da bi on plačeval za izbolj¬
šanje cest in mesta.

Drugi, davkoplačevalci pa pra¬
vijo, da plača Steel trust od svo¬
jih bogatih rudnikov, iz kojih mu
prinašajo delavci, ki živijo v me¬
stu in okolici, miljone, mnogo pre¬
malo davka.

1 — Naznanjam, da imamo v za¬
logi vsake vrste blago za deklice
za sveto obhajilo, belo obuvalo,
trakove, vence, cvetlice, in vse
reci, ki se rabijo za ta namen.

Peter Bezek.

— Sramota za take rojake, ki
delajo narodu nečast. Pusti, prija¬
telj, kar še ni zrelo, pa naj bo to
kar že hoče. Videl sem rojaka, da
j je nesel šest mlečnih zajčkov, ka-
| tere je vstrelil. Kaj smo tako lač¬
ni da moramo streljati tako žival
Kaj si misli drugi narod, če vidi
kako smo požrešni. Naročnik.

EVELETH.

Dne 9. julija imeli smo na
Eveleth drugo ploho, ki ni bila
mnogo manjša kot ona, ki je zalila
Spruee rudnik, kjer je bilo vjet<ih
5 majnerjev 36 ur. Naliv je bil kot
bi se vtrgal oblak, vendar škode
ni ploha naredila v rudnikih.

— John in Martin Maskotan bi¬
la sta kaznovana vsak na 90 dni
"zapora, ker sta pretepala žene.
M asket an je sunil ženo v sodišču,
ko je bil obsojen, in sodnik mu je
priklopil še 30 dni za to junaško
delo. Prav je storil sodnik.

— Poroča se, da so majnarji, ki

so bili vjeti v Spruee rudniku,
kjer so preživeli v vodi 36 ur v pre
cej dobrem stanju. Šli so v bolniš¬
nico le radi prestrašenja, ki je
povzročilo nevarnost, in radi ma¬
njših prask, v splošnem se pa dob¬
ro počutijo.

Družba je pričela s popravlja¬
njem Spruee rudnika in preteklo
bo par tednov predno bo zopet vse

v tiru. ..... u  , .„ ... ....

— Salunar Louis B a ude k je dal
tajnem policaju nekaj pijače ob
prepovedanem času. Kaznovan je
bil z $50. — in morda zgubi licen¬
ce.

GILBERT.

— John Jooke, kovač, je hotel
storiti samomor, in odpeljali so ga
v county bolnišnico v Duluth. Mož
je preveč pil, in prerezal si je
vrat v močvirju blizo vasi, kjer ga
je našla policija.

— Mesarji igrali so basebal igro
z tovariši iz Virginie. Gilbertski
klub so tvorili sledeči mesarji: To¬
ni Lap, Peter Kraker, Tony Erčnl,
Jo ek Shean, Tin Shean, Viktor
Parks, Ludvig Hegler, Toni No-
lan, John Spolar in John Martin.

HIBBING.

— V Central hotel je bil ogenj
zadnji četrtek. Vendar gasilci so
nastopili tako hitro s svojimi bri¬
zgalnami, da so ogenj pogasili,
predno se je razširil, in škode je
le okoli $1000. —

V nevarnosti je bil ves “block”.

— Hibbinška čitalnica ima okoli
300 knjig* v finskem jeziku. Če ho¬
čejo Slovenci pokazati, da so na¬
predni narod, in da se zanimajo za
književnost in izobrazbo zahtevajo
naj, da se vpeljejo tudi slovenske
'knjige v javno čitalnico (library).

— Zadnji teden je prišlo po ru¬
darskih delavcih okoli $300000. —
v cirkulacijo po mestu. Izplačale
so : Oliver Iron Mining Co. $110000
Mossau rudnik $12,000. — ,Trr
land Steel Co. $15.000, — Scran-
ton Mining Co. $53,000. — ,Maher
ning Ore and Steel Co. $38,000. —
Webb rudnik $18,500. — Rozers
Bro\vn Iron Mining Co. $6,000. —
Winston- Deer Co. $18,000.

NASHWAUK.

— Komisija za vodo in luč vgi-
ba kako bi napravila boljšo po¬
godbo s koinpanijo, ki izrablja je¬
zera, za mestno razsvetljavo. Ve¬
likanska vodna moč - lahko daje
vso potrebno moč in luč vasi Nash-
wauk po nizki ceni, in upa se, da
se bo dosegla z družbo povoljno
pogodba.

T0WER.

-— 12 letni sin Carl Borgensto-
na, Arthur, iz Two Harbors, je
skočil v jezero Vermilion, in je
rešil smrti svojo 8 letno sestro, ki
je padla v jezero. Družina živela
je v šotoru blizu jezera, in dekli¬
ca se je igrala na pristanišču, in
je padla v vodo. Arthur je prvi
slišal vpitje na pomoč, skočil je
v vodo in je sestro srečno spravil
na suho.

Voda, kjer je otrok padel notri,
je bila od 8 do 10 čevljev globoka,
in če bi ne bilo fanta, bi deklica
vtonila.

VIRGINIA.

— Več liranilišč bo zvišalo bra¬
no s 1. avgustom od $5. — na $5.50
na teden. K temu jili silijo visoke
cene jestvin, posebno cene mesa.
Vse dviga cene; delavska plača
pa, če le mogoče, se še odščipne.

WINT0N.

— Ribari imajo letos jako do¬
bro letino, če se sodi po tukaj-
šnem ribjem trgu. Stotine in stoti¬
ne funtov rib prinesejo ribiči, ki
se pošiljajo v vse kraje Amerike.
Satno v Duluth se odpošlje že ne¬
kaj dni po 1000 funtov rib, in od
tod pošiljajo se v druge kraje.

Ribarji lovijo v jezerih severno
od tukaj, in največ rib se nalovi
v Large Basswood jezeru. Ribe
so izvanredno velike, in več jezer¬
skih postrv je na trgu, ki tehtajo
od 10 do 15 funtov.

Igralec: Strašni časi ... denar¬
ja nič ... draginja taka ... v so¬
boto mi bodo na lieitanti prodali
vse pohištvo...

Blagajnik: Bodite veseli

boste vsaj spet enkrat videli, kaj
je razprodana hiša.

NOVICE MED SLOVENCI V
AMERIKI.

ŠTIP PORUŠEN.

Jaroslav Klofač, češki državni
poslanec v avstrijsko zbornico, de
želni poslanec, češki narodni soci*
jalist, in urednik češkega socia¬
lističnega lista “češko Slovo’ je
prišel v Cleveland, O., kjer je na¬
stopil na odru, in' razpravljal je
posebno mnogo o politiki Avstro/
ogrske,napram Balkanu in naprain
kraljevini Češki, katera je Habs¬
buržanom trn v peti.

Pan Klofač obišče tudi druge
večje češke naselbine po Ameriki.

Ponesrečil se je v Joliet, 111.
g. John Kadunc, 29 let star, ne-
oženjen, stanujoč &h Rubby St. V
nedeljo zvečer ga je med delom pri
plavžu v jeklarniei zadel velik kos
rude in mu je zlomil levo nogo v
stegnu. Skoro bi ga bila ruda za¬
dela v glavo, pa * je-na srečo v ne
sreči še o pravem času izognil, ta¬
ko da je ostal vsaj živ, dasi mu je
zlomilo nogo. Prepeljali so ga v
Silver Gross bolnt,hat o, kjer so mu
hoteli nogo kar, Aam^ati, a to je
zabranil ponesrč cede '-ev brat, g.
Frank Kadunc, z-nerno opera,
eijo in malčevc.*JjffiJo bo noga re¬
šena. :  Z'’'

Poročil se j<

Golobič z gosgTa^o

A \iet, III., Math
Ano Ma¬

jerle.

Poročil se je Al'" jet, 111., Frank
Metež z gospodič^ 1  Josipino Kom¬
pare. -p®’ j

Poročila se b- Trefia Elv, Minn.
ihn Grahek zč^MPjodično Marga¬
reto Mušič. Ževiiti) 'e rodom iz Ro¬
žanca, nevesta >urt -i«i Čudnega Sela
pri Črnomelju.

Poročila se 1

iiia Eliy, Minn.
, iiodično Amali-

;rn

John Golobič ...
jo Starc. - , ■

Poročila se b i na EIy, Minn.
Jakob V a r o te V Efti spo d i čn o Fran¬
čiško Japelj, -gp;

Vstreljen jy--rS-i osemletni sin¬
ček starišev Marko Sodja v Neo-
deslia, Kans., p -i košnji. Nek so¬
sed 17 letni fant je pustil Naba¬
sano puško na tleh, 'katero je 14
letni John Sodja' pobral, in v tem
hipu se je spipžila in kroglja je
šla v trebuh jfjegovem bratu Jo¬
žetu Sodja, kije. umrl v bolnišnici

Poročil se je v Neve York Fran
Ferk z gospodično Katarino Flis
iz Stoba pri Domžalah na Kranj¬
skem.

Poročil se je v Neve York rojak
Miha StaudolMir dojia iz Suhorja
pri Banjilbki ha Kranjskem z gos¬
podično Marijo Curl rodom isto-
tam.

Umrl je v Alix, Ark., rojak Ma¬
tija Potočen, član S. N. P. J. —
Bil je 39 let star in doma iz Šta¬
jerskega. Zapušča vdovo in dva
otroka.

Izlet priredi Slovensko samo¬
stojno bolniško podporno društvo
v Ne\v York dne 27, julija k Rev¬
nem Lazarju v Richmond Hill na
Long Island. Igrala bode sloven¬
ska godba, in pekli bodo jagnjeta
na ražnju.

Umrl je na Calumet, Mich., sta¬
rosta tamkajšnih Slovencev Jožef
Sotlič za jetiko. Ranjki bil je rojen
v Dobličah, fara Črnomelj, na —
Kranjskem in je bil 60 let star.
Pokojnik je mnogo deloval na
društvenem polju na Calumet, in
pripomogel je veliko k vstanovitvi
podpornega društva sv. Jožefa le¬
ta 1882, kojemu je več let pred¬
sedoval. Društvo mu je vsled nje¬
gove požr.tovalnosti dalo zlati za¬
služni križec. Po poklicu bil je
Sotlič prva leta navadni delavec,
pozneje je pa vstanovil trgovino,
katero je več let vspešno vodil.
Zapušča tri hčere in enega sina,

Vtopljenega rojaka Matijata
Šale, ki je vtonil pri Calgary 12.
junija, kakor smo svoječasno po¬
ročali, so dobili 58 milj nizdol
Calgary v reki.

LISTNICA UREDNIŠTVA.

Zadnje čase dobili smo več do¬
pisov brez podpisa. V dopisu se ni
potreba direktno podpisati, kdor
to hoče; vendar pa hoče in mora
uredništvo vedeti od kod dopis
pride, četudi ime ne izda.

Uredništvo želi dopisov in stvar
n ih razprav, ki so vsestransko ko¬
ristne in zanimive za slovensko
javnost, Ogiba naj se pa prenape¬
tih stvari, in posebno še poročil,
ki ne temeljijo povsem na resnici,
in dopisnik le sumi, da je mogoče
tako.

Žena: Ali še veš, ljubi Maks...
v najhujšem mrazu sva se zaroči¬
la.

Mož: Da, da,..če se spomnim,
me še danes zazebe...

Belgrad. 1. julija. (Izvirno.) O
početku večerajšnih bojev se iz
Skoplja oficijozno poroča tako le:
V svojem napadu tekom včeraj¬
šnjega dneva so Bulgari razvili
moč nad 100 bataljonov pehote z
nad 200 poljskimi in gorskimi to¬
povi in havbicami. S srbske stra¬
ni se je vdeležilo bojev krog 30
do 40 bataljonov z 80 topovi. Na¬
pad je imel značaj nenadnega isto
časnega navala ogromnih sil. Ma¬
njših nenadnih zahrbtnih napadov
kakor je bil oni pri Zletovu in
Neokazi, je bilo sicer pričakovati,
da bi šli pa Bulgari tako daleč, da
bi napadli s celimi armadami, pre¬
den so pretrgane diplomatične
zveze, tega pa nihče ni mogel mi¬
sliti. Kako je bil ta napad na celi
fronti sistematično pripravljen in
kakšnih sredstev so se Bulgari pri
tem posluževali, pričajo te-le po¬
drobnosti: Na posameznih mestih
na fronti so bulgarski vojaki na¬
šim govorili, da obsojajo brato¬
morno vojno, katere žele politiki
v Sofiji, in se pogovarjali z njimi,
da bi drug na drugega ne strelja¬
li. Naši tern pogovorom niso pov¬
sem zaupali. In res. Tekom napa¬
da so Bulgari na več mestih dvig¬
nili puške in bele zastave. Namesto
pa da bi se predali, so hipoma iz¬
vršili bajonetni napad. En bulgar¬
ski bataljon je porabil mrak, da
se je približal srbski bateriji. Srb¬
ska pehota , ki se je nahajala v
bližini, je otvorila ogenj. Tedaj
so Bulgari začeli klicati: “Naši
smo! Ne streljajte!” Med Srbi je
vsled tega nastala zmeda, ogenj se
je ustavil. Tedaj so Bulgari izvrši
li napad in vzeli 4 srbske topove.
Prevara se je sicer prepozno spoz¬
nala, toda to postopanje Bulgarov
je srbske čete nepopisno razdraži¬
lo. Ko se je začelo daniti, sta se
dvignila dva srbska bataljona ka¬
kor en mož in z bajonetnim pole¬
tom vzela Bulgarom srbsko bate¬
rijo nazaj. Kar ni padlo, se je po¬
dalo v beg. — Drugi primer: Na
mostu čez Bregalnico pri Štipu sta
vedno stala po dva bulgarska
stražnika. V nedeljo popoldne je
poveljnik bulgarske straže pozval
srbške predstraže častnike, da bi
se dali skupaj fotografirati, češ,
vsa nesoglasja so poravnana in
vojne ne bo. Res so se slikali. To¬
da Bulgari so ob tej priliki najna¬
tančnejše izmerili oddaljenost do
srbskih rovov in še istega dne na
skrivnem razpostavili cel artilerij¬
ski polk is 30 topovi ter vse pripra¬
vili za napad. V nedeljo popoldne
so se skupaj fotografirali, v pone¬
deljek zjutraj so pa Bulgari nena¬
doma izvršili silen napad na naše
prestraže. Na en mah je začelo
sipati ogenj 36 bulgarskih topov.
Cel prostor med rovnimi šotori je
bil posut s šrapneli in mitraljeza-
mi. Kdorkoli je skušal priti do za¬
varovanega mesta, je padel. Čete
so bile prisiljene odreči se vsake¬
mu zavetju in zavzeti odprte po¬
stojanke. Razvil se je krvav boj.
Bulgari so vse jačje napadali. To¬
da tudi Srbom je prihajala moč.
Bulgarski napad je bil na celi čr¬
ti z ogromnimi izgubami odbit.
Kupi mrtvih napadalcev so pokri¬
li polje, toda tudi na srbski strani
so bile težke izgube. Iz čete, ki je
bila na pred straži na mestu Šti¬
pu, so bili ranjeni vsi častniki, na
redniki in 7 podnarednikov. Sedaj
pa prihaja najstrašnejše. Ko so bi¬
li naši prednji oddelki prisiljeni,
da se pričakujoči ojačenj umakne¬
jo nazaj pred nenadnim napadom
daleko močnejšega sovražnika, so
pustili svoje najtežje ranjence v
taboru pod šotori pod varstvom
ženske konvencije. Bulgari so vse
te ranjence z bajoneti pomorili.
Kot žrtev tega postopanja je pa¬
del eden največjih junakov tega
dne: Major Milan Vasic. Bulgars¬
ki napad je bil končno na vseh
točkah odbit. S srbske strani so se
začele angažirati jačje sile. Čete
se bijejo z nenavadnim ogorče¬
njem. Naše izgube so znatne, bul¬
garske ogromne. — Grki se po do-
šlih vesteh dobro drže. — Boji se
vodijo z neverjetno silo in brezob¬
zirnostjo. — Naval na štip in
navzkrižni ogenj srbskih topov
proti Bulgarom je strahovito učin¬
koval. Štip je skoraj popolnoma
porušen.

VSPEŠNO SVARILO.

V neki tovarni, kjer se izdeluje
elektrika, je tik večjih, jako
močnih živih žic sledeči napis:

“Kdor se dotakne teh žic bo
takoj mrtev. Prestopki tega sva¬
rila se kaznujejo s zaporom.”

Dosihmal še ni bil nihče zaprt.

m

First National

EVELETH, minn.

Najstarejša narodna banka na Mesa^

kapi I^L n ™ e _ ost an Ek

$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po

na iiUžjn,

it s °

W. dfi ■


Parobrodni listi za vse

Plačamo obresti po 3

_____ u


lll v&


lni» a

riei

POZOR ROJAKlj

Sledeče tri pijače so pristne, importirane
:o vino. ki ie nrireieno r1nv#»čL-^ u _ *  . la *o

- . . . r  - . . *- ZV '  ““P^Uidlle.

grenko vino, ki je prirejeno za človeško krepost in tUdi  ™

n  zdravja

Kranjski brinjevec,
Siivovec,

Tropinovec,

High Life Bitters,

A. Horvvatovo Grenko m

Katere prodaja samo na debelo A. HORVVAT . O*.

POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČAR rr,

iranite ta moi naslov in Dišite nn

Shranite ta moj naslov in pišite po cenik ki h
korist. — Ako k naročilom priložite denar Va° t'"

nrtlironim o tom ' 7 'tmnJ« X«_ v ^ G 3 IH

popusta, ker prihranim s tem zamudo časa, vožne u  -i™
se podam na pot, da obiščem rojake in prodajam ter kn' 1 *
to si lahko prihranite ako naročite direktno in Br -i° •• llrj ta fc
imate od tega sami dobiček. v  “ožite

Moja tvrdka je prva in edina slovenska samost •
importira žganje naravnost s Kranjskega. Prodajam \ T
nimam toliko stroškov z drago plačanimi agenti ' M! ctr “i

A. HORVVAT,

Ufi

10*

«5 F

K * leP-

■v*?

b  ..šila 0 dl

.p loka

■'ipi k-‘ lk; :

psi 3

spla £

j p reVl
"V r j Jerika

fUgled te g

Jnika en kC

tla vstrasil

pravo aP rd '

.• dni na
Ujbiači, P 1
L sijati sol
■ mene blish

I

U-ku

ze

KDOR ČITA P0LUTEDNIK “NARODNI VESTNIK
NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH r
ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE

H

our bdd

r our  ba.nk.Wk

you  need f%advfc:
onsuH us

K^;. t.

tjrna treščil

Za ze

i tl ' slabo, pt

a  ji bi imela

jogo zlomil.

|)aii Papler, 7'
rodom

stopnicah,

o-cc' nogo. Pr
giim vozom v
Predovičeva
■ poidejo v dn
m na dražbo
■: komaj mogl

NASA BANKA NAJ BO VAsA BANK M

Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne m-" I
jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, k -' r 1
nas v takih zadevah.

Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem t -
sameznih oseb, tvrdk ali družb. ...
PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 O- 1 ”'

Miners State Bank cllish ^

Ljubljanski t
a Črni prsti. J

**nam por
«10. uri zveče
pijane sedm
Konstant
* K i 4očo,na f
'•■v zjutraj oi
P* v  posteljo.
s ;‘ji zastrupil,
'ždi steklenica
*  * zastrupil i
: ISs!vo  je tako
k :rv  šli po>nj. j
°i )  8. uri
i? v  Bohinjsl
, Kunej
’ r anj a .

zdi

, F  Poroča (
, jaikov lla  j

, ^/gospod
I ^ajmar,

0  Čei
P<

ROJAKU ORGANIZIRAJTE SE NA POLITlcN^
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGAN
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV-

GARY DIVISION

OKOLICA JEKLARNE (STEEL

meji naravnost na zapadni del posestva Steel fc° n '0
derna naselbina. Izboljšane ceste, stranski hodni

čez 120 hiš je že zgrajenih, in 200 se iih'zsn^^  ^ is -.

kratke;

Plača $2.50 1

dela sedaj pri zgradbi velike jeklarne. --
in napraviti denar po strani, investirajte v Gai>

TommoSeaitha^

VOGAL GARY IN

GLAVNI

GARY LAND C0„ 202 Palladio Bldg

Dul° tfc

t j, ^irko
da"

- ,«a so n ,

ž a

. -Janeza
78  let
’ c . ' a  3e n a :

ničiš i Ae ^a
boč 12

< Vh

n, 1 2 °Pet
> h  etls ke Ka

e Jo •’ da
“ e  Prej

»i

'1 j. ko

Duluth Brewing &

Duluth. Mii

Vari najboljšo in rojakom <I°^A
v steklenicah pod imenom,,

::  tudi pivo v sodčki«- •

Frank Kostaifl^i

upravitelj za Mesaba Range- 1  ■

I *' ■' ■ 111

i. >i«.


H.

"Rt; St a t  J«
k"‘ai tu  i


f jz stare domovine.

L

-v,v/,v/,v,v^

TJflffti'f°

,:;. sin

15 m 681

kranjsko.

v Ljubljani: Viktor
železniškega uslužben-
Tomaž Štrukelj

,ecev

, hiralec

b ivši čevljarski mojster 82
ez Sever, tovarniški de-

74 let.

— Anton Fa-

Janez

36 let star.

Marija Tom
69 let. — Janez

09 lpf

„ delavec, 42 let.

Pirtia 1 - . , t  v Novem mestu

■UflrlF 4 - 1 ' '

jBinarn-a

m

posestnik

ktlVS ki mojster
v j v iij Klovvsk.v, star 67 let.

0 ? enj. Dne 8. t.  m. zjutraj oko-
H l 6 ure je treščilo v šupo pri to-
za lep, na kar je začelo g 0 -
Ji Ogenj j« signaliziral čuvaj na
Lin. nakar je prišlo  na lice me-
J, zasilno društvo, ki je ogenj y
lokaliziralo. Pogorelo je

(tkem

i šapi

i kakih 30 m strehe.

Sonja splašila sta se dne 6. t. in.

, aU1  prevozniku na Nadvojvo-
f Friderika cesti ter zdirjala na
jf l 0 vsko cesto, kjer sta se vsta¬
ja vsled tega, ker je bil poleg
[ iodnika en konj padel. Konja sta
! Li] a  vstrašila bliska in groma,
pravo aprilovo vreme imajo že
j. a j jni na Kranjskem. Nagloma
g  pooblači, pride ploha, pa zopet.
;, je  sijati solnee, potem se pa zo-
I za čne bliskati in treskati in po
dežniku je že potreben solnčnik.
■pj f  7. t. m. dopoldne je pa kar
Upoma treščilo brez bliskanja in
»menja. Za zelenjavo to vreme si¬
drni slabo, pač pa ni dobro za ži¬
ta, ki bi imela sedaj zoreti.

Nogo zlomil. Dne 7. t. m. si je
lian Papler, 70 let star občinski
nb.dee, rodom iz Avšic, ko je šel
p stopnicah, zlomil v stopalu
lesno nogo. Prepeljali so ga z re¬
alnim vozom v deželno bolnico.
Predovičeva posestva v Ljublja-
nipoidejo v dneh 7. 8. in 9. julija
vsa na. dražbo. Predovičevo selo
n  komaj moglo ohraniti še svoje
ne.

Ljubljanski realec se zastrupil
n črni prsti. Iz Bohinske Bistri¬
te se nam poroča: Dne 5. t. m.
okli), uri zvečer se je odpeljal iz
pijane sedmošolec ljubljanske
realke Konstantin Kunej. V Orož-
^'t ipčoma ftrno. prst je prišel
včeraj zjutraj ob 8. uri in rekel, da
■" > posteljo. Kunej se je v po-
za strupil. Poleg mrtveca je
-ala steklenica. Domneva se, da
;e zastrupil s ciankalijem, žu
pastvo je takoj ukrenilo, da so
wr : e  ® Po»j. Mrtveca so včeraj
ecer ob 8. uri prenesli v mrtva-
J - j  v Bohinjsko Bistrico. Dravi¬
nje Kunej postal žrtev slabe-
Oranja.

S i»venski zdravniki v Srbijo.

,or poroča odbor — Društva
e; a ' Wkov 113  Kranjskem, napo-
w se^gospodje vladni svetnik
dr - Ivau  °cažen

'Bel 'a ° ^ emiž dll <t 10 - t -  ra -
P° sve tijo svojo po

ranjencem.

hdSS* našli  2. julija
1 za 8 1  v Zalem logu
jgj]  ■ Janeza  Freliha iz Dare-
id e i a  J ( . ^ Mar in še samec,
j „ a  ^ aajbrže kap, ker ni
iv d a  , 11 na jK nobenihr zna¬

te 1 )d Um K nasilne smrti.
‘Kate 1 : N T ezak °nska mati Ma-

»nojoča v 7  ! m ° e pri  Smarjeti,
mij a t  ' Zalogu st. 12, je 27.

1  dete Z< ! pet povda  nezakons-

t spo , U '- 0trok  ‘‘

;a  jo j„ j z K 1Q il. Zandarme-
te | ^Peljala v mokronoški

'»'.J?? f*»* *■ »•

-bijejo ’ d Je otrok za hi so.
)p, iejo trtJt na liee  mesta, iz-
^■lesijo ,, a ' 4vo  £ a  izvedenci
y*k a ’ ’ ^.Prepričajo, da je ne-
r °k oj i.;| | v °_ Prok a zadušila !

" rs čen. Nasledki ne-
t. lv ‘Jenia i

« ; >arji iK - J

L”°d f ane l Sta  l e vrač ' ali 6 - i u '

if a „ ;  i ' maae  ob pol 9 uri

,5*. staV? CediInik  in Marija
m' P 8° Z( dn nad vasjo
je ,S ne  napadeni. Ne¬
te “De- C1 Pred n -ji.ju ter za

J enar
!• pri  sebi.

S6m ad pa kosta

‘ e ai sta dali vse, kar sta
-Hali 6 /' ^ a Kicova je imela
Kt a j , aket > k er si je spotoma
fop a[ m neka i nakupila, kar

S  sm 0  J ZeI  , in vr š el  P roS -

ji r 0p  "krenili potrebno ter
Pač e . r ' J ? s * e( Kti. Prijeli smo
S.',?* ** e  doma iz Ihana,
teti« f tu  neznana. Ropai"
• Knez |. ,>0!n0( :-i° drugih
Sih n,j, kovaški mojster v

■•‘n n

glinah

ter jih izro-

b,

,Q do

v  St. Vidu. Skoro
zv ezi ti trije tudi

z drugimi vlomi.

Naši umetniki. Na razstavi Bit-
erhchove kiparske šole na Duna-
J Je  ’* led  drugimi odlično zasto¬
pan nas rojak gosp. Jos. Urbanija,
nadarjen umetnik, od katerega
: e r<<V elik ° Pričakovati. D u -

ajsk, Welt-Blatt”pišeoBitter-

• 0V1  razstavi, da “dominira na

Urbalija d - mi8 t lni phailtasievoll e)

Strela. Dne 7. t. m. popoldne je
udarila strela v kozolec Mart. Vi-
! ua  f apa - v  nekaj minutah je
»d ves kozolec v ognju. Ko so ga-
! C1 12  ^ a P a  in možje spravili vso
slamnato streho na tla, prihitela
je domača brizgalna iz Šmarja na
pomoč. Možtvo je že pred priho¬
dom te pridno pomagalo. Uspeh
brizgalne je bil viden. Stebri in
močnejši tramovi, ki jih je že lizal
plamen so bili naenkrat pogašeni.
Zapihal pa je močan vetar, ki j e
zopet razvnel v razpokah skrite
lskre - Na vsek  koncih se je zopet
razsvetlilo. Zdaj je pa prihitelo še
gasilno društvo iz Grosuplja na
pomoč. Brizgalni sta pričeli delo-
v ati vsaka od ene strani kozolca in
tako je bil, hvala Bogu, kmalo
vdušen ogenj. Sreča za nas je bila
da je močan dež ves č$s ognja mo-
Čil sosedne^ strehe. Tudi" gasilno
društvo iz Škofljice je hitel na po¬
moč, pa mu je bilo na Razdrtem
povedano, da je ogenj pogašen.

Njegova prezvišenost dr. A.
Bauer, knez in nadškof zagrebški,
je pristopil kot ustanovnik k —
Matici Slovenski”. Knez in nad¬
škof dr. A. Bauer se danes mudi
na Vrhniki.

Na c. kr. umetniški akademiji
v Pragi sta bila, kakor čitamo v
noticah praških listov, odlikova¬
na med drugimi tudi Slovenca
Fran Škof in Mihael Kambič.

Ogenj. Iz št. Jerneja. Oh pol
10 uri dopoldne v nedeljo 6. t. m.
naznani plat zvona da gori. Kakor
bi dregnil v kup mravel, hite ljud¬
je na kraj nesreče. Na Razdrtem
pri Hočevarju je zažgal inal šti¬
ri in pol leta stari dečko. Dogore¬
la je hiša in gospodarsko poslopje
ter kobila, in eno leto staro žrebe,
žival so spodili vun, a na pragu se
vstraši ogrnjene sopare ter sili na¬
zaj. Tu je tudi komčala. Revež je
bil zavarovan le za malo svoto.

Ljubljana glavno mesto Koroš¬
ke. Neka Berolinska židovska tvr¬
dka je v reklamne svrhe založila
žepne voznerede, ki se brezplačno
dele potnikom na brzovlakih Be-
rolin —- Draždane — Praga —
Dunaj — Trst. V teh voznih redih
so opisani zanimivejši kraji ob tej
progi in tu se Ljugljana navaja
kot glavno mesto koroške dežele.
Nemški M ihael na Koroškem je
vsled te v resnici neopravičljivo
neumnost hudo razburjen in kliče
na pomoč koroško deželno zvezo
za tujski promet.

“Dr. Šlajmer ”Zore obsojen.
Friderik Zore iz Novega mesta, ki
se je v Zagrebu izdajal za sina
ljubljanskega zdravnika dr. Šlaj¬
merja, in nekaj oseb ogoljufal za
manjše zneske, je bil te dni obso¬
jen na šest mesecev strogega zapo¬
ra, poostrenega vsakih 14 dni s
temnico. Po prestani kazni se izže¬
ne iz Hrvaške.

Most na Kokrici pri Kranju je

sedaj razvalina. Kmalu prično
graditi novega iz betona. Delo gre
spretno iz pod rok.

Poizkušena tatvina. 4. julija po¬
noči so neznani tatovi posestnici
Ivani Dobnikarje vi na Ježici iz
hleva ukradli telico, a so bili po
tatvini prepodeni in so morali teli¬
co popustiti v  nekem grmovju, da
so zamogli odnesti pete.

Nove orožniške postaje,
orožniške postaje so
Zgornjih Gorjah in v Horjulju.
Dosedanji oddelek v Spodnji Šiš¬
ki se premesti v Črnuče, dosedanji
oddelek v Št. Pavlu pa v Št. Vid
pri Zatični.

Goreča deklica. 15 let stara kaj-
žarjeva hči Ivana Knušič iz Moj¬
strane si je namazala lase s petro¬
lejem. Taka se je preveč približala
goreči sveči katere plamen je obliž
nil lase. Glava deklice je bila ta
koj vsa v ognju. Zgoreli so ji vsi
lasje, nevarno se je opekla po gla¬
vi, obrazu in prsih.

Umrl je danes po noči pisatelj
Jos. Premk, star 25 let,

Umrla je dne 2.julija v Kokoš-
njah g. Katarina Kokalj, roj. Ce¬
rar, stara 62 let.

Nove
ustanovili v

ŠTAJERSKO.

Grozen poiskus samomora. Iz

Celja poročajo. Pešec tukajšnega
“ .' domobranskega polka Franc
izjak si je dne 30. junija pognal
iz s\oje vojaške puške krogljo v
gld( o. Ivroglja mu je razbila in
odtrgala celo spodnjo čeljust, ven¬
dar dalje v glavo ni prodrla. Po¬
gled na ranjenca je grozen, vendar
je še upanje, da mu ohranijo živ¬
ljenje. Vzrok njegovega groznega
samomorilnega poizkusa je baje
nesrečno ljubimsko razmerje.

Trojni umor. Ptuj. Na Ptuju
se je dne 3. julija popoldne ob 4.
uri v Peserlovi gostilni v Gosposki
ulici v par sekundah zvršila gro¬
zovita tragedija; Kavalerijski če-
tovodja Jan. Dengscherz, doma iz
Liberca na Češkem, ki je bil tu¬
kajšnjemu pionirskemu polku za
nekaj tednov prideljen je storil
strašno dejanje: najprej je ustre¬
lil gospo Preuz, gostilničarko,v
glavo, nato 171etno Preuzevo hčer
ko Olgo, ki je prihitela k materi,
tiikrat v prša in pluča, končno si
je pognal krogljo v glavo in bil ta¬
koj mrtev. Gospa Preuz je umrla
kmalu nato v ptujski 'bolnišnici,
hčerka Olga se ravno tam bori s
smrtjo; zelo malo upanja je, da
ozdravi. Dengscherz je imel ne¬
kaj časa znanje z Olgo, ko pa ga
je gospod Preuz kot snubača odklo
ml in mu prepovedal vstop v hišo
je zagrozil, da ho vstrelil dekle in
sebe, kar je tudi storil.

Knezoškof dr. Mihael Napotnik
je obolel in močno trpi na bronhi¬
alnem kataru kot posledice dolgo¬
trajnih birmskih potovanj.

Slovenska nižja gimnazija v Ce¬
lju. Izšlo je letno poročilo tega
zavoda, iz katerega posnemamo;
Na zavodu je bilo šest razredov,
ker je prvi in drugi razred imel
paralelko. Vseh učencev je bilo
182, med terni 5 dijakinj, vsega
skupaj za 13 več kakor v prešnjem
letu. Učni uspeli je bil izredno
ugoden. Prvi red jih je dobilo 160
to je 88 odstotkov, med temi je
33 odličnjakov. Nepovoljeni vspeh
ima 13 dijakov, ponavljalni iz¬
pit jih ima 9. Na zavodu je nastav¬
ljenih 9 učnih moči: vodja, 6 stal¬
nih in 2 nadomestna gimnazijska
učitel.jja. Navzlic vsem najrazno-
vrstnejšim neprijetnostim in nepri
likam, ki jih ima ta zavod preter-
peti od domačih in tujih Nemcev,
vendarle vedno bolj ugodno pro-
speva. Zato je starišem, ki količ¬
kaj premorejo in imajo pridne in
nadarjene fante, nujno svetovati,
da jih pošljejo v latinsko šolo v
Celje. Za šprejem sta določena dva
obroka. Prvi je bil 5. julija, drugi
je 16. septembra od S. do 10. ure
predpoldne. Kakor slišimo, je bilo
že pri prvem sprejemu v juliju
sprejetih za prvi razred okoli 40
učencev.

. .Nesreča pri telovadbi. Lončar¬
ski pomočnik Frane Vrečko je pri
telovadenju na drogu v konjiški
nemški šoli tako nesrečno padel,
da si je pretresel možgane.

Pogorela je v noči od nedelje na
pondeljek 30. junija daleč na oko¬
li znana gostilna pri “Najgliču”
vrh križevskiga klanca v Setrajni'
eah ob državni cesti Dunaj Trst.
Zgoreli so tudi hlevi in vsa živina;
vozovi, krma, itd. Rešiti se ni dalo
ničesar. Ogenj je nastal na hlevu.
Zavarovalnina je nizka. Posestnik
gosp. Janez Rečnik trpi ogromno
škodo.

Umrl je Celju mizarski mojster
Sinkovič.

Kandidat smrti. Franc Bizjak,
ki služi kot pešec pri 26. brambov
skem polku v Celju, je sprožil 30.
junija proti sebi iz samomorilne¬
ga. namena službeno puško. Kro-
glja mu je odtrgala celo spodnjo
čeljust. Bizjak je strašno razme¬
sarjen. Kljub temu še zdravniki
upajo, da ga ohranijo pri življe¬
nju. Vzrok nesreče; nesrečna ljube
zen.

PRIMORSKO.

Slaba letina na Krku. Ves otok
Krk je bil radi Suše, ki je trajala
ves mesec juni, takorekoč ena sa¬
ma velika puščava. Takoj prvi
dan julija pa je začelo rositi in
dobrodejni dež je napojil suho
zemljo da je začelo zelenje na no¬
vo poganjati in se vse lepše razvi¬
jati. Kmetovalec se je zopet za¬
čel veseliti.. Dne 4. t. m. v jutro
pa je na otoku nastala strašna
Burja. Gromelo in treskalo je.
med ploho pa so švigali krvavo-
žarni bliski in toča, ki se je vsula
je pobila žetev in uničila vse nasa¬
de. Kar di bila uničila suša, je
sedaj pobila toča. Ubogi Krčani!

Avtomobilska nesreča. V nede¬

ljo, dne 6. julija, ponesrečil j e
avtobus, ki odhaja iz Trsta na V 0 -
losko ob 3. uri popoldne. Pri 50
km. je na strmem klancu zadel v
te le graf ni drog. En potnik i ma
pohabljeni obe roki, ostali trije
so ostali zdravi.

Rop pri belem dnevu. Trgovec
Hektor Butti v Trstu je poslal v
ponedeljek opoldne svojega 17 let
starega praktikanta Oresta Buli-
calija iz Vodnjana k neki tvrdki,
da bi plačal račun. Dal mu je v
kaverti bankovec za 600 kron in
fant ki je šele malo časa v Trstu
je šel na pot. Ker pa Trsta nepo’
zna, je začel v napačno hišo. Tu
pa se začenja nesreča. Fant nam¬
reč trdi, da mu je na stopnicah
nekdo izstrgal pisma in ga udaril
po zobeh , potem pa pobegnil,
je začel jokati, mesto da bi si ro¬
parja ogledal in ko se je izjokal,
je šel k policiji javit dogodek. In
ta sedaj ne ve, kje naj išče ropar¬
ja.

Za varstvo deklet. “Društvo
za omejevanje prostitucije v Tr¬
stu” je v izredni seji sklenilo, da
razširi svoje delovanje in izkuša
z vsemi sredst vi podpirati brezpo¬
selna in tijJjvHekleta. Sklenjeno
je bilo tudivda se bo društvo zva-
lo “Magdal^vno društvo za za¬
ščito in nmjzfistvo deklet.”

Poneverjen”? pri zavarovalnici.
Na Reki s1p\aprli 20 let. starega
Jožefa Grifcnerja, ki je bil urad¬
nik podružjf|ce zavarovalnice —

PorvidenhiF Mladeniča je osu¬
mil. njegoV^Jef, da je poneveril
3000 kron f:

OrožnikofA nesreča no nočnem
pohodu. Drptl. t. m. zjutraj je na¬
šel finanči^Ajznik ob avstrijisko
italijanski uk i blizo Medeje vse¬
ga v krvi l^^žnižkega stražmoj-
stra Ivana Jtii .a, ki se je ponesre-
ga v krvi ^?wžniškega stražmoj-
Orožnik, ki j*  Mržal puško v roki
in na njej nasajen bajonet, je bil
hotel preskočiti'jarek. Pri tem pa
se je izpodteAnil in padel tako ne¬
srečno. da sef mu je zabodel bajo¬
net v desno!«tJgno. J U nc je bil, ko
ga je našel ^fnančni stražnik, že
skoro v nezavesti in bi bil gotovo
izkrvavel. S.pijŠffvili so ga v vojaško
bolnišnico v Gorico.

Mladi morilci. Bosopetniki si
na tržaških ulicah uberejo marsi-
kako neumnost. Tako tragičnega
izida pa že dolgo ni imela nobena,
kakor ona, ki so jo bili zagrešili
v soboto. Na sainotežnein vozičku
ki je stal prazen na ulici, zavrt z
dvema podloženima zagozdoma, je
sedel 67 let stari Jožef Kavčič, da
bi se kot oslabel težak malo odpo¬
čil. Videlo ga je par smrkovcev, in
ker je bila ulica strma, so si iz¬
mislili “šalo.” Ker je starec obra¬
čal dečkom hrbet, so izpodmaknili
kolesom zagvozde in voz je začel
drčati navzdol. Na svojo nesrečo
starec ni mogel z vozička in ta se
je kmalo na to še prevrnil, da je
padel mož ob kanienit tlak, kjer
je obležal v "mlaki krvi. Spravili so
ga v bolnišnico, a tam je vmrl v
ponedeljek zjutraj za dobljenimi
poškodbami? Tako surovost srca,
ki se kaže pri dečkih, bi bilo tre¬
ba zatirati s primerno vzgojo in
kaznijo.

Idealna služba in idealen urad¬
nik. Pri mestni bolnišnici v Trstu
je bil za blagajnika magistratni
uradnik Carlo Lupetini. Pred dne¬
vi pa je šel mož na dopust in je
kmalu na to poslal ključe od bla¬
gajne upravi zavoda. To početje
je bilo tako čudno, da so kar sa¬
mi odsebe začeli revizijo. Našli so
da manjka kakih 3600 kron. Da
bi Lupetinija sedaj zaprli in od¬
stavili? Kaj še! Govori se, da je
mestni svetnik Banolli iz lastnega
žepa založil oni primanjkljaj in to
zato, ker se je Lupetini zlasti pri
poslednjih volitvah izkazal kot za¬
nesljiv steber kamore, ki ga je
treba ohraniti. Tako se Lupetini
sedaj sprehaja po Trstu in uživa
dopust.

KOROŠKO.

Nagle smrti je umrl celovški
podžupan, cesarski svetnik Viljem
pl. Dietrich. Na potu na goro Gr¬
lica. kamor nameravajo zgraditi
železnico, ga je zadela kap in je
bil pri priči mrtev. Dopolnil je 58
let, V Celovcu je bil znana oseba
in nasproti Slovencem zmernega
mišlenja. Ob velikanski udeležbi
Celovčanov je bil pokopan v Tr-
njivasi pri Celovcu v sredo, dne
2, t. m. N. v m. p.!

Libuče. Izgubil se je v pondel¬
jek, dne 16. junija, Martin Pikalo,
p. d. Radarjev v Spodnjih Ldbu-
čah;  odšel je od doma ob treh po¬
poldne, češ, da pojde na Brezje;
ob šestili so ga videli v Črni od

koder se je obrnil proti Štajerske¬
mu. Trpi na budi božjasti (Valen¬
tinovi bolezni); star je 21 let, sre¬
dnje velik, malo črno obraščen;
na sebi je imel eajgaste hlače, te¬
lovnik iz lodna, hodno srajco in
črn klobuk, odšel je bos. Ker .se do
zdaj še ničesar ni zvedelo o njem
se prosi, naj bi vsak, kdor bi ve¬
del za kako sled o njem, to sporo¬
čil ali občinskemu uradu v Libu-
čah ali pa župnemu uradu v Pli¬
berku.

Marija na Žili. V četrtek dne 26
junija, smo ob obilni udeležbi po¬
kopali rajno Majarjevo mater iz
Rut. Rajnica je bila leta in leta
polna ran po vsem telesu, a je nosi
la hudo bolezen potrpežljivo.

Poizkusen samoumor. Osem¬
najst let stari ključavničarski po¬
močnik Friderik Lesjak se je v
Celovcu doma pri stariših ustrelil
v desno sence s flobertovo pištolo.
Prepeljali so ga v deželno bolniš¬
nico.

Umrl je v Celovcu izdelovatelj
raznih inštrumentov — Mihael
Štranzl.

Kaj vse poroča uradna “Kla-
genfurter Zeitung.” Z naslovom
“pravne posledice nenemških do¬
pisov na koroške občine” poroča
uradna Celovčanka o nekem Alešu
Arnejcu, pristojnemu v Blatograd
ki je bil na Ogrskem v- zavodih za
otroke. Občina Blatograd je preje¬
la iz Ogrskega poziv, da naj pla¬
ča stroške za 13 let starim Arnej-
cem. Ker se je občina branila pla¬
čati, je zadeva prišla na upravno
sodišče, ki je odločilo, da občina
ni dolžna poravnati stroške, ker
je prejela iz Ogrske poročila in
terjatve v ogrskem jeziku, ki ni
deželni jezik. Slednje pa je Kla-
genfurter Zeitung zamolčala, da
bi javnost varala, češ, le nemško se
sme pisati, ne pa morda v kakem
drugem — vsakdo na Koroškem
si bo seveda misli — slovenskem
jeziku Slovenščina je pa na Koroš¬
kem deželni jezik, ravno tako ka¬
kor nemščina! Tako varanje jav¬
nosti je za uradno glasilo značil¬
no !

Pod vlak je hotela. Ko se je ju¬
tranji osebni vlak v Vuzenici dne
26. junija odpeljal proti Spod.
Dravbergu, je strojevodja zapazil
ob progi neko žensko, ki je hotela
skočiti pod vlak. K sreči jo je od¬
bijač le oprasnil in vrgel na stran.
Vlak se je vstavil in so krvavečo
žensko prepeljali z istim vlakom
v Spod. Dravberg, od tam pa v
bolnišnico v Slov. Gradec. Ženska
si je pretresla možgane in zadobi-
la hude zunanje In notranje po¬
škodbe.

Konj in voz v Dravi. Vozniki
so na glasu, da niso posebni sovra¬
žniki alkohola. Tudi trije posest¬
niki, ki so vozili les, so 26. junija
precej globoko pogledali v kupi¬
co. Zato je eden izmed njih pri
Rožeku zavozil v Dravo. Voznika
so rešili, konj, vreden 600 kron, je
pa utonil. Kdaj bodo postali lju¬
dje pametni in bojo nehali pijan¬
čevali ?

. .Nova pošta. V Mlinarah so s 1.
julijem dobili pošto, v katere delo¬
krog pripadajo iz bruškega pošt¬
nega okraja sledeči okraji:  Mlina-
re, Vodičjavas, Stobica, Zg. Te-
hanče, Spod. Tebance, žužalče,
Novi Grad, (Novi Bekštanj.

AKO POSTANETE PREMOŽNI

FARMER z malim denarjem, naj si kupi zemljo v okolici
lepega in cvetočega mesta CRIVITZ, Marinette County,
Wis., kjer je naseljenih že mnogo rojakov, ki Vam lahko
povedo, da je zemlja zelo rodovitna, na kateri obrodijo vsi
poljski pridelki prav obilno, zdrava pitna voda, zdravo pod¬
nebje, ne kamenja in ne močvirja. Tu sp kupi zemlja narav¬
nost od lastnika T. KERSTEN-A samega, zato dobite dosti ceneje, ka¬
kor če kupite od kake zemljiške družbe, kateri morate dati velik za¬
služek. Ker je že lastnik precej star in bi se rad hitro znebil vse zem¬
lje, dobi sedaj vsak kupec pod ceno. Zemljišče raste vsak dan v ceni.
Pridite in prepričajte se. Vožnja se povrne vsakemu kupcu. Lahko
odplačevanje na 10 let. Ne kupujte zemlje tam, kjer še ni nihče nase¬
ljen, ker ne veste, če se bo dalo na njej živeti ali ne. Pišite še danes
v slovenskem jeziku za nadaljna pojasnila in po brezplačno knjižico
na zastopnika: N. PIKLOR, 1526 W. 21st Street, Chichago, lil,

BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”.

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

e c- ss

Kapital, preostanek In delniška
odgovornost

$74.000.00


denar In prodajamo paroMne
na vse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.

Posetlte nas.


Pozor slovenski farm er ji!

Vsled občne zahteve, naročili smo letos večje število

PRAVIH DOMAČIH

kranjskih kos in brusilnih kamnov.

Kose imamo vse velikosti v zalogi ter stanejo $1,25 ko¬
mad. — Kdor hoče dobro koso, naj se sedaj požuri, dokler jih
je še kaj v zalogi.

KUKAR & MANTEL,

GILBERT, MINN.



s

Bi

Bi

Svoji k svojini!

Bi

Bi

Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim ifj

Bi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure-

IZ EVROPE.

Malokdaj se pripeti, da dobi
vorničar pismo iz drugega dela
veta, ki hvali njegov izdelek. Z
eseljem obelodanimo mi pismo
;ospoda Tomaža Žovle, Mozirje,
Itajersko: “Želim Vam poročati,
ia rabim Trinerjevo amerikansko
dravilno grenko vino že precej
asa, in da se mi jako dopade. Jaz
aoram to vino vsakomur priporo-
ati, posebno istim, ki imajo slab
ek, zaprtje in ne spijo dobro.”
/saka družina ve, kako važno je
meti pri rokah sredstvo, ki takoj
»omaga v takih slučajih. V lekar-
tah. Jos. Triner, 1333—1339 So.
Ashland Ave., Chicago, 111. Tri¬
lerjev liniment bo vedno dal po -
»olno zadovoljnost, če so členi tr¬
li in če počutimo bolečine v miši-
ah. (Ad.)

IŠČE SE

RUDOLF ADLEŠIČ, rodom iz
Čudnega sela pri Črnomlju. Vpo
slen je bil v Calumet, Mich., od
koder je odpotoval v Butte, Mont
Za njegov naslov bi rada zvedela
njegova sestra Mary Gradišar,
Box 150, New Duluth, Minn.

Bi j eno in bogato založeno

* grocerijsko trgovino.

V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro
daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Hi
Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- Hi
jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA!

Bi

Hi

Bi

Bi

Bi

Bi

Bi

Bi

Bi

Bi

Bi

Bi

Hi

Za-mnogobrojen poset In naklon|enost sc ul | uti n o priporočat

M A T H. V I D A S,

slovenska trgovina

BIVVABIK, MINN. Telefon 63. i£

Bi Bi Hi Bi Bi Bi Bi Bi Bi BiBi Hi Bi Bi BFi Bi Hi Bi Bi Bi Hi Bi Bi Bi Hi

B?

Hi

MR

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - MINN.

Glavnica. $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček-- $1,550.000.

V lo banko vlaga država svoje
vrednosti.

Naročite si Narodni Vestnik,
ako želite dobro čtivo.

1 ' '  ».j,

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od

“Narodni Vestnik”

National Herald.

Sotenic Samt-Weeitly.

Owned and publlshed b> the

Sloventan Printing & Publlshing Company

a Corporation.

Joseph Koshak, Treasurer
Plače ot Business: Dulutti, Minnesota, 405 tv. Mic higan Street.

National Herald

Issued every Mondav and Thursday; subscription yrarly $2.00

Ut pest Advertising medlimi among Siovenians in the Northwest.

Rates on application

..Entered as second-class matter May 11. 1911 at the post Office
Ouluth, Mino., under the Act March 3, 1879.“

»narodni vestnik«

izdaja

Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn.
zhafa vsak ponedelick In četrtek zvečer na 8. straneh

Naročnina stane:

H  Ameriko in Canado za celo leto . . $2.00

za pol leta . . $1.00

Za Evropo za celo leto . . $3.00

Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov:

“Narodni Vestnik”, 405 W< Michigan Street

Duluth, Minn.

OPOROKA ALI TESTAMENT.

Ob smrti marsikaterega človeka nastane¬
jo velike sitnosti, ker umre brez testamenta
ali oporoke (will, last will, testament).

Testament je velike važnosti, in vsak kdo
dela testament, naj vse dobro premisli, in naj
ne naredi testamenta nikdar v jezi ali radi.
maščevanja; na drugi strani pa tudi ne radi
prehude ljunbezni in nakplnjenosti napram
tej ali oni osebi. Kdor dela oporoko naj vpo-
števa postavo, in naj določi vsakomur, ki je
od njega odvisen ženi, otrokom, bratom, se¬
stram, starišem, raznim vstanovam, itd. —
toliko, kolikor misli, da je prav, da ne nasta¬
nejo vsled nepravilnega, pretiranega, in pri¬
stranskega testamenta po njegovi smrti tož¬
be, od kojih imajo odvetniki največ dobička,
dediči pa trpijo.

Kaj pa je testament ali oporoka 1
Oporoka ali testament je končna razdelitev
človeškega premoženja — premične in nepre¬
mične lastnine — ,katera razdelitev stopi v
pravomoč še le po človeški smrti.

Človek naj naredi oporoko dokler je zdrav;
in posebno za naše ljudi, ki so tukaj v tuji¬
ni vslužbeni pri nevarnem delu, in stojijo z
eno nogo takorekoč vedno v grobu, je oporo¬
ka velikega pomena, in napravil naj bi jo
vsakdo brez vsaeega odloga, če je 'star ali
mlad, poročen ali samski. Oporoka se vedno
lahko predrugači, se kaj dodene ali odvzame,
in to se napiše in priloži se testamentu. Ta
dodatek ali sprememba se imenuje kodieil.

Testament lahko vsak naredi izven blazni,
slaboumni in mladoletni, kojih oporoka obla¬
sti ne vpoštevajo. V največjih državah te re¬
publike se tudi ne vpošteva testament, kate¬
rega napravi ,dekle ki se pa pozneje omoži in
umre kot žena.

V večini držav mora biti oporoka naprav¬
ljena pismeno in podpisana po istem, ki za¬
pušča premožanje oziroma naredi testament,
in se zove oporečnik ali testator. Veljavno je
pa tudi, če ni drugače' mogoče, da podpiše
ime istega, ki zapušča premoženje, kaka dru¬
ga oseba, ki, mora. pristaviti k imenu Oporeč¬
nika ali testator j a še križ in opombo “po me¬
ni,” in svoje ime. Tak podpis se mora zgodi¬
ti v navzočnosei istega, ki zapušča premože¬
nje, in le po isti osebi, katero on zbere in opra¬
viči za to. Vrhu tega morate potrditi, tak
podpis še dve priči s svojim podpisom na tes¬
tamentu, in sicer v navzočnosti istega, ki za¬
pušča premoženje.

Besedilo oporoke ne igra nobene vloge.
Glavno je, — da je oporoka priprosta izraže¬
na in Mhko razumljiva, potem pa, če je že to
v angležkem, slovenskem ali katerem že je¬
ziku.

Rekli smo da je oporoka veljavna le, če
je testator ali oporečnik polnoleten, oziroma,
da je že 21 let star. Vendar so izjeme v tem
oziru. Možki in ženske, ki so dosegle 18 let,
tudi lahko napravijo oporoko v sledečih dr¬
žavah : California, Connecticut, Idaho, Mon¬
tana, Nevada, North Dakota, Oklahoma,
South Dakota, Utah; in v sledečih državah so
pa le ženske z 18 leti opravičene napraviti
pravomočno oporoko: Colorado, District of
Columbia, Illinois, Maryland Missouri, Waslr
ington Wisconsin.

Tudi v zapuščini lastnine je raZlTka, in v
sledečih državah zamorejo osebe v starosti
čez 18 let oporočno zapustiti svojo osebno ali
premično lastnino (personal property) : Ala¬
bama, Arkansas, Misouri, Oregon, Rhode Is-
land, Virginia, \Vest Virginia. V Georgiji je
vsaka oseba nad 14 let, in v Louisiani nad
16 let opravičena napraviti oporoko. V Cohr
jado zamorejo osebe nad 37 let, in v državi
Nevv York možki nad 18 let in ženske, nad
16 let zapustiti testamentarično njih osebno
ali premično imetje.

Vsak testament mora nositi imeni dveh
svedokov ali prič izven držav Connecticut,
Maine, Massachusetts, Nevv Hampshire, South
Oarolina in Vermont, kjer se zahtevajo S
priče.

Mnogo naših ljudi pride še vedno v Ame¬
riko 3e z namenom zaslužiti, prisiradati in
prihraniti nekaj dolarjev, ki se v Avstriji
skoro petkrat pomnože, v svrho, da bodo pla¬

čali dolg na domačiji, ali včasih tudi na pod¬
jetju. Veliko jih je 'še vedno, ki se mislijo vr¬
niti nazaj v stari kraj, kakor hitro imajo par
sto dolarjev. Prišli so v Ameriko le za nekaj
let,ženo otroke,jstariše, brate in sestre pustili
so v stari domovini. Za priprostega človeka
so razmere v starem kraju slabe je kot so bile
kedaj poprej, in da se reši streha in “'grunt ”
uradnega bobna gre ta ali oni član družine v
Ameriko, in od tu pošilja ostalim domu de¬
nar za življenje, za, popravilo stavb, za nakup
živine in orodja, za plačilo davkov in obresti
in dolga, sploh za vse. Ostali so mnogokrat od¬
visni od istega, ki se je podal v daljno Ameri¬
ko med tuji svet za zaslužkom, in doma osta¬
li — žena, otroci, oče, mati, sestra, brat, itd.
— pričakujejo koprneče in željno poročilo
svojega ljubljenca iz Amerike. Amerikanska
Veleindustrija, je znana že v-zadnji gorski va¬
si starega kraja kot mesnica za ljudi, in za¬
tegadelj pričakujejo ostali tem težje poročila,
.če je oče, mož, sin, brat, hči, ali sestra še med
živimi, irt kako se njemu ali nji godi.

Necega dne pa čitajo sorodniki, prijatelji
ali znanci v časniku, ali dobijo pismo — ne
od njega v kojega so imeli vse upanje, 'ampak
od- društva, od prijatelja ali znanaca, ali tudi
samo od rojaka ali rojakinje, kateri jim je
povsem neznan, da njih moža, očeta, sina bra¬
ta, hčere ali sestre, na kojega so stavili ves
up, ni več med živimi.

In tudi to se nezgodi vsaki čas. Mnogokrat
Se pripeti, da j-e Slovenec ali Slovenka popol¬
noma med tujim svetom, da ni pri nobenem
društvu, da nihče ne pozna sorodniških zvez,
mrtvega da nihče ne ve kod je pokojni prišel
iz starega kraja. Teh slučajev ni mnogo, in
taki slučaji se prijavijo komu ali nikomu. Če
se prijavijo komu, še prijavijo konzulatu,
da izve, če je, mogoče, za rostni kraj in
sorodnike umrlega. — Testament igra v ta¬
kem slučaju velikansko vlogo. V njem se zve
za odvisne pokojnega — za ženo otroke, stari-
še, brate, sestre, strice, tete. starega očeta,
staro mater, ljubico, ljubčeka, sploh za iste,
za katerih blagor'- se je pokojni v tej solzni
dolini žrtvoval, zve se za iste. katere je imel
pokojnik pri srcu. Če se konzulatu posreči
zvedeti za krajevne ali družinske zveze po¬
kojnega, in če ni nikake oporoke, naznani se
to oblasti v starem kraju, in sodnijski sluga
dostavi sorodnikom poziv, da se ta ali oni po¬
stavni dedič ali njega oskrbnik zglasi pri so¬
dniji, kjer se mu predloži v podpis pooblastilo
s katerim se pooblašča avstroogrski konzulat
v Ameriki, koji se mora brigati, da dobijo de¬
diči od kompanije, kjer je pokojni ponesrečil,
po zakonu določeno odškodnino. Ne oziraje se
na stroške zapooblastilo, stvar se navadno jako
dolgo vleče, in vprašanje je še, če se bo kon¬
zul pod takimi razmirami dovolj pobrigal za
odškodnino ponesrečenega

Za to raj povdarja Narodni Vestnik opeto-
vano, da naj vsakdo napravi oporoko, ker š
tem je konec vseh sitnosti, in polna po postavi
zajamčena odškodnina se na podlagi testamen
ta veliko preje in ložje doseže za ostale kot
brez testamenta, in tudi, če je kaj premože¬
nja za ranjkim, nepremičnega ali premičnega,
bo to tako razdeljeno kakor on in postava
predpisujeta, mesto da bi se polnilo žepe raz¬
nih prič, “lojerjev,” zakotnih pisačev in me-
šetarjev, kar se rado zgodi, če umre človek
brez oporoke. Nikdo ne ve, kje in kedaj ga
zadene kosa smrti; nikdo ne ve, če bo umrl
naravnim potom, ali če mu pristriže nesreča
nit življenja danes, jutri ali nikdar. In vsled
tega napravi naj vsakdo oporoko vpričo dveh
zaupnih mož, katera se podpišeta kot priče, in
v oporoki opiše naj se zadnja želja dotične-
ga, ki izročuje svoje imetje in vrednost svoje
osebe, svojim ostalim in sploh osebam ali za¬
vodom, katere želi testator ali oporečnik pod¬
pirati. Imenuje naj se V testamentu tudi ose¬
ba, katero isti, ki dela testament — testator
ali oporočnik, — opraviči, da izpelje ranj-
kega želje, kakor so v testamentu. Ta oseba
imenuje se po anglažko “executor,” reci eg-
zekjutr, in po slovensko izvršitelj testamenta
gli oporoke. r -■:*-»-

Testament spisati zna skoro vsak Slove¬
nec in vsaka Slovenka. Ako pa tega ni ta ali
oni ali ona povsem zmožen, obrne naj se do
tega ali ohega zaupnega prijatelja, ki bo to
stvar rade volje zastonj izvršil. Stroškov ni
potreba nikakih za to stvar; in zato pa tem¬
bolj priporočamo, da naj vsakdo svoje živ¬
ljenje resno premisli, naj premisli, da ne ve
kje in kedaj ga bo zadela smrt, in naj napra¬
vi testament, da ne bodo imeli ostali sitnosti in
nepotrebnih potov in stroškov, ter da se ne
bodo delili z njegovo zapuščino, in če je še ta¬
ko malenkostna, tuji, nepoklicani ljudje, po
sebno kaki mešetarji, ki prežijo na take
slučaje.

Da bo pa vsakdo bolj razumel kaj je tes¬
tament ali oporoka, kakošna je ta stvar, in
kako se napravi, prinašamo sledeči vzorec,
po katerim zamore vsakdo izdelajhi oporoko,

' ki bo po postavi veljavna. «*. *.

V božjem imenu, Amen.

Jaz Paul Potočin, bivajoč v Duluth, v
coitaty St. Louis, v državi Minnesota, izjav¬
ljam pri zdravem urah mojo zadnjo željo in
Voljo v tej le oporoki. „

Prvič: Jaz odredim, da plača spodaj ime¬
novani izvršitelj oporoke (executor) moj dolg
\ znesku $30. — za lheSo in gr«cerijo, Francu
Erjavcu, groceristu v Duluth; dalje stroške'
moje bolezni in pogreba, ki naj bo povsem
priprost, dostojen in delavcu primeren. Proš¬
kov za rože, vence, in za jednaki lukshš ni‘tre¬
ba nikakih.

Drugič: Kadftr so vsi moji dolgovi, stroš¬
ki meje bolezni in mojega pogreba izplačani,
volim jaz za Šlovesko Zavetišče v Ameriki

$5. — z besedo pet dolarjev, in za Ciril m
Metodovo družbo: v Ljubljani $5. — , z  besedo
pet dolarjev. Ostanek mojega premičnega in
nepremičnega premoženja, gre, ena polovica
inoji ženi, Tereziji Potočin, rojeni Dren j, dru¬
ga polovica pa mojim štirim otrokom, Pavel,
Jožef. Terezija in Franc, in sicer vsakemu
enaki delež. Za slučaj, da bi kateri otrok umrl
razdeli se druga polovica med ostale; če bi
pa umrli vsi, gre pa polovica druge polovice
mojemu očetu, Pavlu Potočin, posestniku v
Krškem na Kranjskem, in polovica gre moji
ženi, Tereziji Potočin. Moje današnje premo¬
ženje obstoji iz :  ene lote v\New Duluth,
county St. Louis, država Minesota; 4o akrov
zemljišča blizu mesteca Bayfield, Bayfield
countv, AVisconsin, iz vloge $355. — v First
National banki v Duluth ; iz zavarovalne poli
ce št. 81, J. S. K. J. s sedežem v Ely, Minn, v
vrednosti $1000. ■— ;  in iz premičnin, to je po
hištvo, moje zlate žepne ure, ene puške, in
drugih drobnarij, katero premičnino zapuš¬
čam vso moji ženi, Tereziji Potočin.

Tretjič: za slučaj , da bi me 'vbilo, ali da
bi sploh našel smrt v izpolnjevanju moje služ¬
be, naj se izvršitelj moje oporoke (executor)
zavzame za odškodnino, katera gre istim, ki
so po postavi od mene odvisni. ^

Četrtič: Za izvršitelja moje tiporoke (exe-
eutor) imenujem jaz Franca Erjavec, groce-
rist v Duluth.

V potrdilo tega je tu spodaj,. ' ^'lastnoroč¬
ni podpis, katerega sem storil jv)l (20.  julija,
1913 (Eden tisoč devet sto in LjpHtjst).

PaviJoPbtočin.

Ta oporoka podpisana je D?$tnoroeno #  na
gori označeni dan po gori poTroisanem izde¬
lovalcu oporoke, Pavlu Potočin, KJ prisotnosti
naju spodaj podpisanih prič, ‘hk }katero «va
na voljo in željo izdelovalca opojne v njegovi
prisotnosti podpisala najina immji.

Viljem Brunšmid, Dul uthj-Jinn., Jožef
Koshak, Duluth, Minn.

m

-»■ :*U,

KRŠKA OKOLICA OR ČASU RIMSKE
VLADE IN V PRAHISTO^ČNI DOBI.

Fr. Hrastovca

-V


V stari šoli na Vidmu ob 'Prjtvi se nahaja

70 cm visok, 60 cm širok k a niču g prav dobro
vklesanim napisom, katerega poteze me živo
spominjajo na napis neke kamenite plošče v
Ogleju. Smelo bi skoraj trdil,'Ala je vklesal
eden in isti mojster oboje čike. Napis se
glasi: (T

1NVICTO
DEO
CII AR TO
NEVI OD
SVMM /

Črke so visoke 8 cm.

Pred približno tridesetimi leti so se naha¬
jali pri farni cerkvi v Leskqvcu še kameniti
in marmornati ostanki iz Novioduma. Ali so
še tu, ali jih je doletela usoda rimskega van¬
dalizma, mi ni znano. V Brežicah je vzidana
plošča iz rimskih časov v zidu tamošnjega
grada. Vsebino napisa nimam ravno pri ro -
kah. Razun še nekaj razbitih strešnih opek
ter tu in tam kak novec, ni iz rimske dobe no¬
benega videznega spomina med ljudstvom.
Gotovo pa ni zginilo s površja zemlje celo
mesto. Zgodovina je zapisala tedanje dogod¬
ke čisto gotovo vsaj v obrisih in jih shranila
pred kulturno-sovražnim bitjem. Sicer je brs¬
kal tu in tam kdo, toda ne strokovnjaško, ne
sistemicno. Ni namen kateregakoli osebno na¬
padati, kajti predobro mi je zrT.ina stikarija
pri kulturnih podjetjih. Austrija erit (menda
tudi fuit in est) in orbe ultima. Koder so dru¬
gi že vse pobrali, vtaknemo mi -^voj nos zra¬
ven.

V času Rimljanov je bival med Krko in Sa¬
vo, na današnjem krškem polju in obližju,
rod Ladovici. Morebiti takrat še, gotovo pred
temi so stanovali Kelti in mnogo, mnogo sto¬
letij preje jamarji, kakor rečeno, njih zgodo¬
vina je skrita še pod zemljo in v skalovju po
votlinah. ■

Iz vsega se zamore sklepati, da je bilo No-
viodunom, kjer stoji danes vas Drnovo in
Crucium, na prostoru današnje vasi Grablje
med Kostanjevico in Št. Jernejem, precejšno
blagostanje. Prvo, ob desnem bregu tik Save,
Crucium ob desnem bregu Krke, bile so prav*
gotovo postaje za ladje, ki so prevešale pri¬
delke orijenta proti Emoni in Celeji, odnosno
za dežele zahodno in severnozahodno teh
mest. Noviodunum je bilo zidano bržkotne iz
kamna in opeke, poslopja so bile krita z ope¬
ko, čeravno ne vsa, kajti razbite strešne ope¬
ke iz davno minulih časov se nahaja mnogo.
Mesto je stalo kakih štiristo let, to je približ¬
no od Kristosovega rojstva do naselitve Van¬
dalov v Panonije. Mogoče, da so ga razdejali
ti divjaki. Posebno čudno dejstvo, da se naha¬
ja toliko rimskega denarja v razvalinah in
dragih nekdanjih dragocenih malenkosti, vse
pa je raztreseno, kakor bi bili razmetali otro¬
ci. Jaz sem enkrat s palico brskal in nisem se
igral četrt ure, našel sem dva bakrena novca
in neko slonokosteno, majhno, umetniško iz¬
delano br.oško. Tudi mozajška dela se najdejo
baje, .--

(Konec prihodnjič.)


Fife moslritov in
drugrili žuželk se
hitro ozdravi z Dr.
JBichter j e-vim

FAIN

EXP ELLERJEM.

25c in 50c
po lekarnah ali
naravnost od

F. A. Richter
& Co.

74-80 VVashing-ton
Street

NEVV YOEK, N. V.

Slovenci iz Ranga mudivši se v
Duluthu, prenočujte v

La Salle hotelu

12—14 LAKE AVE., DULUTH,

NE ZAMENJAJTE! NE POZjg*"

i»4

‘»4


DA JE

5*4

Vi?

i»4

i'4

V

*'4

Vi*

S

Mestna hranilnica ijubljansin

tt t TT1BT TATMT PP TnčTiVR"Krnir A TTT T-. . . W *\D

;'4

¥

5*4

V(?

blizu mostu na levo ob Superior
cesti.

Snažne sobe, cene zmerne in sicer
od 5Qc do $1.50 na dan od sobe.

5*4

¥

5*4

¥

5*4

V

5*4

V»»

5*4

Vi«

S

m

5*4

5*4

Vi«

5*4

5*4

V
5*4

V

5*4

¥

A*4

«r»*

v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3  ^

., tKran jskoi

naj večja m najvarnejša slovenska hranilni

Prometa koncem leta 1911 Alfi. 5 milijonovt
Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kro
Rezervni zaklad hranilnice {,3QQ QQq

obrestuje po 4 1 2  ° o brez’ odbitka ”

Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice i '
stna občina ljubljanska z vsem svojim pr tte '

niem in z vso fiavč.nn vnnmn v  _ .. “ffiOZe-

ScA VG

#  e ^

jtfZ ]

njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50
Jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr d - m P'

v7a.fi 5*. Irra.Tviclro ‘

.p C e.l

ŠK°

O

letP 1

na

vlada kranjska.

Denar pošiljajte po pošti,. ali kaki zaneslhV
Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam

na -‘Mestno hranilnico ljubljansko” v T^It^ e .^ er!: ‘r

. P il?

■st ' 0  rj

w:„  dob 1-0 p

kako drago manjvarno “šparkaso”. Nam^pa^p^ U! r,e
no kateri banki dobimo za Vas dpnarfi™: , °1 Pl

po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslov
site razločno in natančno.

Pišite,
nam pj.

5’4

Izključena je vsaka špekulacija in izguba vlož
denarja. zea

ega

* •** - I'

■ i0  in  skl '
f P pridelK<

:l  tap
oh oe  ,  i

sever° zap

dežj« 111
. da s0
raz'

n vati

i onp n


tnietij stv:
te dn°'
bo zo]

K** s±


Frank Sakser

Glavni urad : 82 Cortlandt St.,
NEW YORK, N. Y.

Pošilja

DENARJE
v staro domovino


Podružnica: 6104 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.

Prodaja

PAROBRODNE

LISTKE

^i SP 1 ' 01 '

doseže^ 10
„ vspeli 0111
£ julij«; P ot

.privoščiti e.

I-nit in to P r

pelji, svoji

Roni-

potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro

m ceno.

za vse prekmorske
parobrodne družbe po izvirnih
cenah.

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.

Primeri
marljivem c
lS j«. človek P'
jdje in dvojn
[doseže kmet
iriin vspehom
in svojim
i dan veselje
fjlrseea septeml
kmetijske
,  u vsaeega far
i luge. velike
isti. Če mog<
denarna
»take razsti

"človek tan
'edno kot t
potrošijo

r


Ali le malo jih je, ki imajo toliko krepke
volje, da brzdajo poželenje, da se igrajo s
svojim hrepenenjem, da čakajo in se umikajo,
ko bi radi hiteli naproti, da si s\slastjo polno
bolečine sami stavijo plotove, z desnico in jih
z levico podirajo, dokler naposled ne omahne¬
jo, dokler se ne zgradijo, ne onesvestijo veselo
premagani. Ivan Cankar, Erotika.

0 IS O O E

SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA


405 W. Michigan St., DULUTH, MINN*

Izdaja naj večji slovenski dvotednik

NARODNI VESTNIK''

o:žetev u

11  Ul K


99

' N Je
'""“•r. '^Ogii

% 1  ''-'»i,

L-i

sl

c

Naročnina za Ameriko:

Za celo leto.$2.00

za pol leta.1.00

f aui

Za Evropo In Canado:

Za celo leto
za pol leta

$ 3.00

1.50

i ID

s>

ki

tu, Pee a
11  tii '

!, ^iee°^e


%

ip

V.,

m □

1 i

□ B

m

L


% k r °

-


rtistvo in gospodinjstvo.

O* J* J* Jt J* jt

1 koledar Z A

f lSK ! a vgust.

ie  blagoslov tar-
Afč tudi je napravil
r ,a južnih pšenic.-
i>* d ' e ( škode, vendar
m. P ! ' el , t  letps zopet do-
'-"l” 10 ' ie  vdari še posilr
(^•'“stvo kakošna uima,

' ""'^dobro poplačan za
in skrb. Posebno

4  i pada sfflem ° Prl2 -T
^ P pridelk°T> inn f
<ahne kupčij e,^ nidu-
nogo dela, ker je bi o

8 '“ severozapadmh di

J; dežja in dovol J le
' da s° se rast lme

ijno razvijati. Tpž-
P 0 'vati naprej; vendar,
•S kmetijstva tako po-
^ 5 tednov kot je bil

latern ko zopet dovolj

HL  in vseli živil, m to

^škem življenju, m v

tkužbi sploh, velikan-
jj dosežemo konec air
L vspehom kot ~


/1

smo

.lec julija, potem si sme
-.f privoščiti en ali dva-

*lnik in tfl  P riwšČ1 nfg

Jiobitelji, svojim pošlem
giivini. Primerno je po
i marljivem delu odpo-
ima jčlovek po počitku
' Oselje in dvojno moč za
^ doseže kmet konec air
■iiii vspehom, sme pač
•Iti in svojini pomaga-
- e n dan veselja in praz-
iteseca septembra se vr-
it kmetijske razstave,
i n  vsaeega farmerja, in
drage, velike izobraže¬
nosti. Če mogoče, in če
denarna sredstva,
take razstave vdele
človek tam vidi je
'.-redim kot tistih par
se potrošijo za tako

3  fen augnstu se neha vsa
studi mnoge žit a še omla
j iaesecn. Kadar je žito t-rr
oni dobro, da stoji dalj
spolju v snopih, ampak
jpievveeje kupe, če ni
pri rokah, da bi se
^takoj ko je dovol j suho
f večjih kupih sme ži-
;  ™je časa mlaeve; far-
Ja J skrbi, da bo strmišče
“ogoee razrezal z rezal-
■Som (dise plough), tako,
^dje zemlje zrahljano,
Rdržana vlaga v zemlji.
® severozapadne države

^sih trda za dež, in tudi
P 1  ^ isconsin, in druge
• se  vrednosti.

r® Mgusta hiti sploh
^'tsko obdelovanje po -
korakom, in zato naj
LT ; arme r že sedaj v air
L^pušča, načrt: za
L e ’ 0Va nje polj e v, da
»eptembru in oktobru

j, 1  P re misiekov lahko

j jL ? J e _ žetev končana,
r 111  in umni farmer
^Porabil prvi deževni
,J e ln sn ažen j e istih
iJ\ ne  bo letos več
in t re ba je spravi¬
jo ° d s t re ho. Ameri -
arni ' 16  V mno £ ih  ozirih
Nianh’ Vendar > kar se

k, 1)  s l r °.jev, vozov,
dar dJ bl  ga slovenski

Tik ^.Posnemal, ker
a ^kih kmetov pu-
abi] V am ’ k .jer je
in tr i. r °'i s l ai i e  mno-

da bo  t' ie paziti Iian -i

tf .. u ° kaj časa trpel,

i-; se , peža .i° z  ži-

sS naj bi

huje ,  ( sa i l0 )

'th h v. -^ddercorn”
*alii katero smo
' e ' Jev , in drugih
, . ere  se drži-
’ ln s  katerimi
■k a  mn °g°

Sorejl 0  ’ . na ' l . t,i

h u Jee , m cim
% u- zanj.

mi V S to rais lijo

Pravi J ked ° “ sil °’
fn a  ,' as  8 ° tov , da

1  ker ,f'^ a v  jesoni
er  edmo

lena. klaja (silage, reci ;  sajleč), je
v resnici kaj vredna za krmilo,
ki še ni prezrela in presuha, ozi¬
roma se spravi pravi čas v “silo’.

Zadnji čas je tudi sedaj zače¬
tek augusta, da se posveti naj -
večja skrb in pozornost istim ži¬
valim, konjem, govedi* s v in jem,
ovcam ali kuram, katere mislimo
postaviti na razstavo. iNje je tre
ba z umnim krmljenjem, snaže
njem in z najbolj znanstvenim
negovanjem spraviti, če le mogo
če, na isto stopinjo razvoja in le¬
pote, da se dobi nagrada, ker edi¬
no z nagrado postane farmer pov
sod znan konje - , živino - , svinje -
ovčje-, kurjereje itd., s eimur do¬
seže vedno lepo ceno za svoje
živalstvo. Slovenski farmerji, če
ste še le začetniki ali ne, to je po¬
stranska stvar, delujte: vedno na
to, da vpeljete polagoma najlepše
in najboljšo čistokrvno živino v
vaše hleve, in za razstavo zberi¬
te najkrasnejšo izmed nje, in va¬
še delo. vaš trud in vaši stroški
bodo obilnejše povrnjeni kot če
držite vsake vrste nečistokrvno
živalstvo, ali kakor Anglež pra¬
vi, “serub”. Čistokrvna žival po¬
trebuje isto množino hrane kot
nečistokrvna, in iz tega lahko
vsak sam sklepa, da je bolje drža¬
ti čistokrvno pleme, kot pa ka -
košno mešanico. In kdor misli to
ali ono žival razstaviti, če je že
to letos ali poznejša Id a, naj delu
je posebno zadnji mesec tudi na
to, da bo žival pohlevna in krotka
da ne bo divja, ker divja žival m*
dobi lahko nagrade. V; nedeljah,
ali kadar je čas naj se zberejo
sosedje pri istem, ki misli žival
razstaviti, in dotični, ki bo šel z
živaljo na razstavo, in tudi drugi,
živali tuji ljudje, naj jo peljejo
iz hleva in naj jo predstavijo gle
dalcem, da se žival navadi ljudi
in ne ho plaha kadar stoji pred
stotinami ljudstva na razstavi.

(Konec prihodnjič.)

ljo. Kopica naj bo okrogla. Zlagaj
samo dobro zvezano snopje; ne-
zvezano ali pograbljeno klasje ne
sme v kopico, in naj se spravi po¬
sebej v kopico, ki se pokrije s
slamo ali senom, če ni strehe za
tako stvar. Zgradi kopico na rav¬
nini. Unči dobro središče kopice.

Ne stopaj na dve zunanje plasti
snopov. Poteguj' snopje polagoma
in počasi proti sredi, in veži je
dobro, da se kopica ne pobesi ali
ne podre. Vrli kupa je najboljše
pokriti s krmo iz močvirja, zato
ker bi mogoče katera vez snopa
počila ali se razvezala in potem bi
v kopico zatekalo.

Med kopicami naj bo toliko pro
štora, da gre lahko mlatilnica
vmes. in pri mletenju naj se parni
stroj tako postavi, da ne bo mogo¬
če, da bi veter zagnal iskro v ko¬
pico da bi se vžgala.

"silo’

H

ista

NAJNOVEJŠE IZNAJDBE.
KATERIH NE NAJDETE
V NOBENI KNJIGI

KAKO NAPRAVITI KUP
SNOPJA.

Kakor hitro je žito v snopju do¬
volj ovelo, je najboljše, da se onr
lati. Če pa ni mlatilnice pri rokah,
treba je snopje zložiti v velik kup
(stack reci: stak) tako, da bo od¬
tekal raz kupa dež, in da se ohra¬
ni žito v kolikor mogoče radi pri¬
delovanja žita v velikem obsegu,
in ker se ne izplača graditi drage
stavbe za sušenje žita. On mora za¬
tegadelj vedeti kako napraviti
najboljšo kopico, v koji se žito
dobro ohrani, zategadelj bomo da
li nekaj namigljajev, kako tako-
kopico napraviti.

Raz kopice mora odtekati voda.
Da se to doseže: zlagaj snopje z
vilami, stoj stran od vnanje vrste
snopov, pazi, da bo središče vedno
nekoliko višje, in polagaj snopje
tako. da bodo šle strani kopice .po¬
lagoma in enakomerno v špico.
Sreda kopice, če zlagaš z vilami
in stojiš na sredi, se ne bo mnogo
v legi a, ker je od tvoje teže stla¬
čena; vlegli ali pobesili se bodo
pa zunanji snopi, in naredila se
bo lepa streha, če vzdržuje kopico
na sredi vedno nekoliko višjo.
Kopico ni ravno potreba, da je
zelo visoka, glavno je da je na¬
pravljena tako, da voda raz nje
odteka, sicer se žito pokvari. Si
dišče kopice naj bo toraj čedno
povsem polno, stlačeno, m nekoh
ko višje kot zunanje snopje, k
tero naj ne bo stlačeno, da se po
tem samo vleže, in napravi streli -.

Kopica ne sme viseti. Kopica, n
visi bo navadno puščala, m c
močno, bodo ž njo vedno sitnosti.
Stoj kolikor mogoče na sredi ko
pice, kadar jo delaš, zlagaj stran¬
ske plasti s posebno skrbjo,
bo ena stran bolj visela kot drug
in isti, ki meče snop^J J°*j W
ne meče na
mogoče na

snopje z vilami raz v
li mekaj namigljajev

-

nikdar na kraj kopice

K*» MM  1

snopje je najboljše,

stran, ampak kolikor
sre do kopice. Snami

il onega, ki

kako tako

ali pa naj ti

ze- krme,

zlagati

i tl

da ne pride

začne a ij

^ se dene na tla nekaj slame an
da se  • ’ klasje na zem-

Zakaj se dečki igrajo roparje?

Vsak mali deček, kateri ima kaj
življenja v sebi, se bo igral ropar¬
je, Indijance, vojake, in sploh ne¬
kaj, kar je v stiki s krvavo igro.
Zadnje čase se mnogo deluje na
to, da bi se kolikor mogoče omeji¬
lo te divje igre: da bi se iztrebile
knjige o pomorskih in drugih ro¬
parjih, o indijanskem klanju, in
sploh o divjem in krvavem pusto¬
lovstvu, in da bi se te knjige na¬
domestile z izobraževalnimi knji¬
gami.

Da bi se odvzele malemu dečku
te stvari, katere so mu že po nara¬
vi prirojene, je ne le nemodro, am¬
pak tudi nevarno. Dečku se mora
dovoliti, da je kolikor toliko raz -
posajen, divji, sploh tak, kakor ga
je narava vstvarila. To so načela
znanstvenikov, in to so prava na¬
čela, kolikor se tiče razvoja vsake¬
ga bitja, torej tpdi razvoja člove¬
ka. Vžlic vseh bogoslovnih ali teo-
logij&kih naukov mora zavedni
človek vendar uvideti sam, da se
rodi človek brez vsake zavednosti.
Otrok, ki pride na svet, se ne za -
veda popolnoma nič, nima nikake-
ga uma, in to mora pritrditi sled¬
njič najbolj zagrizen bogoslovec.
Dete, katero zagleda beli dan, če
je še tako zdravo in razvito, nima,
nobenih občutkov nravnosti ali
morale, nima nobene zavednosti,
ravno tako kot tudi nima toliko
duševne moči, da bi izrazilo, reci¬
mo. le eno črko abecede. Otrok se
mora učiti zavednosti, in učiti se
mora tudi nravnosti ali morale.

Dr. Haekel, eden najznameni -
tej šib znanstvenikov na tem po -
lju, trdi, da je razvoj človeka, od
takrat, ko je človek vstvarjen.
pred rojstvom, do polnoletnosti,
oziroma do popolnega razvoja, ži-
votoslovno ali fiziologično in du¬
ševno isti, kot je bil njegov pra -
ded v temnih časih daljne pretek¬
losti. V sle d tega je mali deček, to
je mnenje znanstvenikov, skozi
več let svoje mladosti poln uniče -
valnih in morilnih nagonov vsake
vrste. Deček najrajše razbije svo¬
je igrače, rad se tepe z drugimi
dečki, on rad muči mačko ali psa,
on rad razdira ptičja gnezda, in
sploh ima deček, ki je šele v raz¬
voju človeštva mnogo naravnih
navad in nagonov, ki se dozdeva¬
jo odrašeenemu in izobraženemu
človeku divje. Naravno, da se mo¬
ra te divje naravne nagone člove¬
ka ublažiti in iztrebiti; vendar je
to treba storiti polagomo, in de -
eku je dovoliti, da se v mladih le¬
tih igra roparje, vojake in slične
krvave igre.

Vsi živceslovci so mnenja, da je
nevarno za človeški sestoj, če si
človek preveč k srcu žene to ali
ono stvar, če nima nikogar komur
bi potožil svoje težkoče in žalo¬
sti, komur bi odprl srce in mu raz¬
ložil misli in želje. Take neprilike
učinkujejo slabo na živčni sistem,
in so večkrat povod, da pade člo¬
vek v slabe, moralične navade.

Če vidi taižni in s težkoeami o-
bremenjeni človek žalostno sliko,
ali če cit a o žaloigri ali tragediji,
četudi je žaloigra drugačna kot je
naša, vendar je naše usmiljenje
zbujeno, čutimo nekako sočustvo¬
vanje, naše težkoče se zmanjšajo
in zginejo, mi odpremo naše srce
in pustimo, da se žalost zgubi —
in naša žalost se zmanjša.

Ravno tako zgubi deček, ki vih¬
ti sekirico nad svojo namišljeno
žrtev, mnogo moralične gnjilobe iz
svoje krvi, katero je podedoval od
prednikov, ki so živeli v divjih ča¬
sih.

KRESNICE ZAMOREJO PO¬
STATI VIR NOVE LUČI.

Kresnica bila je vganjka znanst¬
venikom leta in leta, in ves trud,
da bi se našlo zakaj se sveti v go¬
tovih trenotkih, je bil delj časa
zastonj.

Vendar francoski znanstvenik,
Ralph Dubois, je ne dolgo tega do
vršil 'zanimive preskušnje in pre¬
iskave, katere kolikor toliko raz¬
krivajo tajnost. Profesor Dubois
je našel v telesu kresnice dva
posebna kemična obstoja, radija, j
katera vreta, če se dotakneta, in
nasledek tega vrenja je iskra, ka¬
kor hitro pride to vrenje v dotiko
najmanjše mokrote.

Profesor je dokazal to dejstvo
s tem, da je izvlekel iz kresnice
te kemikalije in jih je zaprl v ste¬
klenico. Kemikalije bile so temne
dokler so bile suhe; kakor hitro
se je pa na nje spustila kaplja
vode se je vžgala luč in zasvetilo
se je kakor se sveti kresnica ob
poletnih vččerih.

Profesor Dubois je mnenja, da j
je ta iznajdba velikega pomena
in velikanski korak v iznajdbi
luči, ki bo cene ji in priprosteji
kot petrolej, plin ali’elektrika.

Dr. Dubois ima popolno zaupa¬
nje v iznajdbo, ki ho velikanske¬
ga pomena za ves s'Vet.. Podal se
je v -lužno Ameriko! kjer so kres¬
nice največje ne svetu, včasih do¬
sežejo dolgost poldrugega palca,
in Indijanci jih rabijo po noči
za luč.

Možje!

Ali sle že posku¬
sili pristni

• • • • m

« •> o * «

Right-Cut

tobak za čžkanje?

5 centov zavitek.

RAZNOTEROSTI.

Cela vojska proti roparjem. Ob

romunski meji blizčgj Brašova na
Sedmograškem roko* hjači že delj
časa tolpa dvanajstero rannunskih
tolovajev, oboroženhivpd pete do

glave. Izvršila je 1  'Kmuuniji m
na Sedmograškem ce/b vrsto drz¬
nili ropov ter postrelila mnogo
orožnikov, ki so jo zasledovali.
Zdaj je poslala ogrska vlada proti
roparjem sto orožn^tov in dva ba¬
taljona pehote, runmnska pa 120
orožnikov in štiri pgKutne bataljo¬
ne. Ta vojska bo roparje pri Pre*
dealu obkolila in jih prijela žive
ali mrtve.

Redovniki in redovnice v šolah.

Redovniki poučujejo v Avstriji na
11' javnih državnih gitfiiiazijah, 8
zasebnih gimnazijah, 5 učiteljiščih
trgovskih šolah, 6 meščanskih in
20 ljudskih šolah ter vodijo 28 di¬
jaških zavetišč. Redovnice učijo
na 3 dekliških gimnazijah, 10 uči¬
teljiščih, 8 licejih, 4 trgovskih šo¬
lah ter vodijo 108 penzion a to v.
Nadalje poučujejo na 56  zasebnih
2 trgovskih šolah, 6 meščanskih in
in 143 javnih ljudskih šolah. Kon¬
čno vodijo še 312 delovnih šol,
273 otroških vrteeev, 64 nadalje¬
valnih šol, 5 tečajev za otroške
vrtnarice, 6 tečaje/ za učiteljice
ročnih del, 19 gospodinskih šol in
zavod za hčere vojakov (moštva).

Nemčija za nemški “Schulve-
rein.” Zadnji čas je dobil nemški
Sehulverein 320 novih podpornih
članov v Nemčiji. Tako nemška
marka vedno bolj sili v avstrijsko
slovanstvo — Schulvereinovi po
tovalni učitelja (posebno Hoyer)
zadnji čas govore na zborovanjih
v Nemčiji in se nič ne brigajo za
društvena pravila in za po teh pra¬
vilih določeni delokrog. Kaj bi bi¬
lo, če bi kak Slovenec šel govorit
za naše narodno brambne namene
v Rusijo ali Srbijo in ondi pobirat
rublje in dinare za one šole, ka¬
terih nam država noče dati, dasi
imamo zanje postavno pravico?
Nemci pa imajo vsega preveč in
vendar hodijo še preko črno žoltih
kolov iskat denar za potujčevanje
avstrijskih podanikov!

Velikansko darilo. Dunaj, 3. ju¬
nija. Ministerski svet je sklenil
dati radijski postaji tukajšnje
Splošne bolnišnice v svrho zdrav¬
ljenja raka na razpolago 1 gram
radija,ki je vreden pol miljona
kron.

Judežev grob. Dunaj, 3. junija
Včeraj so. se odigrali na central¬
nem pokopališču na mestu, kjer
počiva truplo vohuna Redla, silno
mučni prizori. Sorodniki pokojni¬
kov, katerih trupla leže v isti vrsti
kot Redlovo, so zahtevali od poko¬
pališke uprave, da izkoplje Red-
lov grob in pokoplje truplo kje
na čisto samotnem kraju. Her
uprava zahtevi ni hotela ugoditi
je množica naskočila Redlov grob,
ga razkopala, opljuvala, in oskru¬
nila. Policija ni smatrala za po-
terbno, da posreduje - ih ukroti
množico;

$ NAŠI ZASTOPNIKI.

$  «

Za Biwabik, Minn.: J a.-ob Delak.

Za Ely, Minn.: Matb. D. Kapsh.
n. M. PERTJSHEK, za Ely, Minn.

Za Eveleth, Minn.: Maks Volčanšek. —
G. Kotze.

JOHN JERIHA, New Duluth, Minn.

Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne.

Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk.

Za Virginio iri okolico: Frank Horva-
tich.

Za Auroro, Minn.: Louis Petelin.

Za Rauch, Minn.: Geo. Brozich.

Za Crosby, Minn.: Tony Prosen.

Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar.
Za Rice, Minn.: Vouk & Oman.

Za New Duluth in Oliver: Frak
Zajc.

JOHN DRAGO VAH, za Snodan, Minn.

I. 0 Ul S VESEL, za Gilgert, Minn.

Za Calumet in Laurimn, Mich.: Frank
Plautz.

Za So. Range, Mich.: Mike Muhvich.
Za La Salle, 111.: Frank Krulc.

Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Blisch.
Za So. Chicago, HI.: Anthony Motz.

Za De Pue, HI.: Joseph Omerza.
FRANK BRENCE, za Wankeg-an, 111.
Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinieh.

Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml.
ANTON TRATNIK, za Clinton, Ind.

Za Fairchild in Willard, Wis., Frank
Klančar.

Za Braddock, Pa., in okolico: John A.

Germ.

Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj.

Za Conemaugh, Pa., in okolico: John

Brezovec.

Za Arona, Pa.: Anton Klanehar.

Za Garrett, Pa.: Jos. Tamc.

Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman.

Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich.

Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth.
JOHN MLAKAR, za Claridge, Pa.

Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬
rol Bauzon.

Za Barberton, O.: Frank Poje.

Za Bridgeport, O.: Frank Guna.

Za Leadville, Jacktovra, Stringtovra,
Bocktown in So. Chicago, Colo.: F.

W. žužek.

Za Leadville, Colo.: John Janežič.

Za Primero, Colo.: Mihael Krivec.

Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik.
Za Yale, Kans.: John Homec.

Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik
Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar.
Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar.
Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik.
Za Diamondville, Wyo.: John Globoch-
nik.

Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬
renta.

JAK. CUKLJATI, za FittBburg, Kans.
JOHN PUCELJ, za Racine, Wis.

MIR. BREZNIK, za Frontenac, Kans_.
ANT. ŽAGAR, za Kansas City, Kans.*

J. FERME, Stoverville, Ari.

Upravništvo

“NARODNEGA VESTNIKA"

VSAKDO POGLEJ SEM

Ta moka napravi najboljši kruh. Spomnite se na kruh, ka-
koršnega je mati spekla; tak je kruh iz

Duluth Universal moke

(Najboljša moka za kruh)

En kos takega kruha, bot je ta, in sline se cedijo vsakomur.
Moka se sama priporoča, in je ni potreba hvaliti. Melje se pri

DULUTH UNIVERSAL MLINARSKI DRUŽBI

MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE KUHARICE.

Pozor! Pozor!

Z malim denarjem veliko zabave!

Naiboljšž In nainovejši

GRAMOFON samo

Pozor!

Bt=

:3B

American Exchange
^^Bank—^

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banka za
Slovence in Hrvate v mestu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vezne liste.

3 j 0  obresti od vlog.

'Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravite
prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar.

Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje vse
druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri _
poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da go¬
dete z njim jako zadovoljni.

Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikov
po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter se
pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo,
in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki.

Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju neza_
dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred'
plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj.

B enko rus  & r

11250  INDIANA AVE., CHICAGO, ILL.

i

KUPUJTE PRI TRGOVCIH,
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM
LISTU.

A. M. MURNIK

Grant Avenue Eveleth, Minn.

Največja zaloga

MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH
IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬
GIH DOMAŽIH POTREBŠČIN.

Posebno pozornost posvečamo Slovenkam!

PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE¬
PRIČAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH.

*

§

I

i

i

i

i

5}

©


l

Dopisi.

/L

i® 6 «f 6 «Ss

SS.SSSSSSSSSSS-

Eveleth, Minn.

Cenjeno uredništvo: Dovolite

mi objaviti moje opazovanje razli¬
ke med kmetijskimi pridelki v
sevrni Minnesoti in v severnem
"VVisconsin, da l)odo ljudje videli
da smo tako nekako najzadmji,
kar se pridelkov tiče, tu v sever'
ni Minnesoti.

Spremljal sem mojo familijo v
"VVisconsin, in ko sem hodil po
Eveleth in okolici, nisem še nikjer
videl cvetja ,a 'ko sem prišel v
"VVisconsin sem se graha in novega
krompirja tako najedel, da sem
mislil, da mi ho trebuh počil. Tu¬
di stročji fižol bi se že dobil isti
čas, in v mnogih vrtili so ga že
imeli, in tudi sladka koruza za
jed se je že dobila po vrtili tisti
čas ko sem bil tam, to je bilo sre¬
di julija.

Pridelki v severnem VViscon¬
sin so izvrstno kazali. Detelja in
trava in žita, sploh vse bilo je ta¬
ko lepo, da ni bilo treba lepšega
iskati. Farma je res blažena stvar
če je v pravem kraju, tako sem si
mislil in tako sem se tudi prepri¬
čal. Mirno družinsko življenje in
blagostanje je doma le na farmi,
četudi je res nekaj mesecev težko
delo. Se ve, s tem mislim farmo v
pravem pomenu besede, in ne ho _
sto ali gozd.

In mleko! oj kako je različno
mleko od teli opojnih pijač, ki mo
rijo duh in telo človeka ,ako jih
zavživa v preobilici. Zvečer sem
se napil sveže vode in svežega,
pristnega mleka, in zjutraj me ni
nič tiščalo v glavo; počutil sem se
čil in zdrav in vesel. Videl sem,
da na farmi je res življenje, če le
ima človek denar, da si kupi far¬
mo v kraju kjer raste vse, kjer
je zdravo podnebje, dobra voda
in dobri trg, in ne predaleč od
železnice. Zadnje leto, šlo je mno¬
go naših ljudi na farme; žalibog
pa da se jih je mnogo ogoljufalo,
ker so šli na limanice brezvestnih
mešetarjev, katerih tudi med na¬
šim narodom mrgoli. Ludje, ki ni¬
majo nobenega pojma o farmar-
stvu, ljudje ki komaj poznajo pe¬
sek od prsti so se spravili proda¬
jati zemljišča zgolj radi kmišna,
in žalibog, zapeljani so ti navidez
ni prijatelji marsikatero družino
v velike zgube in težkoče. Obeta
se zlato, prodajajo se pa mlakuže,
pesek in grmovje, cesar se ogiba
-vsakdo, le Slovenec se še vjame v
tako zanj ko. Jaz sem videl, da je
lepe zemlje še dovolj, in četudi je
obraščena z drevjem, se je ni bati
■ker za drva se vedno toliko dobi,
ad se splača šilit. Kadar je pa ta¬
ka zemlja obsejana ni treba bolj¬
še, ker koder je rastel gozd tisoč¬
letja je naravno najbolj rodovit¬
na prst.

Mlekarstvo igra veliko vlogo v
ondotnili krajih koder sem hodil,
in za mleko se kar trgajo sirarne
In mašlarne, in je ni treba okoli
ponujati. Trg je dober za vse, in
vsak pridelek se prav lahko speča
-v denar. Po mleko hodijo domov
in vsakih 14 dni pride v hišo ček
da ima farmer vedno denar. Tudi
.konjereja igra veliko vlogo, in
ravno tako kurjereja, ki tam iz-
vanredno dobro vspeva.

"V tej okolici naseljenih je naj¬
več Nemcev, in med njimi so tudi
štiri slovenske farme', in to je v
»količi Crivitz, Wis. Nekateri sta¬
ri farmerji bi prodali svoje farme
in šli 'bi živeti takorekoč v penz-
.jon, 'ker imajo dovolj vsega, in tu¬
di denarja. Se ve, da te farme ni¬
so zastonj, to si lahko vsak sam
misli. Farmerji, ki prodaje jo so
stari že nad GO let, in ker so se
otroci izšolali in so šli v mesto, za¬
to hočejo prodati. To so Nemci, ki
■so bili na farmah že po 20  in več
let, in so si napravili groš. Govoril
sem ž njimi in povedali so mi raz¬
mere, zakaj so voljni prodati.
Kdor misli kupiti dobro farmo in
ima denar naj se pobriga za to
dkolico in sploh za državo VVis¬
consin.

Pozdravljam vse cenjene čitate*
lje Narodnega Vestnika.

Makso Volčanšek.

šali resnico se je jasno pokazalo
v našem mestu te dni ko je on iz¬
posloval od sodnij prepoved da
mesto ne sme več izplačevati kou-
traktorjem kateri imajo pogodbo
za mestne naprave. In poslušajte
delavci, kakov izgovor ima Tre-
zona in njegova družba za njih
postopanje? Pravijo, da plačajo
preveč davkov. O joj, kaj pa bo
sedaj ? Steel. Korporation bode
bankrotiral samo zato ker si rev¬
ni Elyški delavci hočejo malo
udobneje uravnati svoje življe¬
nje. Vsak otrok ve, da Steel Cor¬
poration plača najmanjše davke
kar je korporacij, in primeroma
z njih vrednostjo, sedaj še ne pri¬
vošči, da bi revni delavec in me¬
ščan, kateri je toliko nesrečen, da
živi v Ely pod nadzorstvom Tre-
zqnata, živel pošteno in mogel
shajati.

Toda Trezona se bode hudo v-
rezal. Mestni aldermani z nekimi
izjemami niso vsi njegovi; in ti
so sklenili, da se stvar požene do
naj višjega sodišča, kjer upamo
bode tudi revni delavec in meščan
imel nekaj reči.

Sedaj se lahko odprejo oči
v-sem onim kateri so volili Trezo-
nata. Prav značilno je od njih, da
so pustili inkorporirati svoje o-
zemlje pod mesto samo zaradi te¬
ga, da so dobili pravico, da vsi
delavci, kateri na njih zemlji ži¬
vijo, lahko v mestu volijo. Volijo
pa samo tako kakor družba dik -
tira; to jje za korist družbe. Kje
pa ostanejo revni meščani, za to
se seveda Trezona ne briga, samo
da polni že tako prenapolnjene
žepe Steel Trusta.

O tem bi lahko, in bodemo na¬
pisali še nekaj pozneje. Za sedaj
upamo, da bode zaostevalo samo,
da bodejo naši rojaki vedeli, ka¬
ko se je začelo postopati pod nad¬
zorstvom Trezonata. Vsak, kate¬
ri še sedaj ne vidi kam pes taco
moli, spi. Upati je, da se bodejo
naši rojaki zbudili predno bode
prepozno.

Naročnik.

Ely, Minn.

In pričakovano se je zgodilo.
EIyški trinog je pokazal svoje zo¬
be. Prav ste imeli v vašem listu
ko ste pisali še pred volitvami na¬
šega mesta, da se naš Trezona po¬
ganja za mesto majorja samo za¬
to, ker bi rad znižal davke druž¬
bi za katero dela, in to na veli -
kansko škoda delavca. Da ste pi-

Aurora, Minn.

Cenjeno uredništvo:

Prosim priobčite sledeče: V št.
144 vpraša g. Vincenc Mikulič ke
do se je vrezal. Jaz mu odgovar¬
jam, d i on. V št. 135 N. V. ste pi¬
sali, župnik je zahteval svoto $50,
da ga pokoplje. Tukaj ste se vi
vrezali; zahtevalo se. je le $25.,
brez vsega barantanja. Ta denar
je pokojnikov bi at plačal, in ker
se pogreb ni v» HI cerkveno, je do¬
plačalo se je rajše Fincem kot
bil denar nazaj.

za slovensko cerkev —- lepi sloga.

Kar se tiče društev, m slin: da
vi dol n. veste, da blagoslovijo
nim zastavam ne more braniti v
cerkev ne g. Polak in ne nobeden
drugi, pa naj bodo dotična dru¬
štva vstanovljena na kakoršniko-
li podlagi hočejo.Društvo Aurora,
št. 43. S. N. P. J., in društvo
Zvezda št. 111. S. N, P. J., ima-
sta toraj prost vstop v cerkev z
zastavami in regalijami kadar je
njih volja.

Toraj, ako je g. Polak pisal, da
svobodo miselna društva ne sme¬
jo v cerkev, iz tega ste si vi lahko
tolmačili, da društvo Aurora št.
43. in društvo Zvezda št. 111, S.
N. P. J., ne smejo v cerkev. Storil
je pa g. Polak napako, katere je
kriv samo on.

Kar se tiče sloge in edinosti je
tukaj na Aurori ravno tako ka.-
kor vreme meseca sušca, ki se
vedno spreminja. Tukaj tudi da¬
nes korakamo vsi skupaj in dela¬
mo vsi za en cilj — eden za vse,
vsi za enega — a jutri prosi eden
pomoči, ne sebi ampak svojim so
bratom, takrat pa, ako ni vsem
prav, pa po njem, da se mu zave¬
žejo roke, da bo miroval in ne na¬
predoval. Žalostno je videti, da se
dela med nami vedno več stran -
karsko kot pa skupno.

In tako dostikrat dela marsike-
do račun brez krčmarja, kateri
pa kaj rad vnese, in tako je sedaj
nam in vam, pa vse eno delajmo
kakor moremo v vseli ozirih, sa¬
mo toliko jaz mislim , da bi se
vsaki zavzemal popolnoma za
svoje prepričanje in se tudi tako
ravnal.

Čudno se mi pa vidi, da se pro-
stomisleci tako malo zanimajo za
| pravo svobodo, ki je edino na
farmah. Čudni ljudje to, ki se ne
brigate za znanstvo v ekonomiji
od česar je odvisen ves svet.

Pozdrav vsem čitateljem N. V.

Frank Keržič.

Ely, Minn.

Cenjeno uredništvo:

Ker je to moj prvi dopis v naš

priljubljeni polutednik “N. V.”,
sem trdno prepričan, da ga pri¬
občite.

Ker že bivam v Stric Samovej
deželi ali kakor jo nek dopisnik
imenuje deželo svobode, približno
dvajset let, je skoraj že čas, da
tudi jaz primem pero, ter napi -
šem par vrstic svojim rojakom v
prevdarek.

Večjidel svojega tukajšnjega
bivanja delal sem po zaduhlih
rudnikih, katerega sem se pa
končno naveličal ter zaželel po
čistejšem zraku. Sedaj sem upo-
slen pri delili izven rova, katero
delo mi tudi veliko bolj ugaja.
Povsem umevno je, da sem te -
kom dvajsetletnega tukajšnjega
bivanja veliko izkusil, dobrega
iu slabega, ter so mi tukajšnje
razmere dobro znane.

Samoosebi je umevno, da ne
morem vseh dogodljajev tukaj v
listu opisati, kajti gradiva je to¬
liko, da bi se zamogla spisati de¬
bela knjiga. Tukaj hočem podati
le nekak izvleček o raznih dobrih
in slabih časih, ki so se vrstili te¬
kom mojega bivanja v Ameriki.

Za časa raznih kriz, ki so nas
grozno zadele, ker smo bili nanje
popolnoma nepripravljeni, ni bilo
dobiti v širni Ameriki niti toliko
dela,da bi si mogel človek zaslu¬
žiti vsaj za najpotrebnejšo hrano.
Marsikateri rojak bi takrat bil
vesel če bi zamogel dobiti delo z
dnevno plačo 75 centov, toda za¬
man si bodil od rudnika do rud¬
nika, bili so skoraj vsi zaprti,
stroji so ‘stali, parne piščali nas
niso vabile na delo, in žalostno
smo premišljevali, kje da dobi -
mo denar za potrebno hrano.

Kak razloček med tedaj in se¬
daj. Vsi rudniki delajo s polno
paro; kamor pogledaš, vidiš mar¬
ljivo delati in človeku se dozdeva
da vidi povsod le mravljišče, kjer
pridne mravlje skrbno skupaj
znašajo za bližajočo se zimo. To¬
rej povsod napredek, povsod
kruh. Da je temu tako, mi ne bo¬
de nikdo oporekal, ne delavee tr-
pin, ne trgovec, kajti v istini se
povsod opaža prosperiteta.

Morda ni več dolgo, ko napoči¬
jo zopet slabi časi. Pred preslani¬
mi krizami je vladalo isto blago¬
stanje isto veselje med narodom,
kakor vlada danes. Toda, jeli smo
morda danes kaj bolje priprav -
Ijeni na slabše čase kod smo bili
nekdaj ? Ne. Poglejmo danes našo
mladino, kako brezmiselno za -
pravlja denar. Poreči pa enemu iz¬
med njih, da bi bilo bolje, da si
prihrani nekaj od težko prisluže;
nega denarja za vsak slučaj, bo -
diši bolezni ali kake krize, kaj ti
odgovori tak kratkovidnež? Od¬
govoril ti bode: sedaj sem mlad,
in hočem živeti v veselju in rado¬
sti, kaj me briga, kaj pride poten 1 ..
Ali cenjeni mladeniči, kaj bode
potem, ako nastopi kaka bolezen,
slabi časi, ali kriza, enaka one j, ki
je vladala pred dvajsetimi leti?
Gorje vam, če vas najde nepri -
pravljene. Marsikateremu izmed
nas, kateri smo preživeli nekdanje
krize, krči se srce že ob spominu
nanje, ko šo tako kruto gospoda¬
rile med nami.

Čas je torej, da pričnemo tudi
iti Slovenci malo bolje misliti na
bodočnost. Po mojem skromnem
mnenju, je edini izid, naseljevanje
na farme. Farmer ne pozna kri¬
ze, vsaj v toliki meri ne, kot de¬
lavec. Farmer lahko vedno svoje
pridelke proda, ker ljudstvo mo¬
ra tudi v slučaju krize jesti, seve¬
da, da so tudi njegovi pridelki te¬
daj cenejši, in nima toliko dobi¬
čka za svoj trud, vendar pa vsaj
ve, da se mu ni potreba bati lakote
kot se jo mora delavec, ako si ni
prihranil toliko, da zamore vsaj
nekaj časa živeti od njih.

Da se izognemo eventualnemu
zopetnemu stradanju, bilo bi po
mojem mnenju najboljše, da bi se
sestali vsi oni, kateri imajo vese¬
lje do samostojnega življenja, ter
si osnovali nekako društvo, kate¬
rega odbor bi imel nalog, da si o-
gleda razna zemljišča, koja bi bila
najpripravnejša za kmetijstvo.

Moje mnenje je n. pr.: Kupilo
naj bi se velio skupno zemljišče
katero naj bi se enakomerno po
vplačanih deležih razdelilo. Obde¬
lovanje zemlje naj bi se vršilo za¬
družno; zadružno namreč v toli¬
ko, da bi se kupovale potrebščine
kakor poljedelski stroji, semena
itd. skupno, ter se prodajali pri -
delki skupno, kajti cena bi se do¬
bila vedno višja, ako bi se pridelki
prodajali v večji množini skupaj,
kakor ako bi jih vsak za sebe pro¬
dajal.

Na ta način bi se rešili suženj -

stva, katero nas danes v toliki me
ri tlači, in naši otroci bi bili več
vezani samo na kramp in lopato.

Čas bi bil sedaj, da se zberemo
v večjem številu in se posvetuje
mo, kje naj bi se kupilo pripravno
zemljišče za kmetijstvo. Na ta
način bi se pripravili za vse even
tualitete, in slučajna kriza bi nam
ne škodovala več v toliki meri.

Kmetovalec je dandanes uajbo
1  je plačani delavec za svoj trud in
končno, ako so le količkaj pridne
roke pri kmetijstvu, ima vedno še
kaj potomcem za izročiti. Ne opo¬
rekam, da si delavec v  tovarni in
v rudnikih ne more — pristradati
nekaj dolarjev, a to samo, dokler
je še mlad in zdrav; kakor hitro
pa postane star, in si ni v mladosti
nič prištedil, ne ostane mu druge¬
ga, nego da vzame palico v roko
ter se napoti trkati na vrata usmi¬
ljenih src, kajti podjetnik ga ne
mara izčrpanega starca, in ga sku¬
ša prej ko mogoče spraviti izpod
nog, dasiravno si ravno njemu v
korist pustil vse svoje mladeniške
moči.

V naši olebliei je še veliko zem¬
ljišča, ki čaka pridnih rok, in
vsled tega kličem še enkrat vse
one rojake na Ely, kateri se za to
zanimajo, da se oglasijo in da se
> tem posvetujemo, ker sedaj je še
čas, dokler nas ne obišče “teta’
kriza, kateG lahko na ta način po¬
kažemo pete.

Francelj iz Ely.

m  THeo.HAnn

iSSnigM—. BR£WINO
W^\COMPANY

J AY W. ANDEKbUJN, Agent,
352 W. Michigan St., Duluth,
Minn. —'Mione: Grand 1800.

AUSTRO-AMERICANA
PAROBRODNA DRUŽBA.

Direktna črta med New Vorkom in
Avstro. Ogrsko.

Nizke cene. — Dobra postrežba
Električna razsvitljava. — Dobr
kuhinja, — Vino brezplačno.

Kabine III. razreda na parobrodih
KAISER FRANZ JOSEPH I.

in

MARTHA WASHINGTON.

Na ladjah se govore vsi avstrijski
.jeziki.

Družbini parobrodi na 2 vijaka:

KAISER FRANZ JOSEF I.,
MARTHA WASHINGTON,
LAURA, ALIČE,
ARGENTINA, OCEANIA.

Novi parobrodi se grade.

Za vsa nadaljna pojasnil
obrni na glavni zastop:

PHELPS BROS. & GO., General Agents,

2 Washington St., New York,

ali aa njih pooblaščene zastopnike
v Zedinjenih državah in Oanadi

st

NA PRODAJ

je v veliki slovenski naselbini pro¬
dajalna z grocerijo in mešanim
blagom. Proda se radi odhoda. —
Več se poizve pri upravništvu Na¬
rodnega Vestnika.

HIŠA NA PRODAJ

na Eveleth št. 606 Douglas A ve.
3 sobe in čumnata. Stranišče in
voda v hiši. Za ceno obrnite se na:

John Jerina,

Bos 78, New Duluth, Minn.

Bolečine
v hrbtu

katere povzročajo obistne ne
prilike, hitro izginejo, ako ra
bite

Severovo Zdravilo za

obisti in jetra

(Severa’* Kidney and Liver Remedy)

katero se priporoča za zdrav -
ljenje raznih obistnih in jetr¬
nih neprilik.

fanš»-F» i msuskoieh

Znojne

noge

povzročajo pekoči in bolestni
občutek. Odpravite g  a z rabo

Severovega Praška

za noge

(Severa** Fool Powder)

ter si pridobite udobnost : :

Cena 25 centov.

Potrebščine
za toaleto

Ni boljšega- toaletnega pri
pravka neg-o je : : : : :■

Severov Antiseptični
toaletni prašek

(Severa'* Antiseptic Toilet Powder)

Priporoča se za moške za rabo
pri britju, za ženske za vzdrže¬
vanje lepote kože in zoper po -
tenje, in za otroke in dojenčke
zoper solnčno ogorelost in raz-
poklost kože. Cena 25c.

Sadar kupujete zdravila, vprašaj¬
te lekarnarja za “SEVBROVA”
zdravila. Ako jih nima v zalogi,
naročite jih od nas

W.F. Severa Co.

CEDAR RAPIDS. IOWA

NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI
SLOVENSKI DVOTEDNIK V
ZEDINJENIH DRSAVaH

NAZNANILO.

Cenjenim rojakom po državah
Wisconsin, Illinois in sploh drža¬
vah ležečih vzhodno od reke Mis-
sissippi naznanjamo, da jih obišče
v kratkim naš glavni zastopnik
Mr. A. E. Podjed, ki je pooblaščen
pobirati naročnino, oglase in tis¬
kovine. Rojakom ga najtopleje
priporočamo.

Krajevne zastopnike prosimo
da rnu blagovolijo,, kolikor mogo¬
če olajšati delo pri obiskovanju
rojakov.

405

Upravništvo
NARODNI VESTNIK”

W. Michigan St., Duluth.

Prepričajte se o istinitosti!

Poskusite enkrat sodček mojega nai
boljšega rdečega vina iz Euclid groz
dja. Za pristnost jamčim, ker g a  llhko
rabi vsak mašnik pri sv. daritvi Vina
imam veliko v zalogi. Cena $24 00 bar
reL Postrežba točna in v popolno zado.
voljnost.

Za obilna naročila se priporoča

Louis Lah,

trgovec z vinom

1033 62ad St., N. E., CLEVELAND, O.

Pazite!

V PONEDELJEK, DNE 28
SE PRIČNE NAŠA VELIKA 7»
• : D1LETNA RAZPRODAJ

IZPLAČALO SE VAM B 0 DF c~-
ISKATI NAŠO TRGOVINO Pri T  :
: : RAZPRODAJI POHIŠTVA

DAMO VAM TUDI NA UPANJE

B complete housefurnishers a

AVHA &  P 0

DULUTH. MINNESOTA

SMODKE

NAJPINEJŠE KAKOVOSTI Z GRBOM StOTEn«.
POBSE ZVEZE, IZDELANE IZ NAJ PIKE J8EOA ®*UT|

PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. SEOi t °BAXa :t

Za obilna naročila se priporočam vsem . 1 .-.,
lavske Podporne Zve_e. Blago razpošiljam rr ''

■to. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIM' * ™ toli S:


MARIJA MENCINGER,

1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio,

Kdor hoče dela

naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško k: l|

“VELIKI SL0VENSK04NGLffll 1

r

>L s e P° r

' .V '

faz*

‘> dip »
fclllfll 01  ■

"‘■"Vodu 1111 ’
‘Veni 11 ’ 0
Cei k lece
K:  kada r  T
i * 1  V fez P°
podr 1
!» eStU

4  il> l 0 I e
•V vršilo *
Ejl* hišica,
*, France * 0  v j

videl m-

-jjae lahek n

■ imel tudi že
V ."jka. Tud'

vriloniodri®' ’

njen obra

,j|. da je z n ;

jn jasen gl as  j
, prinesla n

■ je pripoved
;s;t .ro je znak
,. vpraša nae
ia. al se še bo
fi ti pri men
iena.

tendar si ti n

a :rmotek ne

□

da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil anglei
ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angL mr
vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisom
ških pisem in kako se postane amerikanski drarlju
tega ima knjiga dozdaj najveojiUov.-angl. in angl.-slu
Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad
stane $ 2 . 00 , in se dobi pri:

>a nimaš tud
pričakujoč o
‘imda, seveda, 1;
JHR'1 Odkar si t
t*i zdi kot sanje
Im kaj prijeti
f«.  France, pred

V. J. KUBELKA, 538 W. 145th STREET, N EH 10U

edino in naj več je založništvo slovensko-angleški c
slovenskih knjig..— pišite po cemk.

:  Pustolovščine,

SLOVENSKO ZAVETI!

V AMERIKI

INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS

NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA S--
NAROD V AMERIKI-

URADNIKI'

Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt. •
Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St..
Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale A«
Blagajnik: Geo. L. Brozich, Bos 424, b)

NADZORNIKI:

Joseph Benka, predsednik, 11250 fr** 1

Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Sku •
boj, vsi v Chicago, Ul.

■■ ,Sl 'cn (

;la dki

<«sa

'na

JIea  m

ter

se

DIREKT0RIJ

obstoji iz vseh zgoraj navedenih urad"
kov ter še sledečih rojakov:

John A. Germ, Braddock, ba¬
lvan Pajk, Conemaugh,

John Gantar, Frontenac

Kansas

--- . Til

Matija Pogorelc, Chicago,
Louis J. Pirc, Cleveland, ‘

UL

John Verderbar, Chicago, ,,
E. J. Mencinger, Pueblo,

Vsaka slovenska organizacija

ki

član»

:  J ‘

več društev, je opravičena do en, .p! 1 . 0 ,
Vsak slovenski list v Ameriki F

ga mesta v direktoriju. . a s

Vsa ostala samostojna drus

l  JrS n

- ^ lo bok c
iW; PHt Te:

ft kr

Rup

SVn

'hlolfj.

It °di

> 1at elj p

" J  Ul

»»„' l »>k

m

"foi

n a hda

65

in

v "l

ki-a}

^slsi;

vsa ostala samu»wj“»

enega zastopnika v direktoriju. Q  '

Dniolr« I A ncitirtntP Z<i  ^ ..or. ■

Rojaki! Agitirajte za
riki, ki naj bode spomenik skuf l m

nia, ki naj bode spornem* . ffl0  e<i" ,

potrebi smo si vsi enaki, podp' ^
skrbimo za one, ki si sami pom&g*  naj ^
Vsi dnnisi in denarne P® sl  L Ar* .,

Vsi dopisi in denarne posdj® ^
tajnika: Fr. Krže, 2616 S°. 0  '

ki denarne pošiljatve oddaja

lf >ii ,; a  gr
bji

"ni


0  v lo 1
tal,



h.


S! nh,.'^v



Se-


n ^ni

Črna zena,

to

it*.

Zgodovinski

roman. — Priredil Javoran.

>

A . t

E 0&.

Riiti

/A:

(Dalje.)

bil pravzaprav doma iz Radoljice. Komaj je stopil
< Vo. ga i e  g nal8 neka notran .i a  sila po svetu, tako da
^ ■ bilo več strpeti. Stopil je toraj kot najemnik v četo, ki
■ : ! n ' . 0 per turške pesjane m z^ njo prišel na južno štajersko
: " ,J  n, \\  jih je moral prenašati in o nevarnostih, v katerih
pozneje ni rad pripovedoval. Pač je povedal, in
se  boril v marsikakem vročem spopadu s Turki in da
rat .' lilmjši borbi rešil življenje svojemu poveljniku Krišto-
'■.-.teinu graščaku, la mu je zato hrabro delo podaril kot
s voto denarji- Pozneje ^il v  ^ekem spopadu France
ju ne bil bi si rešil življenja, da ga niso oteli mimoidoči
mu skrbno stregli. Rana na plečih se mu je zelo počasi
■ Ito j e  izstopil iz najemniške čete. Kupil si je s podarjenim

ijvljisl
veliko i

'^^“kadar je prišel tjakaj.

' h j še _ čez pol leta, odkar je prišel domov, je kupil

nieji precej obširno posestvo, a ker pri njem ni imel
prualo zopet prodal in domotožje ga je slednjič privedlo
e  dofltov na Kranjsko. Doma so mu med tem pomrli vsi
'-orodniki; zato je hodil nekaj časa ves potrt in žalosten
*  se  ni mogel umiriti. Pogosto si ga lahko videl v cerkvi,
1  ‘ kleče pobožno molil. Pozneje je začel zahajati na Br-
se je ustavil nekoliko pri vratih
«v. -- - . _ na Brdih

sfro podrl staro, zrahljano in že razpadajočo kočo in po -
jsteni mestu novo prijazno in lično hišico. Ko je bila hiša
1  B j minil 0  več pol leta, ampak samo štirje tedni, in že se je
, jj e ; vršilo ženitovanje Anželjnova Zalka se je preselila
1  i e pa hišica je bila skoro premajhna za veliko novoustanov
'■■e Francetovo in Zalkino. Odslej Franceta — mladega Bre-
^nisi videl nikdar več žalostnega, marveč vedno je obdajal
islae lahek nasmehljaj in tako obsejal ves njegov obraz.

. imel tudi ženo, ki mu je bila v vsem svojem obnašanju po-
,,, maka. Tudi Zalka. je bila namreč vedno vesela, hitra kot
Svetlomodrimi očrni, na glavi je nosila dvoje zlatosvetlikastih
a kit; njen obraz je 'bil tako bel in rdeč in zraven tega tako
švojjj V da je z njega odseval vedno izraz nedolžnosti. Njen mi¬
ni« dr,^ 'a jasen glas je prepevajoč oživljal vsak dan celo hišo: škrat-
bika je prinesla novi hiši zares srečno in veselo življenje.
jj oeo j j e  pripovedovala Zalka svojemu možu neko evangeljsko
io katero je znala že iz otročjih let. Ko sta dokončala to pobož¬
no, vpraša naenkrat Bregar:

Zalka, al se še bojiš bele žene ? ’ ’

A si ti pri meni, France, se ne bojim ničesar.” se mu sladko
se žena.

h vendar si ti moj angelj varuh, ki me varuješ ot otroka in
za trenotek ne odtegneš svojega ifedzorstva,” jo vesel zavrne

ili pa nimaš tudi dobro in prijetno pri meni?” ga vpraša Zal¬
iti®) pričakujoč odgovora.

Seveda, seveda, ljuba ženka,” ji zatrjuje France, “predobro in
1 angleščine -5^ Odkar si ti pri meni, sem šele začel živeti. — Vse prej-

-angL razgwort_

:nič kaj prijetne sanje niso mogle biti,” ga hitro prekine že-
iFrance, preden sva se poročila, si begal okrog ves zbegan


in angl.-slov. d
na (nad 4J>

new york. '.

angleških in a*

m kakor napol neumen, in če bi te jaz tudi ne bila imela tako rada,
bi te bila morala vzeti v zakon že zaraditega, ker si se mi tako smilil;
toda o svojih življenskih sanjah mi pa pravzaprav nisi še prav nič
povedal in vendar mora mož razodeti ženi vse svoje skrivnosti.”

Težkih in neprijetnih sanj človek ne pove rad,” je odgovoril
I 1  ranče nekoliko bolj mračno, “zakaj zgpet bi se spomnil vsega in bi
moral postati žalosten. — Žalostnega me ravno ne maraš viditi.”

Ne, prav gotovo ne! In če bom jaz imela kdaj kake neprijetne
m težke sanje, pa ti jih tudi ne bom povedala, le zapomni si, ti neza-
upnež !^ Seveda obljubim ti, da težkih in hudih sanj sploh ne maram
imeti, če si ti pri meni,” je nadaljevala veselo in nežno in mu dobro-
voljno pogledala v oči; ou pa ji je ovil hvaležno svojo roko okrog
vratu.

Med tem se je zbudil otrok in začel jokati. Zalka ga je dvignila
iz zibelke in ga ujčkala na svojih belih rokah. Toda otrok se ni¬
kakor ni dal pomiriti.

Tedaj je raztegnil oče svoje roke proti njemu in rekel: “Franček,
pojdi k meni!”

Otrok se je takoj umiril, raztegnil svoje ročici proti očetu in se
zasmejal z vsem obrazkom. Oče ga je posadil ves srečen na svoja
kolena — bil je zares lepo dete z voščenobelihi laski in svetlomodrimi,
velikimi očmi. Čimbolj ga je ujčkal in ljubkoval, tem živahnejši
je postajal otrok in tembolj se je smehljal njegov angeljski obraz
velikega veselja in sreče.

“Franček, pojdi zopet k meni!” se mu dobrika Zalka.

Otrok se hitro obrne od nje in se krčeviti oprime očetovega
vratu.

“Franček, zdaj te pa ne maram več.“ otročje- jezno zatrjuje
mati.

Mož je medtem naslonil svojo glavo na otrokove prsi in ko je
dete s svojimo ročicama gladilo njegove lase, se mu je dobrikal:

“Franček, kaj ne, da si moj! Seveda si moj — ti ljubeznivi
otrok!” — Nato ga je poljubil na snežnobelo čelo. Zalka pa mu je
očitala prisiljeno jezno, ko je vendar njeno oko kar žarelo sreče.

“Ti mi otroka popolnoma odtujiš; zdaj hoče biti lepri tebi. Po¬
doben ti je pa tudi tako, kakor bi se ti gledal v zrcalu.”

“Otrok ni nikomur tako podoben, kakor tebi, Zalka.”

“Njegov obraz je popolnoma tvoj obraz.”

“Toda usta in oči so tvoje, Zalka, in lasje tudi.”

“O seveda, tile beli lasje bodo sčasoma postali temni.”

“In modre oči bodo postale črne, kaj ne?” je smeje odgovoril
France.

Med tem pa je že otrok zaspal v njegovem naročju. Zalka: ga je
skrbno in ljubeznivo dvignila z njegovih rok in ga rahlo položila v
zibelko. Nato je šla ured hišo pogledat, soli vrata, ki vodijo na vrt,
zaprta da ne bi ponoči vdrla kaka žival na vrt.

Jedva je prestopila prag hišnih vrat, kar zasliši France njen
grozen strahu poln krik :

“Jezus , Marija, Jožef!”

Bliskoma je zagrabil na ta pretresljiv ženin krik Bregar sekiro,
ki je ležala pri peči pod klopjo, in ves zasopljen tekel pred vrata. Tu
je stala Zalka, tresoč se strahu po vsem životu, in s trepetaJsčo ro¬
ko kazala tja proti desnemu oglju vrtne ograje, odkoder ju ravno
izgnila v napoltemi neka čudna bela postava.

“Za božja voljo, Zalka, kaj pa ti je, kaj imaš vendar jifckaj?”
jo je vprašal nagloma mož. _ >

“Ah, France.... moj France.... bela žena! Ali je ne vidiSh^;— Tam
le stopa... tam-le se odmika... Tukaj je bila, ravno pred vrati,” je
jecljala komaj slišno Zalka.

“Enkrat za vselej moram storiti konec*tem strahovom in jih
beli ženi iz biti iz glave!” se odločno odreže mož.

(Dalje prihodnjič.)

^^Prestolonaslednik Rudolf.

Ijubavne spletkarije in njegova tajnostna smrt.

ILLINOIS-
ZA SI° T "

0

dt, s*;

t> u

Ave-

Cii*

W’


a na _ jfjjl'
ik# c '

uill° V

a-

os*

ll.

iiO-

'PA

fr*,

o e td
' "J

,  f
P

(Dalje.)

in dame napravijo polukrog ter ostanejo nepremično
5  mestih.

" kralj spregovori: “Pozdravljeni, poslanci mojega prijatelj-
z 'išenega avstro-ogrskega dvora, bodite prepričani, da smo
a “°' a li z  veseljem, ker vaš poset je za nas jako velikega po-
Dj 1  ostane za nas na veke neizbrisen v naših srcih.”

'1 j fopold poda obema poslancema roke. Nato spregovorila
T' brijeta nekoliko besedi v pozdrav.

In ' a  zahvalita se na pozdravu, nakar grof Schoenborn spre-

11  Ba.jsrčnspša zahvala na vašem lepem sprejemu, ki pod -
DllS ' gladki nadi, da bomo naše poslanstvo izvršili v redu ter
našemu vladarju najpovolnejši odgovor.

I® ral iica Henrijeta znak štirim dvorskim damam, katere
^ a jijo ter se krpalo nato povrnejo s kraljičino Štefanijo.
C’ 1 *’ dovoljujem si vam predstaviti svojo hčerko "(kraljiči¬
ne Pikine molk kralj Leopold.

globoko poklonijo.

. 1 »s prične:

*stiv e j§a kraljičina! Po nalogu mojega prijatelja pic
^Rudolfa, kateremu ni mogoče, da bi vas osebno za-
l/ 1 A ° SV0 -i ih  čutilih, izvolite sprejeti po meni njegove
smatrati moje besede kot skromen odsev čutil, ka-
Rudolf napram vaši visokosti.

,; ih  ” a  Manija vsa vzradoščena na te Hayošove besede od-

,| m  g' a som:

4 t8 :’ eni  gospod grof! Zahvaljujem se vam na vaši iskrencr
)t(i  P° s Mtvu ter izvolite vašemu prijatelju prestolonasled-

:ih ^_ tu di jaz zelo obžalujem, da ne morem osebnojzra

n b?ovi cesarski visokosti,

katere gojim napram

Štefanija nekoliko zarudi, ter nadaljuje .

/ b °de veselilo kadar pride čas. da se osebno smelem ,
o visokostjo in mu moram podati roko ter ga prep

iSe dab in čutilih ” .

ro  D kralj čina končala svoj nagovor udaril je dvorni
»»aršalško palico trikrat po podu v znak da je go
aVi ; 0c a gosjoda, diplomatični zbor, kakor tudi ostali
trik >M “slava” na .čast habsburškem ^ ■

3 slač

-o bil
klic

riknt “slava” na časi “-

dl jev službi celi polk kra jeve e _

e v tvorcu, ponovil je tudi polk pozdia n

tako

v s
djo.

-vv. v ftvorc

ec, da se j? cesarjevič Kuaou

‘Porediti velko kraljevsko pojedino, k
aMraviee politčnega in nepolitičnega zi ‘ / ‘ • ko

Dea  Schoenborei in Hayoš podpisaia zen J
Proglasil kralj dužbenim potom zaroko svoje Uce.

^ ^udoliioin

tižn l zbor je bil /esel,--edino lord Cranville je V

Po obedu je šla kraljičina Štefanija s svojo najboljšo prijatelji -
co dvorsko damo grofico Caviette v dvorski vrt, kjer sta L- vsedli
v senco gostega grmičeva, da se ni videlo ven ne notri.

“Kaj ti je Štefanija, da si tako žalostna? Ravno danes bi mo¬
rala biti vesela, a ti se žalostiš. Kaj ti je?” izpraševala jo jS grofica
Caviette.

“Morala bi biti vesela? In to sem tudi, ali žalostna šeni, ker ve¬
di, čeravno sem se danes zaročila se nisem z onim, 'katrega nadvse
ljubim.”

“Pa koga ljubiš?”

“Onega, kateri to niti sam ne ve, niti vedeti ne more in ne sme.
Jaz moram svojo ljubezen tajiti, jo moram skrivati v najgloi y ikejšem
kotičku svojega srca. Tako je to vedno bilo z nami kraljevskimi
hčerami. Ne smemo ljubiti tiste, katere bi hotele in katere v ist-ini
ljubimo, ker na.m to zabranjujejo politični in višji obziri.” >’

“Moj Bog Štefanija, ti se počutiš nesrečno.”

“Ne morem si pomagati. Jaz priznavam, da je Rudolf lep člo¬
vek, njegovo cesarstvo je eno naj večjih, in kaj mi to koristi? Srce
ne pozna velikosti cesarstva, ono pozna samo prav mali prostor prave
in resnične ljubezni in tak mali prostorček je dostikrat boljši, kakor
vsa cesarstva na svetu.”

“Ti upevaš ljubezni stan?” Nasmehne se grofica.

“Ne, ne upevam ljubezni stan, temveč govorim resnico.

Kalj so vsi prestoli, kaj je cesarska krona, če pa boli srce? In če
si pa ljubljena in, in da ljubiš tudi ti imaš pa vse. Jaz bi se zaradi
ljubezni ponižala na najnižjo stopnjo. Jaz mrzim bogastvo, krone
in vse drugo samo srečo v ljubezni si želim in potem bi bila naj¬
srečnejša na svetu. In jaz hočem biti srečna. Mogoče, da se to še tu¬
di dogodi z mano!”

“Božica, Štefanija, jaz se za-Je bojim. Da, ti ne moreš biti
srečna! ’ '

“Ali, srečna ali nesrečna! Jaz ljubim'in želim si istotako biti
ljubljena. Mislim, da zamore biti samo tam sreča, kjer se dva medse¬
bojno res ljubita. Jaz vem, da je siromak delovec -srečen, če ima dru-
žabnico, katera ga ljubi in katero on ljubi. Vem tudi to, da ljube¬
zen ne pozna niti bogastva niti dostojanstva in. da se v pravi lju¬
bezni lažje pogreša bogastvo in živi v bedi. Kaj to če ni ravno ži¬
vil jskih sredstev v izobilju, če si pa srečna in 'srce veselo. Kjer ni
vzajemne ljubezni tam niti vladar pomagati ne more . Glad, zima
bol... ”in Štefaniji se pocede solze po obrazu.

Cavietta, da bi tudi sama ne pričela jokati se oddalji in pusti
Štefanijo samo.

Angležki poslanik, lord Cranville, sprehajal se je po vrtu. Bilo
mu je tako tesno pri srcu. Vedel je kaj je to in zakaj ga boli
srce.

Medtem se je približal k senci grmičevja ter si pričel brisati pot¬
no čelo. Štefanija je bila še sama. Lordu se je zazdelo, kakor, da se
čuje tiho ^govoričenje iz grmičevja. Nastavi uho in pazneje posluša.
Slišal je Štefanijo poluglasno govoriti:

“Da, da ljubim te, Cranville, ali ti o tem ne smeš vedeti ni tudi
kedo drugi ne na tem svetu. Jaz moram mojo ljubezen do tebe spra¬
viti iz srca, vse mora ostati tajno in mora iti z inanov grob Oh lju¬
bi, ljubi.!”

Cranville skoči v senco, kakor divja koza in se vrže na kolena
pred Štefanijo.

“Kraljevska visokost! Slišal sem vse, vse vem! Tudi jaz vas
ljubim, a ljubim za-man. Razložila sva si ljubezen ali morava se
ločiti za veke, za, veke!”

Štefanija n'i vedela ali bdi ali sanja. Nehote ovije svoje roke
okrog vratu Cranvilleja. On vstane, objame kraljičino in ona se
pritisne k njemu.

(Dalje prihodnji«.)


GE Sl MOSTEN ALI DTOlEN

poseti naš

Ely Opera Kouse

kjer bodeš videl krasne, naj¬
novejše premikajoče , slike,
obsegajoče črtice iz celega
sveta. Slike so jako poučijive
in tudi zabavne. — Menjava¬
mo jih vsak dan. —- Za obi¬
len poset se priporoča

VODSTVO.

Viliap Uveni konjušnica

CHISHOLM. MINN.
Phone 60.

Malti. Benin, lastnik

VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE
SLUČAJE.

PRIPOROČAMO SE ZA
POGREBE I

KOVALL &  SON, ely, minn.

GROCERIJSKA  IN
MANUFAKTURNA TRGOVINA

Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo
v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬
vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske
obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo
za obilen poset pri nakupovanju.

V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN.

KDOR HOČE DOBRO, PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE
NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU-
TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.

ZEMLJIŠČE NA PRODAJ.

2y 2  of N. 21/4 in S. E. 1 / 4 ,  sekcija
25, Town 59, Range 17.
Osem milj južno od Eveletha, na
reki St. Louis, je na prodaj 240
akrov zemljišča s pravico do %
rude, po $16.00 aker.
Natančneje se poizve pri

JAKOB STUBLER,

407 Chestnut St., Virginia, Minn.

John Bartol

CHISHOLM, MINN.

Grocerijska prodajalna

NAJSTAREJ5I SLOVENSKI
TRGOVEC V MINNESOTI.

PRIHRANIM VAM .DENAR
NA VSEH POTREBŠČINAH.
PREPRIČAJTE SE!

*. »V. » te »V. tf « Ate .<»/■ nf/L *>*.  Ate. *>*. ff/t  stA&  »te Ate . Ate aIa  rt». «V
;

IFIRST NATIONAL BANK.|

ChishoEm - - Minn.

’ _

r - ^

I Kapital $25.000. Preostanek $29.318. ?!S*
Osebna odgovornost $5,000.000.

; Obrestuje denar po 3°|o jf

-a-

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar ^
na vse strani. ^

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

Frank Veranth

ELY, Minn.=Phone 96.

PRIPOROČA SE ROJAKOM
ZA NAROČILA TRDEGA IN
MEHKEGA PREMOGA.

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJBOJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

Pridite in se prepričajte!


l5 f 4A , &5*45 v 45*4a*4J*45 , 45 t 45 f 45*&5 , 4*! s i , 45 , &i , 45 , 45 , Si*4i*4i , 4i' r 45 , 45’4^t&

CENTRALNA LEČA.

ČISTO NA NOVO
OPREMLJENO.

SOBE S PARNO KURJAVO,
TOPLO IN MRZLO VODO.
UREJENE PO NAJBOLJ MO¬
DERNEM NAČINU.

Park Hotel

ILI JA RATKOVICH, lastnik

ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE
IN SUPERIOR STREET

TELEFON: MELROSE 1673.

DULUTH, MINN.

SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA.

PRISTOPAJTE K PODPOR
NIM DRUŠTVAM IN JEDNO-
TAM!

Elco Theatre

E L ¥ , MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA¬
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI, DA NAS OBIŠČETE.

Naše predstave so dobro izbrane j
za mlade in stare.

VSTOPNINA VEDNO SAMO lOc,

Predstave se začno vsak večer
ob 8. in 9. uri. — Za sobote in
nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

J. A. GRAVES, lastnik

Prodajam

Goncord vino sodček po $20.00
Catafcie “ 11  " 30.00

Tropinovo žganje, galona 2.50

Naročilu je pritožiti gotovi denar
ali_poštno nakaznico. Umestno je na¬
ročati blaeo sedaj, predno ne nasto¬
pi huda zima.

Z velespoštovanem

A. VV. EMERICH,

vinska trgovina in distilacija žganja,

yogal Holmes & St. Clalr Ave.,
CLEVELAND, OHIO.


m

K|

!fi

sl

s

Lfi

£fi

£

K
ffi
K

m
m
s
K

Pina zaloga domačih in importiranih pijač vsake Nf?
vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. S#?

Hi

M.  F. SKALA, agent za

“Pabst“ Milvvaukee in
“Peoples“ Duluth pivo.

Ij. Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v

* ELY, MINN.

( Telephone No 52. —  liffi

Sfi

ffilfiHiHTH;ifi!fiHiHiHiHiMiH»HiHiHiWHiHiHiH;H?Hr!fiHiHi


KAKO BO LETA 2500?

Čutim se utru'

V V steklenem salonu znane me-
ftitne gostilne st H sedela vsak pred
'■■svojo četrtinko vina šdravnik dr.
'Rogelj in profesor Gričar. Deba
tirala sta o hipnotični seji dr
d.iton AVi e n er j a z Versbachm pl.
..^Iladamerjem, ki je bil v Pragi ob
/Složen nekih sleparij s plemiškimi
'^dokumenti in' ki se je pred sodiš¬
čem zagovarjal, da je sleparije
izvršil v hipnotičnem stanju. So
Vlišee je nato izročilo obtoženca v
preiskavo zdravnikov, da izrečejo
'sodbo o njegovem duševnem sta¬
nju in Versbachov zdravnik dr.
O. Wiener priredi v stanovanju
.zagovornika dr. Bloneka z obto¬
žencem pred raznimi zdravniki,
.advokati in sodniki, hipnotično
sejo.

v  Hipnotični Versbach je na po - -
velje dr. Wienerja šel v pisarno
svojega zagovornika, ondi vzel iz
aktov listine, katere mu je dr. Wie
ner zapovedal vzeti ter je končno
na dr. Wienerjevo zahtevo zapisal
na listek tudi imena vseh onih
•oseb ki so ga pred leti hipnotizira¬
le in mu v takem položaju zapo¬
vedale izvršiti sleparije.... Ko se
je Versbach prebudil, ni nič vedel,,
kaj se je godilo ž njim.

Dr. Rogelj in profesor Gričar
sta sedela v tem živahnem pogo¬
voru dolgo čez navadno gostilniš¬
ko uro, policaj je policijsko uro
že dvakrat napovedal, končno sta
pa dr. Rogelj in profesor Gričar
sklenila, da plačata policijsko uro,
kar je natakarica s precej nezado¬
voljnim obrazom zdehajoč vzela
naznanje.

Pogovor se je nadaljeval in je
konečno dospel do razmotrivanj,
kak bo svet tedaj, ko nas že davno
več ne bo. Dr. Rogelj je trdil, da
.je v njegovi moči razkriti, kak bo
svet leta 2500. Dr. Gričar je nekaj
časa neverojetno zmajeval z gla¬
vo, pa ga je dr. Rogelj, kakor po
navadi,kmalu prepričal. Gospoda
sta se domenila, da dr. Rogelj pro¬
fesorja Gričarja hipnotizira in mu
v tem položaju zapove, naj gleda
kako bo v letu 2500. Profesor Gri¬
čar je bil kmalu hipnotiziran in
v tem stanju je videl tode:

Zdravnik dr. Ivan Rogelj je sta¬
noval v 36. nadstropju ogromnega
poslopja, ki je bilo zgrajeno iz
lahke, toda zelo trdne kovine. Po¬
slopje se je dalo razdreti, v sluča¬
ju potrebe prenesti na kak drug
kraj in zopet postaviti.

Stanovanje je imelo le malo sob
ter je bilo opremljeno le z najpo¬
trebnejšim, kajti sobna .oprava, ki
se jo je potrebovalo, se je prika¬
zala v sobi na željo s pritiskom
na električni gumb. Po stenah je
bilo napeljano gosto omrežje, ele¬
ktričnih žic, ki so vodile k nešte¬
tim telefonskim, .brzojavnim in
drugim aparatom. Ti so stali v
stenskih vdolbinah ter so napo¬
lnjevali zrak z neprestanim, precej
močnim šumom. — Doktor kakor
tudi njegove žena sta bila oble:
cena v sive, precej prdproste oble¬
ke, ki so bile zaprte.-do vratu. Na
prvi pogled ju ni bilo mogoče raz¬
ločevati, kajti oba sta. bila enake
■ velikosti, namreč en meter visoka,
' 0 ‘ba sta imela na obrazu enako gr¬
do porumenelo kožo ter visoko če¬
lo z globokimi gubami mislitelja,
Njune kretnje so bile brez življe¬
nja, ustnice tenke in brez krvi.
Vodene, toda skrajno pametne oči
sta-imela opremljene z večkratni¬
mi očali. Na prsih sta imela vsak
■svoje črke in številke, kakor tudi
vse druge osebe. Otrokom se je si¬
cer dalo pri krstu ime, ki pa je
Imel pomen samo za ožji družin¬
ski krog. Vsi ljudje so bili nume-
rirani, in vsakdo je moral očitno
nositi svojo številko.

Ako je bil dr. Rogelj znamenit
zdravnik, ni bila njegova žena ali
bolje rečeno njegova tovarišica
nič manj znana in iskana ženska
•zdravnica. Njuna otroka, Dušan in
Zora, sta bivala v centralnem vz-
gojevališču, kjer je bila njuna ne¬
čakinja učiteljica. Stariši namreč
niso imeli časa, pečati se z vzgojo
svojih otrok. Otroka sta posetila
k večjemu parkrat na leto v sprem
stvu učiteljice očeta in mater. Pri¬
peljala sta se v električnem zrač¬
nem vozu, ostala dve uri in se zo¬
pet odpeljala.

V tem ternutku sta sedela
zdravnik in njegova žena pri mi-
'zi, pokriti z debelimi folijanti, ste¬
klenicami in škatljicami, operacij¬
skimi pripravami itd. ter tolkla
na tipke pisalnih strojev z najve¬
čjo naglico. Pisala sta veliko me-
dicinjsko delo, ki sta ga hotela iz¬
dati.

“Koleginja,” rekel je zdravnik,
■“ali ne meniš, da potrebujeva ne-

i koliKO okrepeiJ
jenega. ’ ’

“Zaradi mene zavžij nekoliko
okrtvpče valili h kapljic,” odgovori-
j la je Ksenija, ‘ ‘.jaz sem itak' že
[jedla pred eno uro v Carigradu.”

“Ah, ja, ti si bila poprej v Ca-
! rigradu. Na to sem že pozabil. Ka¬
ko pa je izpadla operacija, ?” :

‘‘Ženi smo vsili novo umetno sr
|ee.”

“Ali je šlo vse po sreči?”

“Kot navadno. Želodec — toda
čuj, pri svetovnem kablju zvo¬
ni!”

j ga seveda nisem mogel mnogo ku-
i povati.” — "Kaj je to, ljudsko-
[ šolski učitelj 1 Učili so vendar v
i osrednjem vzgojevališeu. — “Ta
j krat’ n-f'"Blib i-še^ISbtfegst'.'' Večina
j stališči 1  je rihela sVoje' otroke' pri
sebi in jih pošiljala po dnevi v
šolo.”’— “Vsekakor si imel tova¬
rišico,- ki ti je pomagala, v služ¬
bi ?” — “Tovarišico? Bil sem se¬

veda poročen.“ ; —■ “Poročen? Ne

Iz neke stenske vdobline se je
začulo ostro zvonenje.

Zdravnica je skočila k aparatu,
poslušala in rekla: “P. M. južno-
zahodno 8540. Da. V Parizu? 40
letni mož? Ali je treba operaci¬
je? — Da. Izrezati želodec in čre¬
va, temeljito oprati in zopet všiti.
Popolnoma brez bolečin. Samoolr
sebi vtnevno ! Še kaj ? Kako, jetič¬
no dekle ?Pljuča se morajo nado¬
mestiti ! No, seveda! Bom že pri¬
šla. Lepo! Bolniške strežaje pri¬
vedem s seboj. Konec!”

“Toraj, ti moraš takoj odpoto¬
vati? Kako se odpelješ najlažje?”

“Z električno zračno ladjo."

“Dobro, potem si v dveh urah
tamkaj, od tukaj do Pariza ne vo¬
zi dalje časa. Pridi kmalo nazaj.
Na svidenje!”

Soproga je telefonično poklica¬
la zračni voz, ki je služil krajev¬
nemu prometu ter se odpeljala.

Ko je bil dr. Rogelj sam, je mr¬
mral natihoma: “Ksenija mi po¬
staja dolgočasna. Stara se. Prav¬
zaprav sva pa že osem let skupaj
in čas je, da si izberem mlajšo dru¬
žico. Moji kolegi menjajo vsaka
tri leta. Toda mir, moje srčne mi¬
šice se začno hitreje gibati, ako
mislim dalje časa o tej zadevi. Že
zopet zvoni!” — R. S. št, 9230.”
— “A tako! Lidija, moja nečaki¬
nja Ti me hočeš posetiti? Veseli
me. Le pridi! Konec.”

Nekaj trenutkov pozneje je sto¬
pila v sobo neka ženska, nečakinja
zdravnika. Kljub temu, da je ime¬
la šele dvajset let, je bila videti
zelo postarana ter je istotako no¬
sila očala.

“Stric,” je vzkliknila, “tega ne
vzdržim več dolgo. Ni malenkost,
poučevati vsak dan pet ur nem¬
ško, Francosko in angležkO, tem¬
bolj, ker nimajo otroci za te stare
jezike nobenega umevanja. Popol¬
noma res je da zadošča za splošni
promet popolnoma naš sedanji sve
tovni jezik.”

“Toda moja otroka se učita
vendar pridno?” odvrnil je dok¬
tor.

“Zora pač, Dušan pa v klasič¬
nih jezikih le počasi napreduje!”

“Bo že šlo. Ali je zdrav?”

“Razen nekaterih malenkosti.
Ustavili šo mu umetno zobovje in
odredil dvojna očala.”

“No, saj je šele komaj osem let
star. S štirimi leti je imel še tri
naravne zobe inv šestem je znal
že popolnoma, dobro citati brez
očal!”

“To je res, stric. Jaz sem te ho¬
tela tudi samo obiskati, ker sem
brala v našem časopisu, ki izhaja
vsako uro, da si ti znatno izboljšal
aparat, s katerim se more stopiti
v stik ž duhovi Za me kot učitelji¬
co je to radi starih jezikov zelo
važno. Saj mi dovoliš en poizkus
na aparatu?”

“ Prosim. Tamkaj zraven one
odolbine, v kateri je napeljava, ki
je v zvezi s svetovnim kabljem, je
steklen zvonec s platinovim pokro
vom. Na ta pokrov pritisni močno
svoje prste in misli koncentrirano
na to, kaj hočeš. Videla boš
uspeh!’ ’

Lidija je storila po navodilu ter
pritisnila s prsti na pokrov. Tu so
švignile temne sence skozi sobo
in začul se je votel glas: “Zakaj
me kličete?” — “Povej nam,
kdaj si živel?” — “V začetku —
dvajsetega stoletja.” — “Kaj si
bil?” — vpraševala je Lidija. —
“Učitelj.” — “Ka je bil tvoj
oče?” — “Kmet?” — “Kaj je
to?” — “Pečal se je z obdelova¬
njem polja in govedorejo.” —
“Razumem te sedaj. Imel je 'brž¬
kone konje in krave in še druge
živali, ki nam jih pri nas kot zelo
redkestvari kažejo proti visoki vs
topnini. V starih knjigah bom bra¬
la, da so rastli takrat veliki goz¬
dovi, sadno drevje, grmovje in
razne rastline.” — “Seveda. Bili
so gozdovi, vrtovi, travniki in žit¬
na polja, katerih sadovi in meso
živali so služili človeku kot hra¬
na.” — “Kako ostudno. Jedli so
toraj meso od živali?” — “Takrat
ni veljalo to za ostudno. Jedli so
meso vsi radi in ga drago plačeva¬
li. Jaz kot ljudskošol&ki učitelj

j razumem tega izraza !“ — “ No,
j vzel sem si ženo in živel žujo do
(smrti.” — “Do smrti? Pač samo
nekaj let?” — “Nikakor ne! Za¬
kon je bil nerazdriižljiv. Živeli
smo v ljubezni in zvestobi, dokler
nas ni ločila smrt. Moja žena je
bila zelo nežne nravi.” — “Do¬
volj!” je vzkliknila Lidija. “Lju¬
bezen, zvestoba, nežnost — tak
kult so toraj takrat uganjali z

“Povej nam, duh,” vprašal je
zdravnik, “kako je bilo takrat z
nepotrebnimi čustvi! ’ ’

znanostjo in tehniko?” —■ “Oboje
je bilo na visoki stopnji. Imeli smo
železnice na par in na elektriko,
avtomobile, parnike, ■ podmorske
čolne. Imeli smo trobarvno foto¬
grafijo, Rentgenov aparat in —
“ — ”Da, da”, prekinil ga je
zdravnik, “to so bili začetki dan¬
današnje tehnike, ko so se morali
ljudje po več ur voziti na'železni¬
ci, da so prišli z Dunaja v Pariš.
Danes more biti potnik pri zajtr¬
kovalnim koncertu v Kairi, opol-
dnepa že kositi na severnem teča¬
ju in zvečer biti v Londonu pri
operi. Kajti današnji svetovni pro¬
met se razvija v zraku. Za danes
pa je razgovora že dovolj. Zahva¬
ljujemo se!” — Prikazen je izgi¬
nila.

“Včeraj sem poslušala preda
vanje o prebivalcih na Marsu,” je
rekla Lidija, “Enako kot ti so mo¬
rali živeti tudi ljudje v XX. sto¬
letju. Tudi na Marsu je zemlja še
dovolj bogata redilnih snovi
zrak jasen in čist, medtem ko mo¬
remo mi tukaj komaj dihati, ker
imajo liiše po petdeset do šestde
set nadstropij — “

“Bil sem pred 'kratkim na raz
stavi raritet,” prekinil jo je zdrav
nik, “tam kaj sem videl moža.
starega trideset let, ki je bil vsta-
nu brati brez očal, ravno tako ko¬
nja, ki ga umetno vzdržujejo pri
življenju, večinoma pa so kazali
starine iz 19. in 20. stoletja, nek
takozvan dežnik, ki so ga takrat
nadseboj razpenjali in nosili, na¬
dalje enega izmed onih valju po¬
dobnih klobukov, ki so jih v tistih
časih nosili pri slavnostih prili¬
kah.”

V tem trenutku je priletel v so
bo skozi nevidno razpoko v steni
časopis ogromnega obsega “Ali,
centralni urni list!” je vzkliknil
dr. Rogelj. “Še čisto moker je od
stroja. No da, pred desetimi minu¬
tami je bil tiskan v Čikagi in po¬
slan semkaj skozi električno cev;
ni čudo. Kaj pa je novega? —
Kaj? Ekspedicije, ki so bile posla¬
ne. na mesec in na Mars, so se že
zopet vrnile! ?. Profesor K. L. 4168
bo o tem podjetju predaval. —
Na Mars odide zračno brodovje,
da podvrže tamošnje prebivalce
nam. V prejšnjih časih bi se vršila
vojna. Danes uporabljamo suge¬
stijo. —■ Prav dobro ! Tukaj pripo¬
ročamo daljnoglede, s katerimi se
rfiore gledati ljudem na Marsu v
lonce, kaj kuhajo. Tamkaj namreč
kuha še vsaka družina zase. rav
notako kakor naši necivilizirani
pradedi...”

Dr. Rogelj je zbudil profesorja
Gričarja iz njegovega spanja. Ta
je počasi odprl oči, pogledal zme¬
šano okoli sebe ter ni ničesar od¬
govoril na skrbna vprašanja dok¬
torjeva, temveč je mrmral nera¬
zumljive stvari o premaganih pre¬
bivalcih na Marsu, o ekspediciji
na mesec in druge take stvari.
Zdravnikovemu trudu se je kon¬
čno posrečilo, pripraviti svojega
prijatelja do zavesti in do uporabe
pameti. Profesor se je pretegnil in
začel mencati oči, da bi pregnal
zaspanost, “V katerem stoletju
pa živim pravzaprav?” je vpra¬
šal konečno. — “V dvajsetem!
Ali še vedno sanjaš?” — “In ti
si še vedno moj prijatelj tak kot
si bil?” — “Toda nehaj no! Se¬
veda!” — “Ali še raste cviček in

bizeljec in mengiško pivo?” _

“Xa vsak način!” — “No, potem
sem pomirjen. Toda teh sanj ne
bom pozabil vse svoje življenje
Pojdiva domov.”

Rojaki in rojakinje! Kupujte
pri tigovcih, ki oglašajo v našem
listu, in povejte, da ste Slovenci,
in da citate Narodni Vestnik.


Smešnice.


Dobrosrčen gospod naleti na
ulici iia berača, ip podari deset
vinarjev in mit pokaže v bližini
stoječo hišo.

— Poglejte v to hišo pojdite,
tam dobite dobro delo; tri klaf-
tre drv je požagati... zaslužek bo
dober.

— Hvala za svarilo, odgovori
berač in izgine na nasprotno
stran.

* * *

Agent: Zavarujte se, gospod!
Zavarujte se na 5000 K. Če umrje;
te, dobi vaša soproga kar 5000 K.

Gospod: Ne,ne,.... se preveč bo¬
jim.

Agent: Bojite se -— ja, česa pa?

Gospod: Veste, moja žena ima
pasjo srečo. Če bi se jaz zavaro¬
val — čez par mesecev bi gotovo
imela tistih 5000 K. Pasjo srečo
ima!

* * *

Učitelj : Oprostite, gospod žup¬
nik, meni se zdi, da sedite na mo¬
jem klobuku.

Fajmošter: Ali je vaš klobuk
trd ali mehak?

Učitelj: Melittk.

Fajmeštar. Potem ne sedim na
vašem klobuku.

NERVOZNE

spravimo
k zdravju
iti moči

Najdije vsianovljen, najbolj
uspešen in zanesljiv zdravnik
za moške,, čez 20 let v Duluth

Pri Smoletovih so imeli strijca
duhovnika za gosta. Ko se je vsa
rodovina vsedla za mizo, je strijc
duhovnik sklenil nad krožnikom
roke, povesil glavo in pregibaje
ustnice molil. Pepček ga je nekaj
čosa z zanimanjem gledal, potem
se je obrnil do očeta in vprašal:

“Ata, zakaj se pa ti nikoli s
krožnikom ne pogovarjaš?”

Uptošolec: Prosim, gospodična
Nežika, za prihodnji valček.

Nežica: Tega sem že obljubila
svojef%i bratrancu Jošku.

PefAšoiec: Da, ampak veste, ta
ga je meno prodal za tri bolgar¬
ske jubilejne marke.

* * *

Igralec: Ali že poznate najno¬
vejši priimek našega ravnatelja?

Igrafiia: Ne!

Igralec: Zdaj mu pravimo “sle¬
pic,” Ipr je vedno razdražen in
ker notieh človek ne ve, čemu ga
imamo

* t #

Pepček: Marna, kaj je huje, če
padem z drevesa — da si nogo zlo¬
mim ali da si hlače,, strgam?

Mati: Pepček! Veš, da je huje,
če si nogo zlomiš!

Pepček : No, potem pa le vesela
bodi jaz sem si samo hlače str¬
gal.- %

*  * *

Prva kuharica: Ti, ali greš v
nedetju v gledališče. Dali bodo
“Ločeno ženo.”

Druga kuharica: Ne grem, lo¬
čeno ženo bom kmalu videla doma
— gospod in gospa že igrata za¬
dnje dejanje.

— Ti si bil na Laškem — ali si
videl Vezuv, ko ogenj bljuje?,

Ne!

— Ti, lahko ti je žal!

— Hm — ali si ti že videl mojo
ženo, kadar ogenj bljuje?

— Ne!

— Ti — lahko si vesel!

Mati: Ti, stari, Janez je pisal.
Frajtar je postal in piše, da bi mu
poslal kaj denarja.

Oče: Ja kaj pa dela ta fant z
denarjem? Plačo ima, in lani sem
mu poslal dve kroni....

Žena: Daj, daj, ostani nocoj
doma in pazi na otroke.

Mož: A jaz? Ja, slišiš....

Žena: Ne gre drugače, služki¬
nja je šla na počitnice, jaz pa
imam nocoj v našem klubu preda¬
vanje o materinskih dolžnostih.

— Halo, tukaj gospa Mavrica
— kdo tam?

—- Tukaj frizer Brilantinovič.

— Jaz bi se danes rada dala fri-
zirati.

— Prosim, milostiva — ali mo¬
rate sami semkaj priti ali pošljem
lahko k vami na dom po lase.

Vsalc normalno razviti in zflravi
mož ima naravno in obilno tblesne moči
in rezervna živčne eneršije.

Celote živčne moči so vlečene iz
krvi so shranjene v možganih za rabo
izpel j-a vanj neprostovoljnih in prosto¬
voljnih delovanj,

če je človek v popolnem zdravju, so
te shrambe telesne moči polne, in te¬
lesna moč je v toliki obilici, da je vse
fizično in duševno bitje prenapolnjeno
z absolutno zavednostjo moči.

Tak mož je takorekoč magnetičen
in v nezavednosti in po naravi upliva
na iste, s katerimi pride v dotiko, da
ga občudujejo kako lahko on premaga
vse zapreke in živi pod vsakim pogojem.
“AmerLkansha bolezen” je sladkorna bo¬
lezen in nevrastenija. Imejte jo kakor
hočete, kajti mi ne zdravimo imena,
ampak mi uspešno zdravimo stanje, in
spravimo bolnika k istem zdravju, ki je
bistven pogoj k njegovem družabnem
uspehu, če hoče zavzemati prostor mo¬
ža na svetu.

Napoleoni financ, vodje industrije
so najbolj prizadeti; prizadet je pa od
bolezni tudi najnavadnejši delavec. Po¬
polno zdravje je absolutno potrebno za
visokega moža, kakor tddi za istega, ki
opravlja nižje posle. Marsikateri mož
ne doseže mesta, za ko j ega je duševno
pripravljen vsled fizičnih pomanjklji¬
vosti. Stik med umom in telesom je ta¬
ko neločljiv, in tako sta um in telo eden
od drugega odvisna, da je popolno zdrav
je absolutno potrebno za uspeh.

Kakor hitro spoznamo bolnikovo
stanje, kadar ga popolnoma preiščemo,
mu povemo, če ga je mogoče ozdraviti
ali ne. če si moder, in se počutiš slabo,
pojdi takoj k zdravniku.

Nervozne bolezni vsebujejo nervoz¬
no sladkorno bolezen, vpadlost, slabo
spanje, otožnost, in nered resne narave,
ki vpleta tudi možgane in mozeg, in po¬
vzroči vča$ih mrtvoud.

Sorodne bolezni so: nervoznost, me-
hurne bolezni, obistne bolezni, krčne
žile, kila in bolezni v želodcu in črevah.

Mi študiramo možke bolezni že od¬
kar smo zdravniki, in smo bili izborno
uspešni. Haše načelo zdravljenja je
zdraviti te možke bolezni in spraviti
može k popolnem uživanju najboljšega
daru narave, k normalnem fizičnem in
duševnem zdravju. ...

Naše pisarne so odprte od 9. zju¬
traj do 9. zvečer. Ob nedeljah od 10.
zjutraj do 1. ure popoldne. Pisarne se
nahajajo na št. 1 West Superior St. in
Lake • Ave. " Posvetovanja brezplačna.


SVOJI K SVOJIM

SL®VENSKO - HRVATSKI

RANGE Hofp,

713 WEST SUPERIOR ST., BUL?rru l

(BLIZU SOO LINE KOLODvoitf’

TOČIMO SVEŽE PIVO
VINO IN RAZNE '""0NO

LIKERJE

SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 2-

•3CB 0?5  I

BAC 1 CH & TALKOVICH, iast

"ika,

NAZNANILO IN

n,jam, da sem otvoril svojo

PR iPORoeii

Cenjenim rojakom na Virginia Mi m ,


KROJAŠKO DELAVNICO

kjer bodem izvrševal vsakovrstne obleke r>

^ S krojačnico v zvezi uredil sem tudi čistilnic

najno

poream rojakom, da se glede čistenja oblek °
čaj o. Posečal bodem cenj. rojake vsaki teden
ter sprejemal naročila.

P° W

AUCUST VERBIČ, krojač

228 Chestimt St., Phoae 757 V1R( J & ,

se zanima za pis;

PROGRESSIVE MEDICAL
00CT0RS, Inc.

Sodnik: Obravnava je toraj

končana. — Kaj pa še hočete?

Obtoženec: Prosim, naj slavno
sodišče pri odmeri kazni vpošte-
va mladost in neizkušenost moje¬
ga zagovornika.

Silno zadolžena gospa Valjavka
se je zaprla pred svojo plačilo sta¬

rih dolgov zahtevajočo šiviljo in
je pooblastila svojo služkinjo, naj

odpravi šiviljo, kakor ve in zna.

Šele čez dve tiri je služkinja po¬
trkala na vrata jedilne shrambe

v- znamenje, da je šivilja odšla.

Služkinja: Oh, gospa, to vam
je bila vojska. Šivilja se je vse¬
dla kraj vaše postelje in je prise¬
gla, da ne gre proč, dokler ne do¬
bi denarja, pa magari če začne hi¬
ša goreti. D;ve uri se je z menoj
prepirala.

Gospa: In kako si jo na vsezad-
nje vendar odprayila ?

Služkinja: Vjetb miš sem spu¬
stila pred njo, pa je bežala, kakor
bi jo sam zlodej nesel.

Oče: Vi bi vzeli mojo hčer tudi
di ee bi ne imela nobenega groša
dote ?

Snubec: Da, če bi ne imela niti
ficka, bi jo vzel. .. .

Oče: Po tem takem vam je pa
ne dam; trtelna pa le ne maram
imeti v družini.

Pri porotni obravnavi proti ne¬
katerim “anarhistom” so prine¬
sli v razpravno 'dvorano tudi več
škaitelj za sardine, ki so jih nez¬
motljivi sodni izvedenci progla¬
sili za bombe.

Med porotniki je bil tudi zelo
nehraber gospod,ki je nekaj ča¬
sa nemirno gledal bombe in se po¬
tem oglasil za besedo.

Prosim, gospod prezident, tele
bombe ... tik pred klopjo porot¬
nikov ... prosim ... saj bi se zna¬
la zgoditi kaka nesreča.. .

Ali, kaj, je zarenčal prezident,
saj imamo nadomestne porotnike.
# * #

TYPEWRII|

ki so c

zanimati se mora za MONARCH TYPE\Y
lahkim tipom.

Z MONARCH TYPEWRITER-JEM se doseij

hki tip vsled posebnega mehanizma, in njega
je tako enostaven in priprost, da je povsod
ljubljen. J Ji

Ne ozirajte se na tehnične predpise. DeJT
katere potrjujejo fabriikanti typewriter-je\ :
ima

Monarch

čudovito lahki tip.

Ta stroj ima tudi
vse druge pogoje
vidljive pisave,
pripravnosti za vsa -
kojako pisanje, in je
trpežen.

Pišite po ilustrovani
cenik

Monarch Departma

REMINGTON TYP£wRITER C0MPA * * * * v
20 Fourth Ave. West . DULUTH.


>1

vi '■ •

Cenjenim naročnik

K>ik

so


Gospa A. (ki je vatirana in
šminkana ter ima na glavi polno
tujih las, v ustili pa umetne zo¬
be) : O vi ne veste ... moj mož
da ... to je velik prijatelj na¬
rave !

Gospa B : Tako Pa na vas se to
ne pozna.

Na

i

mnoga vprašanja glede slik iz ,

avstrijskega vojaškega manevra, aVS .‘-

rodbine ter raznovrstnih nabožnih s ^poj

da dobi eno sliko zastonj le isti, ki pb^TE,"

nmn na nnl,,lednih “NARODNI VEM 1  *

J a Pfav


J

mno na polutedmk “NARODNI
od 15 . maja 1913  naprej.

':°Mi j

Su v l

. Iuvu sa

V test ^

bilMi

' n >l ŽJJ,


D


'Jut


K

v ce j 0 wj5j

Kdor se torej naroči sedaj m P a  . OI r A
mno v znesku $2.00, dobi eiP sliko \ ( ,
pridejati je 5 centov za ovojm P oS  "
je 16x20, in so pravi kras za vsako s






h

»o